-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov dandanašnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so 3500 pr. n. št. nastale ob večjih rekah(Nil, Tigris...). Med prvimi civilizacijami so se pojavile egipčanska,
babilonska, rimska civilizacija. Pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek se razdeli na dva ''veka'' in sicer na pravi vek in antiko. Prične se 3500 pr. n. št. in konča 476. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predniki Grkov so se na območju današnje Grčije naselili(prišli), približno me letoma 2000 in 1500 pr. n. št. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba je obdobje, ki je trajalo med 1200 in 800 pr. n. št. Ahajci se niso mogli upreti indoevropskim plemenom, ker so bili vojaško bolj napredni. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Polis je naziv za nastanek mestne države v času stare Grčije. Prvi polisi so nastajali 8. stoletju pr. n. št. Poleg mesta je obsegal tudi podeželje, imeli so okoli 10000 prebivalcev in merila so 100km2. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje med 8. in 7.stol. pr. n. št. Takrat je bila na bližnjem vzhodu razcepljena in razdeljena na veliko polisov. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Ustanovitev Rima je opisana v veliko zgodbah, ki so jih ohranjali že stari Rimljani. Najbolj znana zgodba je o Volkulji z Romulom in Remom. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je trajala od 509 in do 27 pr. n. št. in je bila oblika države v antičnem Rimu. Bila je najpomembnejša med tremi civilizacijami, saj je bila republikanska ureditev. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Je doba, ki je trajala od 479 pr. n .št. in do 323 pr. n. št.(smrt Aleksandra Velikega). Doživela je kulturni razcvet( vrhunec grške kulture). -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Nastale so zaradi jonskih uporov, odvijale so se med Perzijo in grškimi polisi. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj in vojskovodja. Najbolj znan antični vojskovodja, veliko je pripomogel tudi za razvoj grške kulture. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Je trajala med 323 in 146 pr. n. št. Svoj vrhunec je dosegla v bitki pri Korintu z rimsko zmago. Povzročila je veliko uničenje in začelo se je obdobje Rimske Grčije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punska vojna se je odvijala trikrat, in sicer med Kartagino in Rimsko republiko. Prva vojna se je odvijala na Siciliji, druga v Alpah in tretja se je končala z uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Je obdobje v katerem je vladala Rimska republika. Začela se je 146 pr. n. št. in končala 324 n. št. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Pomemben je bil za Rimsko cesarstvo. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in prvi rimski cesar, vladal je od 27 pr. n. št. in do 14 n. št. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Je bilo obdobje starega Rima. Kot država je obsegalo veliko ozemlje. Nekaj sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali ceasarji. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo izvira že iz srednjega veka, ko je bilo med Judi v Palestini, ki so pod Rimljani izgubili samostojnost, razširjeno upanje v prihod Mesije. Ta naj bi prišel na svet in odrešil ljudi trpljenja. Tam se je razširila nova vera, krščanstvo. Začetnik je Jezus Kristus. -
324
Rimski imperij se razdeli na z in v del
Največja delitev krščanstva se deli na vzhodno in zahodno krščanstvo. Naslednja delitev obsega šest najbolj različnih krščanskih družin: katolištvo, protestantizem, vzhodne pravoslavne Cerkve, anglikanstvo-starokatolištvo, orientalske pravoslavne Cerkve in asirstvo. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Je vzhodni del razpadlega Rimskega cesarstva. Glavno mesto je bil Konstantinopel. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je je monoteistična religija, ki temelji na nauku Jezusa Kristusa. Pripadniki se imenujejo kristjani in verujejo da je Jezus božji sin. Najbolj prepoznaven simbol je križ. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Veliko je bilo sporov zaradi prestola. Pomankanje delovne sile, zato ker ni bilo več novih sužnjev. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Srednji vek je trajal od 476 do 1492 n. št. Deli se na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Začelo se je preseljevanje ljudstva in propad rimske države. Začeli so se preživljati z kmetijstvom. To je bil čas vzpona krščanstva in razvoj mest in obrti. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan l.
