-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so nastale ob večjih rekah, kot so Nil, Tigris in Evfrat (tam so nastale zaradi ugodnih pogojev za kmetijstvo). Ljudje so se takrat preživljali z lovom in nabiralništvom. Večina prebivalstva so bili nomadi. -
Period: 3500 BCE to 476 BCE
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanske, babilonske ter kasneje starogrška, rimska in druge... -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba (minojska in mikenska civilizacija)
Minojska civilizacija je prva civilizacija na evropskih tleh.
Ta civilizacija se je nahajala na otoku Kreta. Bila je kulturno in gospodarsko središče sredozemskega sveta. Minojci so politeisti. Mikenska civilizacija je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji. Je prva napredna civilizacija v Grčiji. Imela je več državic, mestno ureditev, pisavo ter umetniška dela. Mikenci so uvedli novosti v inženirstvu in arhitekturi. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba oziroma Homerjeva doba je obdobje ob koncu mikenske civilizacije. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Polisi so male mestne državice. Polisi so obsegali mesta in dežele. Središče polisa je bil trg oziroma argona. Prebivalstvo helenade se je preživljalo s pastirstvom, poljedelstvom in ribolovom. Razširjeno je bilo po hribih ravninah in obalah. Najpomembnejši polis v Grčiji so bile Atene. Poznamo pa tudi Šparto, Argos in Korint. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična doba je sledila Grški temni dobi. Trajale je do zmage nad Perzijo. Zaradi porasti prebivalstva je nastala velika kolonizacija, ki je njihovo kulturo razširila po vsem sredozemlju. Nastali so polisi. Čez čas so oblast prevzeli tirani. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
V osmem stoletju pred Kristusom so na današnjem ozemlju Italije živela različna plemena. Rim je bil na začetku skupek manjših vasi ob bregovih Tibere. Postopoma so se vasi med sabo povezale. Prebivalci so postali znani kot Rimljani. S časoma je rim pridobival na moči ter se kasneje spremenil v republiko. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu. Je ena od treh obdobij starorimske civilizacije. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
To je Grško obdobje, ki se je začelo ob zmagi nad Perzijci in končalo ob smrti Aleksandra velikega. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Vojne so se začele zaradi jonskega upora. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander veliki
Aleksander je bil makedonski kralj in vojskovodja. Vladal je od oktobra 336 pr.n.št do junija 323 pr.n.št. Umrl je star 32 let. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Obdobje Helenistične Grčije se je začelo po smrti Aleksandra velikega in končalo v bitki pri Korintu. Obdobje se je začelo z vojnami diadohov. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
To so bile tri vojne med Kartagino in Rimsko republiko. Prva vojna je potekala od 264 do 241 pr.n.št, druga od 218 do 202 pr.n.št in tretja od 149 do 146 pr.n.št. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Ta doba se je začela s porazom v bitki pri Korintu.Pred ahajsko vojno je rimska republika obvladovala celinsko Grčijo. Dokončna rimska okupacija grškega sveta se je vzpostavila po bitki pri Akciju v kateri je Avgust porazil Kleopatro VII. Avgust je kasneje porazil in osvojil tudi Aleksandrijo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj je bil rimski politik, zgodovinar, govornik ter vojskovodja. Umrl je petnajstega marca 44 pr.kr. Njegov naslednik je bil Gaj Avgust Oktavijan. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Avgust je naslednik cesarja Julija. Bil je rimski politik in prvi rimski cesar. Bil je en najbogatejših Rimljanov. Ustanovil je svojo zasebno vojsko. Umrl je leta 14 pr.kr -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je obdobje starega Rima , ki sledi Rimski republiki. Vladali so cesarji. Obsegalo je sredozemsko morje, del Evrope, Afrike in zahodno Azijo. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo se je začelo ob kristusovem rojstvu. Čez dve tisočletji se je krščanstvo razdelilo na tri dele (katolištvo, pravoslavje in protestantizem) -
324
Rimski imperij se razdeli na Z in V del
Rimski imperij se je razdelil na vzhodni in zahodni del ko je cesar Teodozij I. umrl in je bilo cesarstvo razdeljeno med njegova sinova.
