-
Obdobje pred pojavom pisave in arheoloških najdb. Človeški rod se je v tem obdobju preživljal z lovom, nabiralništvom in preprosto kmetijstvom.
-
To obdobje zajema čas pred pojavom pisave in se nanaša na zgodovino, ko so se prve civilizacije začele oblikovati. To obdobje je bilo zaznamovano z izumom kmetijstva, razvojem urbanizacije in nastankom prvih mestišč. -
Obdobje od pojava pisave do zatona zahodnorimskega cesarstva. Označuje se ga s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, kot so grško-perzijske vojne, rimski pohod v Britanijo, ustanovitev rimskega imperija in vzpon krščanstva.
-
Predhomerska doba zajema zgodovinski čas pred Homerjevo dobo v Grčiji. V tem obdobju so se razvile dve pomembni kulturi - minojska in mikenska - ki sta močno vplivali na razvoj kasnejše grške kulture.
-
To obdobje je zaznamovalo zmanjšanje prebivalstva, propad mestišč in padec kulture po padcu mikenske civilizacije. V tem obdobju se je začel razvoj nove kulture, ki je vključevala Homerjevo literaturo in ustanovitev prvih grških mest-držav.
-
Grški polisi so bile majhne samostojne mestne države, ki so se razvile v 8. in 7. stoletju pr. n. št. na območju antične Grčije. Njihov nastanek je bil povezan s širjenjem kolonij po Sredozemlju, razvojem trgovine in gospodarstva ter s politično-teritorialnimi spopadi.
-
To obdobje se nanaša na zgodovino Grčije od 8. do 6. stoletja pr. n. št. in je zaznamovalo razcvet grške kulture, znanosti in politike. V tem obdobju so nastala pomembna mestišča, kot so Atena in Sparta, ter filozofska gibanja, kot sta pitagorejstvo in heraklitizem.
-
legenda pravi, da sta mesta Rim osnovala brata Romul in Rem, tradicionalni datum ustanovitve pa se šteje za leto 753 pr. n. št. video -
je zaznamovalo obdobje med letoma 509 in 27 pr. n. št., ko je Rim bil vladavina senata in ljudstva ter so začeli širiti svojo oblast in ozemlje.
-
Klasična Grčija se nanaša na obdobje grške zgodovine od 5. do 4. stoletja pr. n. št. in je zaznamovala vrhunec grškega razcveta v umetnosti, literaturi, filozofiji in politiki. V tem obdobju so nastala pomembna dela, kot so drame, poezija in zgodovinska dela, ter se razvile institucije, kot je demokracija.
-
bil je makedonski kralj, ki je vladal med letoma 356 in 323 pr. n. št. in je s svojo vojsko osvojil območja Grčije, Egipta, Perzije in Bližnjega vzhoda. video
-
Obdobje grške zgodovine, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in se končalo z vzponom rimskega cesarstva v 1. stoletju pr. n. št. Značilno je bilo močno širjenje grške kulture, umetnosti in filozofije na ozemlje bližnjega in srednjega vzhoda ter sredozemskega sveta.
-
so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino v 3. in 2. stoletju pr. n. št. in so se v glavnem borile za nadzor nad Sredozemljem in trgovskimi potmi. video
-
Obdobje rimske zgodovine, ki sega od 2. stoletja pr. n. št. do 4. stoletja n. št., ko je vzhodnorimsko cesarstvo prevzelo oblast nad celotnim Rimskim imperijem. Med tem obdobjem je Grčija postala pomembna rimska provinca in center kulture ter umetnosti, ki je vplival na razvoj rimske literature, umetnosti in arhitekture.
-
Rimski politik, general in pisatelj, ki je igral pomembno vlogo pri koncu rimske republike in vzpostavitvi rimskega cesarstva.
-
Rimski državnik, ki je vladal od leta 63 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Bil je prvi rimski cesar in je prispeval k politični in kulturni stabilnosti rimskega imperija.
-
je sledilo obdobju republike in se je začelo z vladavino Avgusta leta 27 pr. n. št. ter trajalo do zahodnorimskega cesarstva v letu 476.