Bil je cesar Bizantinskega cesarstva od 527 pa do 565 n. št.
Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana je ureditev veljavnega rimskega prava. -
622
Začetek Islama
Islam je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu. To razodetje je zabeleženo v Koranu, sveti knjigi Islama. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Je bila slovanska plemenska kneževina v Vzhodnih Alpah.
Najverjetneje je bila najstarejša slovanska tvorba, bil pa je polietnična. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je zgodovinski proces, (prizorišče) se je odvijalo na Iberskem polotoku. Bila končana tik pred Kolumbovim odkritjem Amerike oziroma Novega sveta. -
800
Kronanje Karla velikega za Rimskega cesarja
Najvišji Avgust, kronan od Boga, velik in miroljuben vladar, vladajoč Rimskemu cesarstvu, in po božji milosti kralj Frankov in Langobardov -
1054
Velika Shizma
Označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Poglavitna izvora razkola sta bili vprašanje papeževe avtoritete. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Bili so vojaški podvigi rimokatoliške cerkve v srednjem veku.
Cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini. -
Period: 1300 to
Humanizem in Renesansa
Humanizem je idejno in literarno gibanje, ki se je razvilo v zahodni Evropi. Renesansa je splošno umetnostna smer. Naziv renesansa se nekoliko enostransko uporablja tudi za skupen naziv za to obdobje, to pa izhaja iz dejstva, da je bilo antično ustvarjanje izhodišče delovanja v 15. stoletju. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino. Mesto izvora je bilo na Štajerskem, ustanovljeno pa je bilo okoli 12. stol. -
1348
Epidemija Kuga
Kuga je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa (imenovana tudi črna smrt). V najhujšem obdobju naj bi povzročila smrt 10.000 prebivalcev mesta dnevno. Svoj smrtonosni pohod je bolezen nadaljevala po vzhodnem Sredozemlju. Črna smrt je prepotovala 385 km v 91 dnevih v letu 664, primerjano z 12–15 km na leto danes s pomočjo vlakov in avtomobilov. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili roparski pohodi. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto osmanskega cesarstva. Začetki mesta segajo v 7. st. pr. n. št. oziroma do nastanka starogrške naselbine in mesta Bizanc. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
So se odvijali na ozemlju današnje Slovenije, pojavili so se. ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve. Najpomembnejši slovenski kmečki upori so bili Koroški, Slovenski, Hrvaško-slovenski, drugi in Tolminski kmečki upori. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Njegove odprave so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahani.Bolj kot odkritje novega sveta, je bil ta dogodek torej srečanje dveh neodvisnih, razvitih in popolnoma različnih civilizacij, ki sta ena na drugo odločilno vplivali in katerih stik je močno spremenil potek svetovne zgodovine. -
Period: 1492 to
Novi vek
Začel se je z odkritjem Amerike in končal s koncem prve svetovne vojne. V tem obdobju so Evropejci v dobi odkritij poleg Amerike odkrili še mnoga druga dotlej neznana območja našega planeta. Spremembe so se zgodile v gospodarstvu in prometu. -
1517
Reformacija
Reformacija je versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, cilj pa je bilo preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Glavni predstavnik je bil Martin Luther. -
1550
Prvi Slovenski tiskani knjigi
Sta bili Abecednik in Katekizem, prevedel in napisal jih je Primož Trubar leta 1550. -
1555
Augsburški verski mir
Je listina, ki so jo na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in v državni ustanovi. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela — tega vera. -
Prva Slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino
Glavno vlogo sta imela Primož Trubar in Julij Dalmatin. Prizadevali so si, da bi lahko ljudje brali Sveto pismo v svojem domačem jeziku. -
Period: to
Ludvik XIV. in Absolutizem
Bil je politik, zbiralec umetnin, igralec, vladar, državnik in imenovan kot Sončni kralj, vladal je kot kralj Francije in kralj Navare. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Je bilo filozofsko in umetniško gibanje, ki pa svoj vrhunec doseže v Franciji. Razsvetljenski misleci so se zavzemali za svobodo izražanja, kritiko religije, poudarjali so pomen razuma in znanosti, zavzemali so se za progresivno družbo, poudarjali so vrednost človeškega življenja. -
