Časovni trak by vuk

prazgodovina

Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavite kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.

Stari vek

Period: 4000 BCE to 476

Od nastanka do vzpona prvih
civilizacij, za katere je bilo znacilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
sredisca, pojavili so se razlicni poklici,
razvile so se pisave in zacel se je razvoj
tehnologije. Cas prvih civilizaci), kot so
bile egipcanska, babilonska ter kasneje
starogrska, rimska in druge.

NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

3500 BCE

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil prazgodovino od starega veka. Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji se je začelo v 5. tisočletju pr. n. št. Pred tem se je večina ljudi preživljala z lovom in nabiralništvom..

PREDHOMERSKA DOBA

2200 BCE

Najstarejša grška kultura je zapustila precej pisanih virov. Uporabljali so kretsko linearno A pisavo, kiso jo Grki s celine zanesli na Ciper – ciprska linearna C pisava. Ta pisava še ni razrešena. V več krajih celinske Grčije so našli napise v linearni B pisavi.

GRŠKA TEMNA DOBA

1120 BCE

Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba ali geometrično obdobje , je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.

NASTANEK GRŠKIH POLISOV

800 BCE

Preprosto prebivalstvo Helade se je preživljalo s pastirstvom, poljedelstvom in ribolovom in je bilo razpršeno po hribih, ravninah in ob obalah, živelo je v kočah in vaseh. Politično življenje vsake državice je teklo v utrjeni kraljevi palači, ki jo je obdajala skupina poslopij za vojake, dvorjanike in obrtnike. Ko so plemiške rodbine uničile kralja, so razdejale tudi njegovo palačo, kar je ostalo, so spremenili v tempelj. Vendar je stavba ostala zavetišče v primeru nevarnosti.

ARHAIČNA GRČIJA

776 BCE

Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Sledila je grškemu temnemu veku.

USTANOVITEV RIMA

753 BCE

Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem.

RIMSKA REPUBLIKA

509 BCE

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.

KLASIČNA GRČIJA

500 BCE

Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Sledi arhaični dobi.[1] "Petdesetletje" na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje.

GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

499 BCE

Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor, neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis

ALEKSANDER VELIKI

356 BCE

Aleksander III. Makedonski, makedonski kralj in vojskovodja, rodil se je 20. junij ali 21. julij 356 pr. n. št., Pella v Makedoniji, umrl 10. junij oziroma 11. junij 323 pr. n. št. Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.

HELENISTIČNA GRČIJA

323 BCE

V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije.

PUNSKE VOJNE

264 BCE

Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala:

RIMSKA GRČIJA

146 BCE

Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo.

GAJ JULIJ CEZAR

100 BCE

Gaj Julij Cezar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, rojen 13. julij 100 pr. n. št.,[12] Rim, umrl 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), (bog Julij).Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

GAJ OKTAVIJAN AVGUST

63 BCE

Gáj Avgúst Oktaviján , rimski politik in prvi rimski cesar, rojen 63 pr. n. št., umrl 14 n. št.

RIMSKO CESARSTVO

27 BCE

Rimsko cesarstvo je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja Avgusta do vojaške anarhije v 3. stoletju je bila država principat z Italijo kot metropolo provinc in Rimom kot edino prestolnico. Po krizi 3. stoletja je bilo cesarstvo razdeljeno v Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo.

ZAČETEK KRŠČANSTVA

1 CE

Krščanstvo izvira že iz starega veka, ko je bilo med Judi v Palestini, ki so pod Rimljani izgubili samostojnost, razširjeno upanje v prihod Mesije. Ta naj bi prišel na svet in odrešil ljudi trpljenja. Tam se je v tistem času razširila nova vera, krščanstvo. Začetnik krščanstva je Jezus Kristus, ki se je rodil v času vladanja cesarja Avgusta, v Betlehemu, pred približno 2000 leti

BIZANTINSKO CESARSTVO

324

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel, ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim

RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

324

Rimski imperij se dejansko razdelil na Vzhodni in Zahodni del, vendar se to ni zgodilo naenkrat, ampak postopoma in zaradi različnih političnih, gospodarskih in vojaških razlogov. Ena od teh težav je bila razdelitev imperija med vzhodnim in zahodnim delom. Ta proces se je začel v 3. stoletju, ko so se v rimski državi pojavile notranje napetosti in nestabilnost, povezane s političnimi prevrati, ekonomskimi težavami in vdori barbarov.

KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu

380

V začetku 4. stoletja je Konstantin postal prvi cesar, ki se je spreobrnil v krščanstvo. Do zaključka 4. stoletja je krščanstvo postalo prevladujoča religija cesarstva. Cesar Julijan je pod vplivom svojega svetovalca Mardonija s kratkotrajnim poskusom oživil tradicionalno in helenistično religijo ter hkrati potrdil poseben status judovstva, vendar je leta 380, s Solunskim ediktom v času cesarja Teodozija, krščanstvo postalo uradno državno verstvo Rimskega cesarstva

PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

476

Propad zahodnega dela rimskega cesarstva je bil kompleksen proces, ki je trajal več stoletij. Obstaja veliko razlogov, zakaj se je zahodni del rimskega cesarstva sesul.

Srednji vek

Period: 476 to 1492

Zacelo se je s preseljevanjem
Ijudstev in propadom rimske drzave.
Nastale so nove drzave, prebivalstvo
se je prezivljajo predvsem s
kmetijstvom. V gradovih so Ziveli
vitezi. Cas vpona krscanstva,
razvoja mest in obrti.

CESAR JUSTINIJAN I.

527

Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565. Velja za enega največjih bizantinskih vladarjev in je znan predvsem po svojih reformah, gradbenih projektih in vojaških pohodih.

ZAČETEK ISLAMA

622

Islam je monoteistična religija, ki se je začela v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Njen ustanovitelj je bil prerok Mohamed, ki je prejel Božja razodetja med leti 610 in 632. Mohamed se je rodil v Meki okoli leta 570. Kot mladenič se je ukvarjal z trgovino in postal uspešen trgovski agent. Vendar pa je bil tudi znan po svojem duhovnem življenju in pogosto se je umaknil v samoto, da bi razmišljal o stvareh nadnaravnega.

KARANTANIJA

623

Karantanija je bila zgodovinska pokrajina, ki se je nahajala na območju današnje Slovenije, Avstrije in Italije. Nastala je v 7. stoletju, ko je bilo območje naseljeno s slovanskimi plemeni, ki so se združila pod enotno oblastjo.

REKONKVISTA

711

Rekonkvista je bila dolgotrajni proces, s katerim so se Španci in Portugalci borili proti muslimanski oblasti na Iberskem polotoku in si postopoma povrnili svoje ozemlje. To obdobje se je začelo leta 711, ko so Mavri osvojili Španijo in Portugalsko, in se končalo leta 1492, ko je bilo osvojeno zadnje muslimansko kraljestvo Granada.

KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

800

Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo pomemben dogodek v zgodovini Zahodne Evrope. Karla Velikega je za cesarja kronal papež Leon III. v letu 800 na božični dan v baziliki sv. Petra v Rimu.

VELIKA SHIZMA

1054

Velika shizma je bila razkol v krščanstvu, ki se je začel leta 1054 in je pomenil ločitev med Vzhodno pravoslavno in Zahodno rimsko katoliško cerkvijo. Shizma se je začela zaradi teoloških, kulturnih in političnih razlik med obema vejama krščanstva.

KRIŽARSKE VOJNE

1095

Križarske vojne so bile serija oboroženih spopadov, ki so se zgodili med 11. in 13. stoletjem med krščanskimi zahodnimi državami in muslimanskimi državami na Bližnjem vzhodu, predvsem s ciljem osvoboditve Jeruzalema in drugih svetih krajev iz muslimanskega nadzora.

HUMANIZEM IN RENESANSA

1300

Humanizem in renesansa sta bila dva tesno povezana kulturna in intelektualna gibanja v Evropi, ki sta se razvila v 14. in 15. stoletju. Oba sta bila usmerjena v ponovno odkrivanje klasične grške in rimske kulture ter v preseganje srednjeveškega pogleda na svet.

CELJSKI GROFJE

1322

Celjski grofje so bili plemiška rodbina, ki je vladala na ozemlju današnje Slovenije med 14. in 15. stoletjem. Najbolj znan predstavnik rodbine je bil Herman II. Celjski, ki je postal grof leta 1365.

EPIDEMIJA KUGE

1348

Epidemija kuge, imenovana tudi Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva. Prvi izbruh se je zgodil v srednjem veku, med letoma 1347 in 1351, in se je razširil po Evropi, Aziji in Afriki. Po nekaterih ocenah je zaradi kuge umrlo med 75 in 200 milijonov ljudi, kar je predstavljalo približno tretjino takratne svetovne populacije.