-
Gibanje, ki se je začelo v 1. stoletju v Judeji in se razširilo po vsem rimskem imperiju. Temelji na verovanju v Jezusa Kristusa kot Božjega sina in odrešenika sveta. -
Leta 324 n. št. se je rimska država razdelila na zahodni in vzhodni del. Zahodni del se je kmalu zatem znašel v krizi in končal s padcem Rimskega cesarstva leta 476 n. št.
-
Država, ki je nastala po razpadu zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. in je obstajala do leta 1453, ko jo je osvojilo Osmansko cesarstvo. Bila je naslednica vzhodnorimskega cesarstva in je imela grški jezik in kulturo kot temelj svoje identitete.
-
Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na veri v Jezusa Kristusa kot Božjega odrešenika. Njeni sledilci, kristjani, verjamejo v Trojico - enega samega Boga v treh osebah: Očeta, Sina in Svetega Duha. Kristjani svoje versko življenje gradijo na Svetem pismu, ki ga sestavljata Stari in Novi zavez. Krščanstvo se je razvilo v prvih stoletjih po Kristusu v judovskih skupnostih v Bližnjem vzhodu in hitro pridobilo privržence po vsej antični Grčiji in Rimu ter se razširilo po celem svetu.
-
V 5. stoletju n. št. se je zahodni del rimskega cesarstva soočil z invazijami tujih plemen, notranjo politično nestabilnostjo in ekonomsko krizo, kar je privedlo do njegovega propada leta 476 n. št.
-
Obdobje med 5. in 15. stoletjem. Značilno za to obdobje je bilo fevdalno gospodarstvo, cerkvena hierarhija, razcvet mest in kulturni razvoj, kot je arhitektura, literatura in slikarstvo.
-
Serija vojn med Grki in Perzijci v 5. stoletju pr. n. št., ki so se začele zaradi perzijskega osvajanja grških kolonij na območju Male Azije in jih je vodil perzijski kralj Kserks I. Vojne so se končale z grško zmago in so imele pomembne posledice za razvoj antične grške civilizacije.
-
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal v 6. stoletju. Znan je po svojih vojaških osvajanjih in obnovitvi rimskega prava, kar je prispevalo k razcvetu Bizanca in konsolidaciji njegove oblasti. video (do 3:53)
-
Islam je monoteistična religija, ki jo je v 7. stoletju ustanovil prerok Mohamed. Začetek islama se nanaša na leto 610, ko se je Mohamedu v Meki pojavil angel Gabriel in mu začel razkrivati nauk Alaha. -
Zgodovinska pokrajina na območju današnje Slovenije, ki je v 7. in 8. stoletju dosegla pomembno vlogo v zgodovini zahodnih Slovanov.
-
Rekonkvista se nanaša na obdobje v srednjem veku, ko so krščanske sile poskušale ponovno zavzeti Iberski polotok (danes Španija in Portugalska) iz rok muslimanskih Maurcev. Trajala je od 8. do 15. stoletja in je bila zelo pomembna za oblikovanje zgodovine in kulture Španije.
-
Karel Veliki, znan tudi kot Karolus Magnus, je bil frankovski kralj, ki je v 8. stoletju ustanovil mogočno cesarstvo, imenovano Karolingi. Leta 800 je bil kronan za rimskega cesarja, kar je imelo velik simbolni pomen za zahodnoevropsko zgodovino. -
Velika shizma je bila cerkveni razkol med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo v 11. stoletju. Razkol je nastal zaradi teoloških in političnih razlik med papežem v Rimu in patriarhom v Konstantinoplu ter je imel dolgoročne posledice za oba dela krščanstva. video
-
Serija vojn med 11. in 13. stoletjem, ki so bile organizirane s strani katoliške cerkve z namenom osvoboditve Svete dežele iz muslimanskih rok.
-
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja, ki sta se začela v 14. in 15. stoletju v Italiji. V ospredju sta postavljala človeka in njegovo intelektualno ter umetniško razvoj. Humanisti so poudarjali pomembnost izobraževanja, renesančni umetniki pa so se osredotočili na človeško figuro, perspektivo in uporabo svetlobe in senc. video
-
Plemiška družina, ki je bila v 14. in 15. stoletju ena najmočnejših v Srednji Evropi in je obvladovala velik del današnje Slovenije, Hrvaške in Avstrije.
