-
Period: to
29. 3. 1874–26. 7. 1934 -> RUDOLF MAISTER
Družinske korenine generala Maistra segajo po materini strani na Dolenjsko, po očetovi pa na Ptuj. Pred očetovo rojstno hišo, na robu mestne tržnice, stoji Rudolfov celopostavni bronast kip. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Mengšu, nato pa v Kranju. Bil je odličen učenec. Leta 1885 je začel obiskovati kranjsko nižjo gimnazijo in jo končal leta 1890. -
28. 6. 1914 -> ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLO NASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, da bi jih lahko združili v Jugoslavijo. Motivi zarotnikov so bili skladni z gibanjem, ki je kasneje postalo znano kot Mlada Bosna.
Avstro-Ogrska je nato Srbiji napovedala vojno. -
Period: to
28. 7. 1914–11. 11. 1918 -> PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. -
Period: to
Maj 1915–november 1917 -> SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte. Prvi boji so se začeli 23. maja 1915, ko so italijanske enote prestopile mejo ter začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske. -
1917 -> RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. V drugi oktobrski revoluciji je bila začasna vlada odstranjena in nadomeščena s komunistično vlado boljševikov. -
29. 10. 1918 -> DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Period: to
1. 12. 1918–29. 11. 1945-> KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. -
Period: to
18. 1. 1919 - 21. 1. 1920 -> PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje: Woodrow Wilson , David Lloyd George , Georges Clemenceau in Vittorio Emmanuel Orlando Rusija in države centralnih sil na konferenco niso bile povabljene. -
Period: to
1920–1929 -> ZLATA DVAJSETA LETA
Prva svetovna vojna je bila mejnik v svetovni zgodovini, saj je prizadela Evropo, ki je bila do izbruha vojne gospodarsko najmočnejša celina na svetu. ZDA, ki so se bojevale na tujih tleh so iz vojne izšle kot največja zmagovalka, saj je Evropa za sanacijo škode potrebovala neizmerne količine industrijskega blaga ter hrane, ki je sama ni bila sposobna pridelati. ZDA so tako prvič v zgodovini prevzele vlogo največje gospodarske in politične sile na svetu. -
4. 6. 1920 -> TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. Z mirovno pogodbo so največ ozemlja po razpadli Avstro-Ogrski pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. -
10. 10. 1920 -> KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit , ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Period: to
3. 4. 1922–16. 10. 1952 -> STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države hitra industrializacija teorija socializma v eni državi kolektivizacija kmetijstva zaostritev razrednega boja v socializmu; kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze. -
Period: to
30. 10. 1922–3. 9. 1943 -> FAŠIZEM V ITALIJI
Fašistična Italija je oznaka Kraljevine Italije med letoma 1922 in 1943, ko jo je vodila Nacionalna fašistična stranka pod vodstvom predsednika vlade Benita Mussolinija. Druga faza (1925–1929) je bila izgradnja prave fašistične diktature. Tretja faza (1929–1934) je sledila z manj intervencionizma v zunanji politiki. Za četrto fazo (1935–1940) je bila značilna agresivna zunanja politika. Peta faza (1940–1943) je bila sama druga svetovna vojna. -
1929 -> VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vse svetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih .Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929 , ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja zaradi padca cen. -
Period: to
5. 3. 1933–8. 5. 1945 -> NACIZEM V NEMČIJI
Tretji rajh je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933). V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945. -
Period: to
1936–1939 -> ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna oziroma je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco. -
Period: to
1. 9. 1939–3. 9. 1945 -> DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj. -
6. 4. 1941 -> NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Jugoslavijo je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. -
Period: to
1945–1992 -> JUGOSLAVIJA
Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. -
10. 10. 1945 -> NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angleško United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. -
Period: to
12. 3. 1947–26. 10. 1991 -> HLADNA VOJNA
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Termin hladna vojna se uporablja, ker ni prišlo do obsežnega neposrednega spopada med velesilama, temveč je vsaka podpirala svojo stran v večjih regionalnih vojnah. -
Period: to
1950–1953 -> KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA. -
1951 -> EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nad nacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
5. 10 1954 -> LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
1955 -> GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
1957 -> EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
1962 -> KUBANSKA KRIZA
Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. -
Period: to
1965–1973 -> VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani. Spopad se je začel 1. novembra 1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel Saigon. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je komunistični Severni Vietnam želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam, ki je bil pod političnim in vojaškim vplivom ZDA. -
20. julij 1969 -> AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija (Columbia) Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel (Eagle) Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. -
26. 4. 1986 -> JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope Skandinavije Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine Belorusije in Rusije so bila kontaminirana kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300000 ljudi. -
April 1990 -> PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji.
Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS. -
Julij 1990 -> DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ob sprejemu Deklaracije o suverenosti države Republike Slovenije je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji zborov dne 2. julija 1990 sprejela naslednji sklep: Skupščina Republike Slovenije obvezuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, da najkasneje do začetka septembra 1990 pripravi predlog ustavnega zakona, s katerim se bo ugotovilo, kateri zvezni zakoni na podlagi te deklaracije ne veljajo na območju Republike Slovenije. -
23. 12. 1990 -> PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejela Skupščina Republike Slovenije, se je morala za uspeh plebiscita o vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica vseh volilnih upravičencev. -
Period: to
1991–1999 -> DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 je bil začetek razprav o osnutku obeh omenjenih zakonov pomemben mejnik v zgodovini slovenskega osamosvajanja. Če se je aprila 1990 v resnici spremenil politični sistem – iz enopartijskega v večstrankarskega – se je z zakonoma o denacionalizaciji in privatizaciji začel proces spreminjanja še gospodarskega sistema, ki se je končal šele jeseni 1991, ko sta bila sprejeta zakona o privatizaciji stanovanj in denacionalizaciji. -
26. 6. 1991 -> RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
- junija leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije. Ob koncu govora je izgovoril tudi znamenite besede: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Dan pred slovesno razglasitvijo samostojnosti je tedanja slovenska skupščina sprejela vse potrebne osamosvojitvene dokumente – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji.
-
Period: to
27. 6. 1991 – 3. 7. 1991 -> VOJNA ZA SLOVENIJO
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. -
23. 12. 1991 -> SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
S 179 glasovi za je republiška skupščina 23. decembra 1991, na prvo obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije, sprejela novo ustavo. S tem je država dobila najpomembnejši akt za konstituiranje svoje državnosti, s čimer se je odpravila tudi velika ustavna in splošna zakonska nepreglednost. -
1992 -> EVROPSKA UNIJA
Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z Maastrichtsko pogodbo, ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še Avstrija, Finska in Švedska. Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto evro, kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovaške in Slovenije. -
29. 3. 2004 -> VKLJUČITEV V NATO
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
1. 5. 2004 -> PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Država članica EU od leta 2004, članica evrskega območja od leta 2007, članica schengenskega območja od leta 2007 in več o sodelovanju Slovenije v EU. -
1. 1. 2007 -> VSTOP V EUROOBMOČJE
Evroobmočje, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. -
Period: to
2008–2013 -> GOSPODARSKA KRIZA
Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. -
Marec 2020 -> EPIDEMIJA COVID 19
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije. Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom je prišel v letališču v Italiji.