Period: to
Marija Terezija
Bila je nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel. Bila pomemben člen tistega časa. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi. Značilna je organizacija dela, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Bil je politik, državnik, častnik, zbiralec umetnin, cesar, vladar, militant, vojskovodja in vladar. Vladal je Franciji, vladavina je trajala do 6. aprila 1814. -
Nastanek ZDA
Trinajst kolonij je razglasilo svojo neodvisnost. S širitvijo belih naseljencev proti zahodu, skupaj s premikom avtohtonih ljudstev, so se nova ozemlja vključevala kot države v Unijo, nazadnje leta 1959 Aljaska in otočje Havaji. -
Period: to
Francoska revolucija
Bilo je obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji. Ludvik XVI. je zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi, državna blagajna pa je bila prazna zaradi dragih vojn in obdobja slabih letin. -
Period: to
Ilirske province
Ustanovil jih je Napoleon, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Je bil čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji Ruskega carstva (Aleksander I.), Avstrijskega cesarstva (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržanja državne ureditve, določene na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Združenega kraljestva in Osmanskega imperija. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef se je rodil kot najstarejši sin nadvojvodu Francu Karlu, mlajšemu sinu avstrijskega cesarja Franca I. in Zofiji Bavarski v palači Schönbrunn na Dunaju. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. -
Period: to
Bachov absultizem
Absolutizem je strog na političnem področju (stroga cenzura, policija). Na gospodarskem se uveljavi gospodarski liberalizem, ki daje zagon kapitalizmu. Država se mora čim manj vmešavati. Zato rečemo temu neoabsolutizem -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta. -
Nastanek Kraljevine Italije
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija. -
Period: to
Ameriška državljanska vojska
Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike ali manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države. -
Nastanek Avstro-Ogarske
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil borec za severno mejo. -
Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. -
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna je bila obsežen globalni konflikt, ki se je odvijal med letoma 1914 in 1918. Vojna je bila posledica političnih in gospodarskih napetosti med večjimi evropskimi državami, med drugim med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Osmanskim cesarstvom na eni strani ter Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo na drugi strani. Izbruh vojne je bil posledica atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika. Avstro-Ogrska je krivila Srbijo za atentat in ji poslala ultimat, ki ga je Srbija delno sprejela. -
Soška fronta
Soška fronta je bila ena od najbolj krvavih in zahtevnih front prve svetovne vojne, ki se je odvijala na območju med italijansko in avstro-ogrsko vojsko na zahodnem delu Karavank. Fronta se je razvila, ko je Italija leta 1915 napadla Avstro-Ogrsko, ki ji je nasproti postavila svoje sile na Soški fronti. Borbe so bile izjemno težavne zaradi zahtevne geografije, ki je vključevala strme gore in ozke doline. Vojaki so se soočali z izjemno težkimi pogoji. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se odvijali v Rusiji leta 1917. Bila je sprožena z nezadovoljstvom ljudi nad avtoritarnim in represivnim režimom carja Nikolaja II. Revolucija je vključevala več dogodkov, vključno z začetkom februarske revolucije, padcem carja Nikolaja II., vzpostavitvijo začasne vlade in končno, oktobrsko revolucijo, v kateri so boljševiki pod vodstvom Vladimirja Lenina prevzeli oblast. -
Period: to
Sodobnost
Doba v kateri živimo, sedanjost. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Bila je država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske. Ideja o združitvi treh južnoslovanskih narodov je bila že dolgo prisotna v mislih številnih intelektualcev in politikov, saj so se zavedali, da bi lahko skupna država prinesla več stabilnosti in razvoja za vse tri narode. -