TURŠKI VPADI

1408

Turški vpadi so bili obsežni napadi osmanskega cesarstva na evropska ozemlja, ki so se začeli v 14. stoletju in trajali vse do 17. stoletja. Osmanom se je uspelo zavzeti velik del Balkanskega polotoka, vključno z nekdanjimi ozemlji Bizantinskega cesarstva, ter ogroziti ozemlja drugih evropskih držav, kot so Madžarska, Avstrija, Italija in drugi.

IZUM TISKARSKEGA STROJA

1450

Izum tiskarskega stroja se pogosto pripisuje nemškemu izumitelju Johannu Gutenbergu, ki je leta 1440 izdelal prvi tiskarski stroj z gibljivimi kovinskimi črkami.

TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

1453

Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko so Osmanski Turki pod vodstvom sultana Mehmeda II. osvojili Konstantinopel, prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.

KMEČKI UPORI

1478

Kmečki upori so bili obsežni upori kmečkega prebivalstva, ki so se v zgodovini pojavljali predvsem v obdobju srednjega in novega veka, torej od 14. do 19. stoletja. Bili so posledica gospodarskih in družbenih razmer, ki so vplivale na kmečko prebivalstvo.

KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

1492

Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo, ko je italijanski raziskovalec in navigator Krištof Kolumb s svojo ekipo prečkal Atlantski ocean in prišel na otok Guanahani v Karibskem morju.Kolumb je bil pod sponzorstvom španske kraljice Izabele I. in kralja Ferdinanda II., ki sta mu omogočila, da je organiziral odpravo v iskanju nove morske poti do Indije. Po več tednih plovbe so njegove ladje, Nina, Pinta in Santa Maria, priplule na otok, ki ga je Kolumb poimenoval San Salvador.

Novi vek

Period: 1492 to 1918

Obdobje velikih geografskih odkritij,
razvoja znanosti in kriticnega
razmisljanja, velikih politiénih
sprememb, stevilnih izumov in
uveljavitve strojne proizvodnje.

REFORMACIJA

1517

Reformacija je bilo gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju v Evropi, predvsem na ozemlju današnje Nemčije in Švice, in je imelo za cilj reformirati Rimskokatoliško cerkev. Reformacija se je začela kot kritika cerkvene prakse, predvsem prodaje odpustkov, ki so ljudem obljubljali odpuščanje grehov. Reformatorji so se borili proti tej praksi in hkrati nasprotovali različnim cerkvenim naukom, kot je na primer nauk o maši in obhajilu.

PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

1550

Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem, ki ga je leta 1550 v nemškem mestu Tübingen izdal protestantski reformator Primož Trubar. Gre za versko knjigo, ki vsebuje vprašanja in odgovore o krščanski veri ter molitve in pesmi v slovenskem jeziku.

AUGSBURŠKI VERSKI MIR

1555

Augsburški verski mir je bil dogovor med katoliško in protestantsko stranjo v Nemčiji, dosežen leta 1555 v Augsburgu. Pogodba je bila sklenjena med rimskim cesarjem Karolom V. in nemškimi knezi ter je uradno končala vojno med katoliško in protestantsko stranjo v Nemčiji, znano kot Schmalkaldska vojna.

PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

1584

Prva slovenska slovnica se imenuje Abecednik in jo je leta 1550 izdal Primož Trubar. Abecednik je bil namenjen Slovencem, ki so se učili brati in pisati v slovenskem jeziku. Gre za prvo slovensko slovnico, ki je postavila temelje slovenski knjižni jezik. Prevod Svetega pisma v slovenščino se imenuje Cerkvena beseda in ga je izdal Jurij Dalmatin leta 1584.

LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

1643

Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715. Bil je eden najbolj znanih predstavnikov absolutistične oblasti, ki je poudarjala enotno kraljevo oblast in popolno nadzorovanje državnih institucij.
Absolutizem je bil politični sistem, ki je prevladoval v Evropi od 16. do 18. stoletja. V tem sistemu je kralj ali vladar imel absolutno oblast in je bil brez omejitev sposoben sprejemati odločitve in ukrepati po svoji volji.

RAZSVETLJENSTVO

1680

Razsvetljenstvo je bilo gibanje, ki se je pojavilo v Evropi v 18. stoletju. Zaznamovalo ga je poudarjanje razuma, svobode in napredka ter kritično razmišljanje o družbenih, političnih in verskih institucijah tistega časa. Glavni predstavniki razsvetljenstva so bili filozofi, pisci, znanstveniki, intelektualci in umetniki.