Zahodni del rimskega imperija je vključeval ozemlja, ki so bila danes del Evrope zahodno od Italije, vključno z Italijo. Središče zahodnega cesarstva je bilo Rim.
Vzhodni del rimskega imperija, imenovan tudi Bizantinsko cesarstvo, je vključeval ozemlja, ki so bila danes del Vzhodne Evrope, Azije in Afrike. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
To je bil vzhodni grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Glavno mesta cesarstva je bil Konstantinopel. V petem stoletju je cesarstvo doživelo deljenje, propad Zahodnega cesarstva itd. Leta 1453 so cesarstvo osvojili osmanski Turki. -
380
Krščanstvo postane državna vera v rimskem cesarstvu
Konstantin je omogočil svobodo kristjanom, poganom in drugim verstvom. Leta 380 je cesar Teodozij določil krščanstvo za državno vero. -
476
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva
Leta 476 je germanski vojskovodja odstavil
rimskega cesarja, njegovi vojaki pa so ga
oklicali za kralja Italije. Tako je propadel zahodni del rimskega cesarstva. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrt. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Justinijan je bil vzhodnorimski cesar, ki je vladal od 1. avgusta 527, do svoje smrti leta 565. Rojen je bil leta 284 v Taureziju. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je zgodovinska država, ki se je nahajala na območju današnje Slovenije in dela Avstrije. Karantanija je bila ustanovljena okoli leta 620, ko so se slovanska plemena združila pod vodstvom kneza Karanta. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je zgodovinski izraz, ki se nanaša na dolgo obdobje v zgodovini Iberskega polotoka in ki se je začelo v 8. stoletju in se je končalo v 15. -
800
Kronanje Karla velikega za rimskega cesarja
Kronanje Karla Velikega se je zgodilo leta 800 v Rimu, ko je papež Leon III. kronal Karla za rimskega cesarja.
To je bilo prvič po padcu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju, da je bila oseba kronana za cesarja. -
1054
Velika shizma
Velika shizma je bila delitev krščanske cerkve, ki se je zgodila v 11. stoletju. Razlog za razkol je bil sporen položaj dveh nasprotujočih si papežev, ki sta trdila, da sta edini pravi papež in imela vsak svoje podpornike v krščanskih državah po Evropi. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki so se odvijale v 11. in 13. stoletju, med krščanskimi in muslimanskimi silami. Krščanski voditelji so se zbrali in organizirali križarske vojne, da bi osvobodili sveta mesta, ki so bila v rokah muslimanov in zaščitili krščanstvo pred islamsko invazijo. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta tesno povezani kulturni in filozofski gibanji, ki sta se pojavili v istem zgodovinskem obdobju.
Humanizem je predstavljal filozofsko osnovo renesanse, saj je poudarjal pomen človeka, kritiziral preveč formalne in doktrinarno usmerjene izobraževalne sisteme.
Renesansa pa je bila kulturni preporod, ki je sledil humanizmu in se osredotočal na razvoj umetnosti, literature, arhitekture in znanosti. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili plemiška družina, ki je v 14. in 15. stoletju obvladovala ozemlje današnje Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Ime so dobili po Celju, mestu na Štajerskem, kjer so imeli svoj glavni sedež. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot "črna smrt", je bila najbolj smrtonosna pandemija v zgodovini človeštva. Ta epidemija se je prvič pojavila v Sredozemlju v 6. stoletju in je nato večkrat izbruhnila v različnih delih sveta, najbolj zloglasen pa je bil izbruh v srednjem veku v Evropi v 14. stoletju. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Potekali so od 15. do 16. stoletja. Napadi so bili hitri in nepričakovani. Turški vpadi so prizadeli vse prebivalce. Požigali so vasi, ropali in pobijali. -
1450
Izum tiskalnega stroja
Izumil ga je Johannes Gutenberg. Izumil ga je v 15. stoletju. Namen je bil lažje in hitrejše tiskanje. -
1453
Turško zavzetje konstantinopla
V 15. sto. so Osmanski Turki zavzeli Konstantinopel. Osmansko cesarstvo je imelo 80.000 vojakov s podporo približno 100 ladij, mesto pa je branilo približno 10.000 bizantinskih, beneških in grških vojakov. Po zavzetju se je mesto preimenovalo v Istanbul. Bil je glavno mesto Osmanskih Turkov vse do razpada države po 1. svetovni vojni. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Zaradi slabega položaja kmetov so se ti zbirali in organizirali vpore.