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na podlagi ustanovitvenega akta Narodnega sveta SHS, ki je bil sprejet 29. oktobra 1918 v Zagrebu. Sprva je Kraljevina SHS zajemala ozemlje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Vojvodine in Bosne in Hercegovine. -
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala med januarjem in julijem 1919 v Parizu. -
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta (ang. Roaring Twenties) je obdobje v zgodovini Združenih držav Amerike, ki se nanaša na obdobje med koncem prve svetovne vojne in gospodarsko krizo leta 1929. -
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zavezniškimi silami in Madžarsko leta 1920, po koncu prve svetovne vojne. S pogodbo je bilo Madžarski odvzeto veliko ozemlje, ki so ga dobile sosednje države. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na Koroškem, da bi se odločili, ali se bodo pridružili Avstriji ali Jugoslaviji. Na plebiscitu so se prebivalci spopadli z veliko težavami, kot so politični pritiski in nasilje. -
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem je politični sistem, ki ga je uvedel Joseph Stalin v Sovjetski zvezi med letoma 1927 in 1953. Stalin je prevzel vodstvo nad Sovjetsko zvezo po smrti Vladimirja Lenina in začel z intenzivno industrializacijo in kolektivizacijo kmetijstva. -
Fašizem v Italiji
Fašizem je ideologija, ki je nastala v Italiji. Njen ustanovitelj je bil Benito Mussolini, ki je leta 1919 ustanovil Nacionalno fašistično stranko. Fašizem je v Italiji prišel na oblast leta 1922, ko je Mussolini postal premier. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza se je začela z zlomom borz leta 1929 v ZDA, ko so vrednosti delnic na borzah drastično padle in je prišlo do množičnega umika vlagateljev. -
Nacizem v Nemčiji
Nacizem je politična ideologija, ki je nastala v Nemčiji v 20. stoletju. Njen ustanovitelj je bil Adolf Hitler, ki je leta 1921 postal vodja Nacionalno socialistične nemške delavske stranke - nacistična stranka. -
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila oborožen konflikt, ki se je odvijal med letoma 1936 in 1939 v Španiji. -
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila globalni vojaški konflikt, ki se je odvijal med letoma 1939 in 1945. Vojna je vključevala večino držav sveta. Vojna se je začela z nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 in se je nato razširila po Evropi, Severni Afriki, Aziji in Pacifiku. -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki so ga izvedle nacistična Nemčija, fašistična Italija in fašistična Madžarska, 6. aprila 1941. Os je napadel Jugoslavijo brez vojne napovedi, zato se je ta dan šteje za začetek vojne v Jugoslaviji. -
Jugoslavija
Jugoslavija je bila zvezna republika v Jugovzhodni Evropi, ki je obstajala od leta 1945 do leta 1992. Država je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, ko je bila osvobojena izpod nacistične okupacije, pod vodstvom komunistične partije, ki jo je vodil Josip Broz Tito. -
Nastanek OZN
Njen cilj je bil zagotoviti mednarodni mir in varnost, spodbujati prijateljske odnose med narodi ter spodbujati gospodarski in socialni napredek po svetu. -
Hladna vojna
Hladna vojna je bila politično in ideološko napetostno stanje, ki je trajalo več desetletij po drugi svetovni vojni med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki. -
Korejska vojna
Korejska vojna je bila oboroženi spopad, ki je potekal od leta 1950 do 1953 med Severno Korejo, ki je bila podprta z vojaško pomočjo Kitajske in Sovjeske zveze, in Južno Korejo ki je bila podprta z vojaško pomočjo Združenih držav in drugih držav Združenih narodov. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska institucija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, leta 1951. Skupnost je bila ustanovljena za izpolnjevanje dveh glavnih ciljev: spodbujanje gospodarskega razvoja in krepitve evropskega miru. -
Londonski memorandum
Namen memoranduma je bil ustaviti nasilje in konflikt, ter določiti načrt za mirovni proces v Bosni in Hercegovini. Sporazum so podpisali predstavniki Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije, ter predstavnik Evropske unije in Združenih narodov. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih (GN) je bilo mednarodno politično gibanje, ki je nastalo v času hladne vojne in je združevalo države, ki niso želele pripadati blokovskemu sistemu, ki sta ga vodili ZDA in Sovjetska zveza. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957, skupaj z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, s podpisom Rimskih pogodb. EGS je bila ena od treh evropskih skupnosti, ki so pozneje postale temelj Evropske unije. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza je bila ena najbolj nevarnih vojaških konfrontacij med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo med hladno vojno. -