MARIJA TEREZIJA

1717

Marija Terezija je bila avstrijska nadvojvodinja in habsburška princesa, ki je vladala Avstrijskemu cesarstvu med letoma 1740 in 1780. Rodila se je leta 1717 v Gradcu kot hči avstrijskega cesarja Karla VI. in Elizabete Kristine od Braunschweiga-Wolfenbüttla.

PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

1750

Prva industrijska revolucija se je začela v Angliji v 18. stoletju in je prinesla velike spremembe v načinu proizvodnje, transportu in komunikaciji. Značilna je bila uporaba strojev in tehnologije, ki so omogočili masovno proizvodnjo in posledično zniževanje stroškov.

NAPOLEON BONAPARTE

1769

Napoleon Bonaparte je bil francoski general, ki se je rodil leta 1769 na Korziki in umrl leta 1821 na otoku Sv. Helena v Atlantskem oceanu. Postal je znan kot eden največjih vojskovodij v zgodovini ter eden najbolj vplivnih ljudi v 19. stoletju.

NASTANEK ZDA

1776

ZDA so nastale kot posledica več dogodkov in procesov, ki so se zgodili v obdobju od začetka 17. stoletja do konca 18. stoletja

FRANCOSKA REVOLUCIJA

1789

Francoska revolucija je bila ena najpomembnejših zgodovinskih dogodkov v moderni zgodovini, ki se je začel leta 1789 in trajal do konca 1799. Bila je prelomni dogodek, ki je zaznamoval prehod iz starega režima v moderno dobo.

ILIRSKE PROVINCE

1809

Ilirske province so bile območje na južnem delu Avstrijskega cesarstva, ki so ga Napoleonove francoske sile zasedle med letoma 1809 in 1813. V tem času je Napoleon skušal uvesti francoske reforme in načela na tem območju, da bi izboljšal njegovo upravo ter olajšal vojaško oskrbo.

METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

1815

Metternichov absolutizem se nanaša na obdobje, ko je bil Klemens von Metternich avstrijski zunanji minister in vodja politične vladavine na Dunaju od leta 1815 do leta 1848. Obdobje absolutistične vladavine je sledilo po koncu Napoleonovih vojn in vključevalo konservativne politike, ki so se trudili obnoviti in okrepiti monarhijo ter zatreti vsakršno liberalno, nacionalistično in demokratično gibanje v Evropi.

KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

1821

Kongres Svete Alianse je potekal v Ljubljani med 26. januarjem in 12. majem 1821. Bil je pomemben dogodek v evropski zgodovini, saj so se na njem sestali voditelji večine evropskih držav, da bi se dogovorili o obnovitvi absolutne oblasti po francoski revoluciji in napoleonskih vojnah.

FRANC JOŽEF I.

1830

Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Njegova vladavina je bila zaznamovana z velikimi družbenimi in političnimi spremembami, ki so se zgodile v drugi polovici 19. stoletja. V času njegovega vladanja so bile uvedene različne reforme, kot so ukinitve kmetijskih in industrijskih privilegijev ter uvajanje večje enakosti med različnimi sloji družbe.

POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

1848

Pomlad narodov je bilo obdobje družbenopolitičnih prevratov, ki so se zgodili v Evropi v drugi polovici leta 1848 in v začetku leta 1849. V tem obdobju je večina evropskih držav doživljala demokratične revolucije in ljudje so zahtevali politične in druge reforme. Tudi v Sloveniji je prišlo do tega gibanja, ki se je osredotočalo na pravice narodov in posameznikov

BACHOV ABSOLUTIZEM

1849

Bachov absolutizem se nanaša na obdobje avstrijske zgodovine med letoma 1848 in 1859, ko je bil kancler Avstrije Klemens von Metternich zamenjan z baronom Antonom von Bachom.

DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

1850

Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in trajala do začetka 20. stoletja. V nasprotju s prvo industrijsko revolucijo, ki je bila predvsem osredotočena na uporabo strojev in tehnologije, ki je povečala učinkovitost proizvodnje, je bila druga industrijska revolucija bolj osredotočena na inovacije in nove tehnologije.

AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

1861

Ameriška državljanska vojna je bila vojna, ki je potekala med letoma 1861 in 1865 v Združenih državah Amerike. Bila je posledica napetosti med Severom in Jugom glede vprašanja suženjstva in pravic držav. Sever je bil proti suženjstvu, medtem ko je bil Jug zanj. Poleg tega so imeli Jugi manjšo industrijo in so bili odvisni od kmetijstva, kar je bilo za Sever nepomembno.

NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

1861

Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861, po združitvi večine italijanskih držav pod vodstvom piemontskega kralja Viktorja Emanuela II. Ta združitev se je začela po drugi italijanski vojni za neodvisnost (1859), ko je Piemont v sodelovanju z Napoleon III. premagal Avstrijo in si pridobil Lombardijo. Sledile so združitve drugih italijanskih držav, kot sta Neapeljsko kraljestvo in Papeška država, ter različnih ozemelj, ki so jih vključili v novo kraljevino.

NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

1867

Avstro-Ogrska je nastala leta 1867, po avstrijsko-pruski vojni in porazu Avstrije v vojni. Takrat se je Avstrija znašla v težkem položaju in iskala je način, kako okrepiti svoj položaj v Evropi. Rešitev se je pojavila v obliki kompromisa, ki ga je sklenil avstrijski cesar Franc Jožef I. s takratnim madžarskim voditeljem, grofom Gyulo Andrássyjem.

NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

1871

Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno 18. januarja 1871, ko je bil v palači Versailles v Parizu proglasitveni akt podpisan med pruskim kraljem Viljemom I. in predstavniki nemških držav. Po zmagi Prusije v vojni z Avstrijo leta 1866 so bile iz severnonemških držav ustanovljene Severnonemška zveza, ki jo je vodila Prusija, ter Južnonemška zveza, ki jo je vodila Bavarska.

RUDOLF MAISTER

Mar 29, 1874

Rudolf Maister je bil slovenski vojaški in politični voditelj ter pesnik. Najbolj je znan po svoji vlogi v boju za severno mejo Slovenije med prvo svetovno vojno in po njej.
Maister se je rodil v Kamniku, ki je takrat spadal pod Avstro-Ogrsko monarhijo. V mladosti je študiral pravo na Dunaju in bil del avstro-ogrskih vojaških enot. Med prvo svetovno vojno je služboval v avstro-ogrski vojski in se uveljavil kot sposoben vojaški poveljnik.

ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

Jun 28, 1914

Mislim, da se sklicujete na atentat, ki se je zgodil leta 1914 in je privedel do začetka prve svetovne vojne. V Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine, je 28. junija 1914 Gavrilo Princip, član srbske nacionalistične organizacije Mlada Bosna, izvedel atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Ta dogodek je imel velike politične posledice in je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do začetka prve svetovne vojne.

PRVA SVETOVNA VOJNA

Jul 28, 1914

Prva svetovna vojna, znana tudi kot Velika vojna, je bila globalni vojaški konflikt, ki je trajal od leta 1914 do leta 1918. Vpleteno je bilo večina vodilnih svetovnih sil tistega časa, med njimi tudi velike evropske države, kot so Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska in Rusija ter kasneje Združene države Amerike.

SOŠKA FRONTA

1915

Soška fronta je bila eden izmed glavnih bojišč med prvo svetovno vojno. Nahajala se je na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko ter je potekala vzdolž reke Soče v Alpah, na območju današnje Slovenije in Italije. Fronta je bila vzpostavljena leta 1915 in trajala vse do konca vojne leta 1918. Italija je leta 1915 vstopila v prvo svetovno vojno na strani zaveznikov

RUSKA REVOLUCIJA

1917

Ruska revolucija se nanaša na serijo dogodkov, ki so se zgodili leta 1917 v Rusiji in so vodili do padca ruskega carstva ter vzpona boljševikov na oblast. Ta revolucija je imela številne politične, gospodarske in družbene posledice ter pomembno vplivala na nadaljnji potek zgodovine.

DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

1918

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila oblikovana med prvo svetovno vojno in je obstajala med letoma 1918 in 1929. Imenovala se je Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, pogosto pa se ji reče tudi Jugoslavija.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je nastala kot posledica razpada Avstro-Ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne. Država je bila ustanovljena na načelih združitve jugoslovanskih narodov pod eno skupno kraljevino

KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

1918

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne in je obstajala med letoma 1918 in 1929. Njena ustanovitev je bila rezultat združitve večjega dela ozemlja, ki je prej pripadalo Avstro-Ogrski monarhiji, pod eno skupno državo.Kraljevina SHS je bila ustvarjena z namenom združitve južnoslovanskih narodov, predvsem Srbov, Hrvatov in Slovencev, v eno politično entiteto. Država je bila monarhija, ki jo je vodil kralj Petar I. Karađorđević.