Večji upori so bili na Koroškem(1478), v Sloveniji(1515), Hrvaško-Slovenski upor(1572), Tolminski kmečki vpor(1713) -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kraljica Izabela I. je denarno podprla Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo. Kolumb je po 1 mesecu našel neko ozemlje in ga poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. Razglasil ga je kot Špansko ozemlje, od tam pa je pripeljal nekaj primerov ameriških rastlin in živali ter staroselcev. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
Reformacija
Reformacija je nastala zaradi mislecov, ki so kritizirali cerkev in jo hoteli reformirati. Imenujemo jih reformatorji. Ideje reformatorjev je prevzel in nadgradil Martin Luter. Svojo kritiko je zapisal v 95-ih točkah. Podporniki Lutra so se imenovali protestanti. Njihovo prizadevanje za pravo vero je preraslo v reformacijo. Oblikovalo se je več smeri reformacije: evangeličani, kalvinisti, anglikanci...itd. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je bila natisnjena leta 1550 v Tübingenu v Nemčiji. Imenuje se Katekizem. Avtor te knjige je Primož Trubar. Je verska knjiga, ki je razlagala osnovne krščanske vire. Natisnil je tudi prvi slovenski abecednik, ki je širil pismenost med Slovence. -
1555
Augsburški verski mir
Leta 1555 je bil podpisan sporazum med katoličani in protestanti v Augsburgu v Nemčiji. Ta sporazum je dovolil obstoj protestantizma v Nemčiji. Augsburški mir je bil poskus, da bi končali po reformaciji verske spore. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica je izšla leta 1584 v Ljubljani. Avtor je Adam Bohorič. Vsebovala je opis slovničnih pravil in bila osnova za nadaljnji razvoj slovenskega knjižnega jezika. Prvi prevod Svetega pisma v slovenski jezik je napisal Jurij Dalmatin tudi leta 1584. Temeljil je na nemškem prevodu Svetega pisma Martina Lutra in bil zelo pomemben za razvoj slovenskega knjižnega jezika in kulture. Ta prevod je pomembno vplival na širjenje protestantizma na Slovenskem v 16. in 17. stoletju. -
Period: to
Ludvik XIV in absolutizem
Ludvik štirinajsti je bil francoski kralj. Imenovan je bil tudi sončni kralj, saj je v neki predstavi igral vlogo sonca. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini.
Značilnosti absolutizma so bile: oblast kralja je bila neomejena in absolutna, o vseh državnih zadevah je odločal kralj ter opora kralju so bili vojska, uradništvo in cerkev. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje.
Rasvetljenci so povdarjali vero v razum in znanost, da imajo vsi ljudje ne glede na poreklo enake pravice in da v družbi obstaja naravni red ki vsem ljudem daje naravne pravice do življenja svobode in lastnine. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila vladarica habsburških dežel. Bi la je nadvojvodinja Avstralije ter kraljica Ogrske in Češke. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Začela se je v Veliki Britaniji in sicer v drugi polovici 18. stoletja. Izumljeni so bili prvi stroji. Izumljen je bil parnik in prvi parni stroji. Izumljen je bil tudi parni vlak. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon je bil mlad poveljnik, ki je kasneje postal narodni junak. Leta 1799 je prevzel oblast v državi, leta 1804 pa se je okronal za Cesarja. -
Nastanek ZDA
Sredi 18. stoletja je Velika Britanija v vojni porazila Francijo. Postala je vodilna kolonialna sila v Severni Ameriki. Do sredine 18. stoletja so Britanci ustanovili trinajst kolonij. -
Period: to
Francoska revolucija
V 18. stoletju je bila Francija ena najbogatejših držav. 14 julija 1789 so prebivalci Pariza napadli državni zapor. Kmetje so začeli napadati gradove svojih zemljiških gospodov. Tako se je začela francoska revolucija. -
Period: to
Ilirske province
Ustanovil jih je Napoleon 14. oktobra leta 1809. Uradni jezik je bila Francoščina, našli pa so se tudi hrvaščina, slovenščina, nemščina ter italijanščina. Glavno mesto je bila Ljubljana. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je obdobje od 1815 do 1848. Leta 1821 je Metternich postal kancler in od leta 1835 upravljal Avstrijo. Največ se je posvetil zunanji politiki. Držal se je načel, ki jih je sklenila Evropa na Dunajskem kongresu. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Ljubljanski kongres je bil drugi izmed treh kongresov. Aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc je začel vladati z osemnajstim letom. Vladal je do svoje smrti. Bil je avstrijski cesar in ogrski kralj. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Pomlad narodov pa je bila revolucija 1848 katera se je zgodila predvsem zaradi zahtev meščanstva po političnih pravicah. -
Period: to
Bachov absolutizem
Leta 1849 je takratni cesar Franc Jožef I. razglasil, v tajnosti pripravljeno, oktoirano ustavo.