Vietnamska vojna
Vojna se je začela kot del širšega boja med komunistično in kapitalistično ideologijo. Po drugi svetovni vojni je bila Francija ena od kolonialnih sil v Indokini, ki je vključevala Vietnam, Kambodžo in Laos. -
Ameriški pristanek na luni
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil leta 1969 v okviru programa Apollo, ki ga je vodila ameriška vesoljska agencija NASA. To je bil prvi in edini pristanek ljudi na Luni. Na misiji Apollo 11 je v vesolje poletela posadka, sestavljena iz treh astronavtov - Neila Armstronga, Edwina "Buzza" Aldrina in Michaela Collinsa. Armstrong in Aldrin sta se spustila na površje Lune v lunarnem modulu, medtem ko je Collins krožil okoli Lune v orbiterju. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Ukrajini, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. -
Prve večstrankarske volitve
Prve večstrankarske volitve so se v Sloveniji zgodile leta 1990, potem ko je bila sprejeta ustavna reforma, ki je dopuščala ustanavljanje političnih strank in svobodno izražanje političnih mnenj. -
Deklaracija o suverenosti države republike Slovenije
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 v slovenskem parlamentu, po tem, ko se je Slovenija odločila za samostojnost in razglasila neodvisnost od tedanje Jugoslavije. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990, kot odgovor na zaostrujoče se politične razmere v Jugoslaviji in v želji, da bi se odločitev o prihodnosti Slovenije sprejela demokratično in legitimno. -
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta bili pomembni gospodarski reformi, ki sta sledili osamosvojitvi Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije. -
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti Slovenije je bila uradno sprejeta v parlamentu 25. junija 1991, ko je bila skupščina Republike Slovenije enotno podprla osamosvojitev države od tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo je bil kratek oboroženi spopad, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991, po tem, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vojna za Slovenijo je bila prva vojna, ki se je zgodila na območju bivše Jugoslavije, v kateri so bile vpleteni redne enote jugoslovanske vojske. -
Sprejetje Slovenske ustave
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 na tretjem zasedanju Slovenske skupščine. Ustava je bila sprejeta po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in je predstavljala temeljno pravno podlago za novo suvereno državo. -
Evropska unija
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska unija 27 evropskih držav. EU je bila ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo leta 1993, vendar se je njena zgodovina sega nazaj v leto 1951 z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESKPJ). -
Vključitev v NATO
Slovenija je postala članica zveze NATO (Severnoatlantske pogodbe) 29. marca 2004, skupaj s še sedmimi državami, ki so se pridružile hkrati. Za Slovenijo je to predstavljalo pomemben mejnik v njeni zgodovini, saj je država s tem postala del ene od najpomembnejših in najvplivnejših mednarodnih organizacij na svetu. -
Priključitev Evropski uniji
Slovenija se je Evropski uniji (EU) pridružila 1. maja 2004, skupaj s desetimi drugimi državami. To je bila pomembna prelomnica za Slovenijo, saj je država postala del največjega gospodarskega bloka na svetu in pridobila možnost dostopa do enotnega trga EU, ki vključuje več kot 500 milijonov prebivalcev. -
Vstop v Euroobmočje
Slovenija je vstopila v Evropsko monetarno unijo (EMU) in sprejela evro kot svojo valuto 1. januarja 2007. -
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza, ki je trajala od leta 2008 do približno leta 2013, je bila globalna kriza, ki jo je povzročil propad nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike. -
Epidemija COVID-19
COVID-19 je nalezljiva bolezen. Prvi primeri bolezni so se pojavili na kitajskem, od koder se je razširila po svetu in je bila 11. marca 2020 razglašena za pandemijo s strani Svetovne zdravstvene organizacije.