Moderna doba

Period: 1918 to 2022

Obdobje svetovnih vojn, ogrozenosti in zatem
vpona demokracije, varovanja clovekovih
pravic, mednarodnega povezovanja, tudi
razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane
proizvodnje.

PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

Jan 18, 1919

Pariška mirovna konferenca se je odvijala med letoma 1919 in 1920 v Parizu po koncu prve svetovne vojne. Bila je serija pogajanj med zmagovalnimi zavezniki, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, ZDA in drugimi državami, ter poraženimi državami, kot sta Nemčija in Avstro-Ogrska, ter nekaterimi drugimi državami, ki so bile vpleteni v konflikt.

ZLATA DVAJSETA LETA

1920

Zlata dvajseta leta (tudi imenovana dvajseta leta) je izraz, ki se nanaša na obdobje med koncem prve svetovne vojne leta 1918 in začetkom Velike depresije v letu 1929. To obdobje je bilo zaznamovano s gospodarsko rastjo, socialnimi spremembami, kulturnim razcvetom in splošnim občutkom optimizma.

TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

Jun 4, 1920

Trianonska pogodba je mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zmagovalnimi zavezniki in poraženimi državami po prvi svetovni vojni, predvsem med letoma 1920 in 1921. Ta pogodba je določila nove meje in teritorialne spremembe v Evropi, še posebej na območju Avstro-Ogrske monarhije.

KOROŠKI PLEBISCIT

Oct 10, 1920

Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem ozemlju Koroške, da bi določil, ali bodo določeni deli Koroške pripadli Avstriji ali Kraljevini SHS (kasneje Jugoslaviji).

STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

1922

Stalinizem se nanaša na politični sistem in ideologijo, ki je prevladovala v Sovjetski zvezi med vladavino Josefa Stalina od sredine 1920-ih do njegove smrti leta 1953. Stalin je bil vodja Komunistične partije Sovjetske zveze in je vzpostavil totalitarni režim, ki je imel številne značilnosti, ki so zaznamovale obdobje stalinizma.

FAŠIZEM V ITALIJI

Oct 30, 1922

Fašizem je politična ideologija in sistem vladanja, ki se je pojavil v Italiji v 20. stoletju. Na čelu fašizma je bil Benito Mussolini, ki je leta 1922 prevzel oblast in ustanovil fašistično diktaturo. Fašizem je kombinacija avtoritarnega vladanja, nacionalizma, korporativizma, militarizma in avtoritarnega vodenja gospodarstva. Cilj fašizma je bil ustvariti močno državo, ki bi vodila po načelih moči, hierarhije, enotnosti in discipliniranosti.

VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

1929

Velika gospodarska kriza je bila najhujša svetovna gospodarska kriza v 20. stoletju, ki je trajala med letoma 1929 in približno 1939. Kriza se je začela v Združenih državah Amerike, vendar je hitro prerasla v globalno gospodarsko recesijo in ima pomembne posledice po vsem svetu.

NACIZEM V NEMČIJI

Mar 5, 1933

Nacizem je politična ideologija, ki je izvira iz Nemčije v 20. stol. in je bila osrednja ideologija vladajoče stranke Nacionalno socialistična nemška delavska stranka, znana tudi kot nacistična stranka. Nacizem je bil močno povezan z vodjo stranke Adolfom Hitlerjem, ki je leta 1933 postal kancler Nemčije in nato vzpostavil totalitarno nacistično diktaturo. Nacistična ideologija temelji na rasizmu, nacionalizmu, antisemitizmu. Nacisti so zagovarjali prepričanje v nadmoč nemške rase.

ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

1936

Španska državljanska vojna je bila oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Ta vojna je nastala kot posledica političnih, družbenih in gospodarskih napetosti v španski družbi v tistem času.
Konflikt se je začel, ko je general Francisco Franco vodil vojaško vstajo proti republikanski vladi, ki jo je vodila Ljudska fronta, koalicija levičarskih in republikanskih strank.