Ustava je pomenila ponovno uvedbo državnega centralizma- tokrat tudi Ogrski del, ki je imel prej notranjo avtonomijo in pa obnovo absolutizma.
Leta 1851 je cesar ukinil ustavo, ker želi zavladati le s pomočjo ministrov in birokracije. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je imenovala tudi znanstveno-tehnična revolucija. Največ tehnoloških sprememb je bilo v železarsko-jeklarski industriji. Premog in paro so zamenjali za elektriko, nafto in plin. -
Nastanek kraljevine Italije
Italijani so bili razdeljeni med več držav. V revoluciji so se borili za skupno državo a so zgubili. Leta 1860 je Giuseppe vodil pohod za osvoboditev in združitev italjanov. Leta 1861 je nastala kraljevina italija. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Tekmovanje med severom in jugom je pripeljalo do spora, ki je dosegel vrhunec leta 1860, ko je bil za predsednika izvoljen Abraham Lincoln. Spor je vodil do državljanske vojne, ki je trajala od leta 1861 do leta 1865. -
Nastanek nemškega cesarstva
Nemške dežele so bile povezane v ohlapno Nemško zvezo. Predsednik Prusije Otto je izpeljal združitev Nemških dežel brez Avstrije. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister, znan tudi kot Vojanov, je bil slovenski vojaški častnik, politik in pesnik. Rojen je bil 29. marca 1874 v Kamniku, ki je takrat spadal v Avstro-Ogrsko cesarstvo in se danes nahaja na ozemlju Slovenije. Maistra predvsem poznamo po njegovi vlogi pri ustanovitvi Mariborske varnostne enote v začetku 20. stoletja, v času, ko je bila Slovenija del Avstro-Ogrske. -
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika
Atentat se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, ki je takrat spadal v Bosno in Hercegovino, ki je bila del Avstro-Ogrske. Atentat je izvedla skupina mladih bosanskih Srbov, ki so delovali v okviru tajne organizacije Mlada Bosna. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Vključevala je večino vodilnih držav tistega časa in je bila ena najbolj uničujočih vojn v zgodovini, ki je močno spremenila svetovni politični, socialni in gospodarski red. Leta 1918 je vojna dosegla izčrpanost, Nemčija pa je zahtevala premirje. 11. novembra 1918 je bil podpisan Sporazum o premirju med zavezniki in Nemčijo, s čimer se je vojna uradno končala. -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila ena od glavnih bojišč med prvo svetovno vojno. Nahajala se je na italijansko-avstrijski meji in je obsegala gorsko območje vzdolž reke Soče, ki teče skozi ozemlje današnje Slovenije. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je bila vrsta revolucionarnih dogodkov, ki so se odvijali v Rusiji leta 1917 in imeli pomembne posledice za državo ter celotno svetovno zgodovino. Revolucija je privedla do padca avtokratskega režima Ruskega cesarstva in ustanovitve komunistične vladavine. -
Period: to
Sodobnost
Obdobje svetovnih vojn, ogroženost in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, uradno imenovana Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Ime države je odražalo združitev večinskega prebivalstva takratnih avstro-ogrske pokrajine, ki je vključevala Slovence, Hrvate in Srbe. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca se nanaša na konferenco, ki je potekala po koncu prve svetovne vojne v Parizu, Francija, med letoma 1919 in 1920. Namen konference je bil oblikovati mirovne sporazume in določiti pogoje za zaključek vojne med zmagovalnimi zavezniki in premagano Nemčijo ter njenimi zavezniki. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje med prvo svetovno vojno in začetkom svetovne gospodarske krize leta 1929. To obdobje je zaznamovalo gospodarsko, kulturno in družbeno razcvet na globalni ravni. -
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bila sklenjena po koncu prve svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami. Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je določil državno mejo med Kraljevino SHS in Avstrijo. -
Period: to
Stalinizem v sovjetski zvezi
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. -
Period: to
Fašizem v italiji
Fašízem je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza se nanaša na obdobje hude svetovne gospodarske recesije, ki je sledila po padcu borznih trgov v Združenih državah Amerike leta 1929. Kriza je prizadela številne države po vsem svetu in imela uničujoče posledice na gospodarstva, zaposlovanje in življenje milijonov ljudi. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem v Nemčiji se nanaša na politično ideologijo in vladavino nacistične stranke, Nacionalno-socialistične nemške delavske stranke ki jo je vodil Adolf Hitler med letoma 1933 in 1945. Nacizem je bil avtoritarni in totalitarni politični sistem, ki je temeljil na rasni nadvladi, nacionalizmu, militarizmu ter antisemitizmu. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Vojna je izbruhnila kot posledica političnih, družbenih in ekonomskih napetosti v državi. Vojna je bila zelo kruta. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Vojna se je začela z nemško invazijo na Poljsko leta 1939, kar je privedlo do vojnega spopada med Nemčijo in njenimi zavezniki ter zavezniškimi silami. V naslednjih letih so se vojaške operacije razširile na Evropo, Severno Afriko, Azijo in Pacifik. Vojna je trajala 6 let in se končala leta 1945 z zmago zavezniških sil nad osi silami. -
Napad na kraljevino jugoslavijo
Napad na Jugoslavijo se je zgodil med drugo svetovno vojno. Namen napada je bil zavzetje Balkana in nemotenega napredovanja v Grčijo. Napadla je Nemčija. Napad je imel velike posledice, kot so uničena mesta in vojaške izgube. -
Period: to
Jugoslavija
Prva Jugoslavija, uradno imenovana Kraljevina Srbov, Hrvatov, in Slovencev, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Vključevala je različne južnoslovanske etnične skupine, kot so Srbi, Hrvati, Slovenci, Bosanci, Črnogorci in Makedonci. Država je bila monarhija s kraljem na čelu. -
Nastanek ozn
OZN (organizacija združenih narodov) je mednarodna organizacija pri kateri so skoraj vse države na svetu članice.