DRUGA SVETOVNA VOJNA

Sep 1, 1939

Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt. Vključeval je večino držav sveta, razdeljenih v dve nasprotujoči si vojaški zvezi. Konflikt je izbruhnil zaradi ambicij nacistične Nemčije pod vodstvom Adolfa Hitlerja, fašistične Italije pod vodstvom Mussolinija in Japonske, ki je želela širiti svoje ozemeljske oblasti. Nacistična Nemčija je napadla Poljsko, kar je povzročilo, da so Francija in Velika Britanija razglasile vojno. V naslednjih letih so nemške sile zasedle večino Evrope

NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

Apr 6, 1941

Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil med 6. in 18. aprilom 1941 med drugo svetovno vojno. Napad so izvedle sile osi, predvsem nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja, skupaj s svojimi zavezniki Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. Napad na Jugoslavijo je bil del Hitlerjeve strategije za osvojitev Balkana in vzpostavitev nemškega vpliva na tem območju.

JUGOSLAVIJA

1945

Jugoslavija je bila socialistična federativna država, ki je obstajala od leta 1945 do leta 1992. Imela je svoje korenine v narodnoosvobodilnem boju proti nacistični okupaciji med drugo svetovno vojno in je bila ustanovljena pod vodstvom Josipa Broza Tita.

NASTANEK OZN

Oct 10, 1945

Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Nastanek OZN je bil odziv na grozote vojne in cilj je bil vzpostaviti mednarodno organizacijo, ki bi spodbujala mir, varnost, sodelovanje med državami in zaščito človekovih pravic.

HLADNA VOJNA

1947

Hladna vojna je obdobje napetosti in konfrontacije med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Sovjetsko zvezo (SZ) ter njunimi zavezniki, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne (1945) do razpada Sovjetske zveze (1991). Čeprav med tem obdobjem ni bilo neposrednega spopada med ZDA in SZ, je bilo zaznamovano s političnimi, ideološkimi, gospodarskimi in vojaškimi napetostmi med dvema nasprotnima blokoma - Zahodnim blokom (vodil ga je ZDA) in Vzhodnim blokom (vodil ga je SZ).

KOREJSKA VOJNA

1950

Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), ki je bila pod komunističnim režimom, in Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je sledila kapitalističnemu modelu.

EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

1951

Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila prva evropska institucija za gospodarsko sodelovanje, ustanovljena s Pariškim sporazumom leta 1951. Skupnost je nastala kot odgovor na potrebo po obnovi in integraciji evropskega gospodarstva po drugi svetovni vojni ter za preprečevanje morebitnih prihodnjih konfliktov.

LONDONSKI MEMORANDUM

Oct 5, 1954

Londonski memorandum je bil dogovor, dosežen med predstavniki Združenih držav Amerike, Ruske federacije, Združenega kraljestva, Francije, Kitajske in Nemčije leta 1990. Memorandum je bil pomemben korak pri razreševanju vprašanja združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije ter priznanju suverenosti Nemčije.

GIBANJE NEUVRŠČENIH

1955

Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki se je oblikovalo med hladno vojno in je združevalo države, ki so se izogibale formalnemu pripadnosti blokovskemu sistemu vodilnih sil, torej ZDA in Sovjetske zveze. Gibanje je nastalo kot odgovor na polarizacijo sveta med vzhodnim in zahodnim blokom ter željo držav po ohranjanju neodvisnosti in suverenosti.

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

1957

Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s Pogodbo Rimske pogodbe. EGS je bil eden od treh temeljnih stebrov Evropskih skupnosti, skupaj z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo (ESPJ) ter Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (EURATOM). Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami in spodbujati gospodarsko sodelovanje.

KUBANSKA KRIZA

1962

Kubanska kriza je bila ena najbolj napetih in nevarnih epizod hladne vojne, ki se je odvijala med Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Kubo leta 1962. Kriza je izbruhnila, ko je bilo odkrito, da je Sovjetska zveza namestila jedrske rakete na Kubi, ki so bile usmerjene proti ZDA.

VIETNAMSKA VOJNA

1965

Vietnamska vojna je bila oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Vojna je bila posledica političnih, ideoloških in gospodarskih razmer ter je vključevala večje regionalne in mednarodne akterje.

AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

Jul 20, 1969

Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969. Med misijo Apollo 11 sta astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin postala prva človeka, ki sta stopila na površje Lune. Med misijo je lunarni modul Eagle sestavni del Apollo 11 pristal na površini Lune. Neil Armstrong je bil prvi, ki je stopil iz lunarnega modula in izrekel ikonično izjavo: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

Apr 26, 1986

Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v današnji Ukrajini, ki je takrat spadala pod Sovjetsko zvezo. Nesreča se je zgodila med preizkusom jedrskega reaktorja številka 4, ko je prišlo do močnega eksplozije in požara, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje.

DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

1990

Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Ta deklaracija je predstavljala pomemben korak in pravno podlago za osamosvojitev Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija o suverenosti je bila sprejeta v okviru Skupščine Republike Slovenije in je poudarila, da je slovenski narod soustvarjalec suverene in demokratične države ter izražala voljo slovenskega naroda po samoodločbi in neodvisnosti.

PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

1990

Prve večstrankarske volitve so bile organizirane v različnih državah in obdobjih, zato je težko natančno določiti enoten dogodek, ki bi se lahko opisal kot "prve večstrankarske volitve". Vendar pa lahko navedem nekaj pomembnih primerov

PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

Dec 23, 1990

Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. To je bil referendum, na katerem so se volivci odločili, ali podpirajo samostojnost Slovenije in neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije.

VOJNA ZA SLOVENIJO

1991

Vojna za Slovenijo je oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med oboroženimi silami Socialistične federativne republike Jugoslavije (JLA) ter Teritorialno obrambo Republike Slovenije in druge varnostne sile Slovenije. Konflikt je nastal kot posledica osamosvojitvenih prizadevanj Slovenije in razglasitve neodvisnosti 25. junija 1991.

DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

1991

Denacionalizacija in privatizacija sta bili ključni procesi, ki sta sledila osamosvojitvi Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije ter prehodu iz socializma v tržno gospodarstvo. Oba procesa sta imela pomembne gospodarske, politične in socialne posledice.

RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

Jun 26, 1991

Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je potekala 25. junija 1991. Na ta dan je bila izvedena seja Skupščine Republike Slovenije, na kateri je bila razglašena neodvisnost Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije.

SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

Dec 23, 1991

Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Ta datum predstavlja pomemben mejnik v zgodovini Slovenije, saj je bila sprejeta prva ustava samostojne Republike Slovenije po osamosvojitvi od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.

EVROPSKA UNIJA

1992

Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združba 27 evropskih držav. EU je nastala na podlagi pogodb, podpisanih med državami članicami, in je evolucija prejšnjih evropskih skupnosti, kot so Evropska gospodarska skupnost (EGS), Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) ter Evropska skupnost za atomsko energijo (EURATOM). EU je bila ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo leta 1992.

VKLJUČITEV V NATO

Mar 29, 2004

Vključitev Slovenije v Severnoatlantsko zvezo (NATO) je potekala 29. marca 2004. Ta dogodek je bil pomemben mejnik v zgodovini Slovenije, saj je država postala del ene najpomembnejših vojaških in političnih zavezništev v svetu.

PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

May 1, 2004

Slovenija se je pridružila Evropski uniji (EU) 1. maja 2004 skupaj z drugimi desetimi državami, ki so pristopile v t. i. velikem širitvenem valu. To je bil pomemben korak za Slovenijo, saj je postala polnopravna članica ene največjih in najpomembnejših političnih in gospodarskih združb na svetu.

VSTOP V EUROOBMOČJE

Jan 1, 2007

Slovenija je postala članica euroobmočja, torej območja, kjer se uporablja skupna evropska valuta, euro, 1. januarja 2007. Vstop v euroobmočje je bil naslednji korak po pridružitvi Evropski uniji in je predstavljal uvedbo evra kot uradne valute v Sloveniji.

GOSPODARSKA KRIZA

2008

Gospodarska kriza je obdobje hudega gospodarskega nazadovanja, ki vključuje zmanjšanje gospodarske dejavnosti, upad proizvodnje, zaposlovanja in povpraševanja, ter splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Gospodarske krize so lahko posledica različnih dejavnikov, kot so finančne težave, padec investicij, negativne spremembe na trgu dela ali svetovne gospodarske nestabilnosti.

EPIDEMIJA COVID 19

2020

Epidemija COVID-19 je globalna zdravstvena kriza, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Virus se prenaša predvsem s kapljičnim prenosom med ljudmi in povzroča bolezen, imenovano COVID-19. Epidemija se je prvič pojavila v kitajskem mestu Wuhan decembra 2019 in se od tam hitro razširila po vsem svetu.