Ustanovljena je bila v San Franciscu. Med članicami je bila tudi takratna Jugoslavija. -
Period: to
Hladna vojna
Šlo se je za napeto politično stanje med ZDA in Sovjetsko zvezo. Prišlo je do večih vojen, npr. Vietnamska vojna. -
Period: to
Korejska vojna
Vojna se je začela 25. junija 1950 in končala 27, julija leta 1953. Severna Koreja in Kitajska sta se spopadli proti Sovjetski zvezi, Južni Koreji ter Združenimi narodi. Vojna se je končala s podpisom premirja in nastankom DMC (demilitarizirane cone): -
Evropska skupnost za premog in jeklo
To je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bil poenotenje določenih držav. Ustanovljena je bila leta 1951 s Pariško pogodbo. -
Londonski Memorandum
Londonski memorandum oziroma londonski sporazum, ki so ga zastopniki večih držav podpisali 5. oktobra leta 1954. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. -
Evropska gospodarska skupnost
Ustanovljena je bila s tem, kot ena od treh Evropskih skupnosti. Cilj je bil, da bi vspostavili gospodarsko integracijo med državami članicami. -
Kubanska kriza
Kriza je nastala, ko so ZDA odkrile, da Sovjetska zveza postavlja jedrske rakete na otoku Kuba, ki je bila tedaj v socialistični revoluciji pod vodstvom Fidela Castra. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vojna je bila del hladne vojne med Združenimi državami Amerike in njihovimi zavezniki ter Demokratično republiko Vietnam in Nacionalno fronto za osvoboditev Južnega Vietnama. -
Ameriški pristanek na luni
Ameriški pristanek na Luni je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. V okviru programa Apollo je ameriška vesoljska misija Apollo 11 omogočila pristanek astronavtov na površini Lune. Na misiji Apollo 11 so bili trije astronavti: Neil Armstrong, Edwin Buzz Aldrin in Michael Collins. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Ta nesreča se je zgodila v ukrajinski tovarni Črnobil. Nesreča se je zgodila med testiranjem reaktorja. Zaradi prevečih neuspešnih poskusov je prišlo do eksplozije, pri kateri je prišlo tudi do močnega sevanja, zaradi katerega je umrlo veliko ljudi. Posledice so bile grozne, veliko ljudi je umrlo zaradi sevanja, oz. zaradi raka. -
Deklaracija o suverenosti države republike Slovenije
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bil dokument, ki je bil sprejet 25. junija 1991 v parlamentu Republike Slovenije. Ta deklaracija je predstavljala enega od ključnih korakov v procesu osamosvajanja Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije in vzpostavitve suverene države. -
Prve večstrankarske volitve
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so se zgodile leta 1990. Prve večstrankarske volitve so bile razpisane za 8. april 1990. Na teh volitvah so bile izvoljene poslanske zasedbe v Skupščino Republike Slovenije. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Na plebiscitu so sodelovali slovenski volilci. Odločali so se o vprašanju "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". Rezultati so bili razglašeni tri dni po tem. 95% se jih je odločilo da slovenija postane samostojna. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta bila ključna procesa v tranzicijskih državah, vključno s Slovenijo, po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije v začetku 1990-ih let. -
Razglasitev samostojnosti
Slovenija je razglasila svojo samostojnost 25. junija 1991. Razglasitev samostojnosti je sledila plebiscitu, ki je bil izveden 23. decembra 1990, na katerem je večina slovenskega prebivalstva izrazilo podporo neodvisnosti. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
To je bila desetdnevna vojna za osamosvojitev Slovenije. Slovenijio je napadla jugoslavija. Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije 25. junija 1991 je jugoslovanska vojska poskušala z vojaško silo preprečiti osamosvojitev in ponovno vzpostaviti nadzor nad Slovenijo. -
Sprejetje Slovenske ustave
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991. Ustava je najvišji pravni akt Republike Slovenije, ki določa politični sistem, temeljne človekove pravice, pravno ureditev države ter delovanje njenih institucij. -
Evropska unija
Evropska unija je politična in gospodarska združba 27 evropskih držav, ki si prizadeva za sodelovanje in integracijo na različnih področjih. EU je bila ustanovljena s ciljem spodbujanja miru, stabilnosti in blaginje v Evropi. -
Vključitev v nato
- marca se je k Natu pridružila Slovenija. Slovenija je z vstopom v Nato zagotovila varnost na najbolj učinkovit in racionalen način.
-
Priključitev Evropski uniji
Slovenija se je evropski uniji pridružila leta 2004, vendar ni bila edina. Poleg Slovenije so se evropski uniji pridružile tudi Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litvija, .... -
Vstop v Euroobmočje
Leta 2007 se je v Euroobmočje pridružilo več držav. Ena od teh držav je bila tudi slovenija. Slovenija je leta 2007 postala polnopravna člania euroobmočja. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza leta 2008, je bila ena najhujših svetovnih gospodarskih kriz v sodobni zgodovini. Kriza se je začela v Združenih državah Amerike in nato hitro prizadela svetovno gospodarstvo. -
Epidemija covid-19
Epidemija covida 19 se je začela v letu 2020 in traja še danes. Zaradi tega virusa je umrlo že veliko ljudi, po večini starejših a je žal doletelo tudi ogromno mladih.