-
Epidemija kuge je bila izjemno smrtonosna bolezen, ki se je v zgodovini pojavila večkrat. Najbolj znana je epidemija črne kuge, ki se je pojavila v 14. stoletju in je povzročila smrt milijonov ljudi v Evropi. Bolezen se prenaša s klopi, ki so okužene z bakterijo Yersinia pestis. Med simptomi so visoka vročina, huda bolečina in oteklina bezgavk ter pojav črnih madežev na koži. Zdravljenje je bilo v preteklosti oteženo, vendar se danes lahko kuga učinkovito zdravi z antibiotiki. -
Turški vpadi na ozemlje današnje Slovenije so se dogajali predvsem v 15. in 16. stoletju in so predstavljali veliko grožnjo tedanjim prebivalcem. Turki so pogosto plenili in požigali kraje, ubijali ljudi in jih odvajali v suženjstvo. Ti vpadi so povzročili veliko materialno škodo in strah med prebivalstvom.
-
Izum tiskarskega stroja je ena najpomembnejših tehnoloških revolucij v zgodovini. Johannes Gutenberg je leta 1450 izumil tiskarski stroj z gibljivimi kovinskimi črkami, kar je omogočilo masovno proizvodnjo knjig in njihovo lažjo dostopnost. To je pomenilo velik korak v širjenju znanja in izobraževanju. -
Padec Bizantinskega cesarstva leta 1453, ko so osmanski Turki zavzeli prestolnico Konstantinopel in s tem končali skoraj 1000-letno vladavino Bizantinskega cesarstva.
-
kmečki upori so bili usmerjeni proti fevdalnim gospodom in njihovim zlorabam oblasti. Kmečki upori so imeli velik pomen pri razvoju zavesti o pomenu enakosti in pravic posameznika v družbi.
-
Dogodek leta 1492, ko je italijanski raziskovalec Christopher Columbus, ki je delal za špansko krono, prispel v Ameriko, kar je začelo novo dobo raziskovanja in kolonizacije Amerike s strani Evropejcev. video -
Obdobje, ki se je začelo s koncem 15. stoletja. Zaznamovali so ga veliki geografski odkritji, reformacija, razcvet umetnosti in znanosti, absolutizem in razvoj kapitalizma.
-
Reformacija je bilo gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju kot odgovor na sporne prakse v katoliški cerkvi. Martin Luther je leta 1517 objavil svojih 95 tez, v katerih je kritiziral prodajo odpustkov in druge prakse v cerkvi. To je privedlo do razkola med katoliško in protestantsko vero. video -
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar v Nemčiji. Ti knjigi sta pomembno prispevali k razvoju slovenskega jezika in krepitvi protestantske vere v Sloveniji. -
Augsburski verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo v Nemčiji. Dogovor je omogočil versko svobodo v različnih nemških državah, ki so bile pod nadzorom rimskega cesarstva.
-
Prva slovenska slovnica, ki jo je leta 1583 napisal protestantski duhovnik Primož Trubar, je imela velik pomen za razvoj slovenskega jezika. S tem se je namreč prvič vzpostavil enoten pravopis. Tudi prvi prevod Svetega pisma v slovenščino, ki ga je leta 1584 napisal Trubar, je predstavljal pomemben mejnik v razvoju slovenskega knjižnega jezika in kulture. -
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715. Bil je znan po svojem absolutističnem vladanju, pri čemer je imel popolno oblast nad državo in njenimi prebivalci. Njegova politika je temeljila na centralizaciji oblasti in kreiranju enotne francoske kulture. Ludvik XIV. je bil v svojem času zelo pomemben vladar in je vplival na razvoj političnih idej in sistemov v Evropi.
-
Razsvetljenstvo je bilo družbeno gibanje, ki se je razvilo v Evropi v 18. stoletju. Poudarjalo je pomembnost razuma, znanosti, svobode in enakosti pred zakonom. Razsvetljenci so nasprotovali absolutistični oblasti in cerkveni hierarhiji ter zagovarjali ideje o naravnih pravicah posameznika. Razsvetljenstvo je vplivalo na razvoj družbenih in političnih idej ter kulture v Evropi in po svetu. video
-
Avstrijska vladarica, ki je vladala od leta 1740 do smrti leta 1780. Uveljavila je reforme na področju izobraževanja, gospodarstva in pravosodja ter se borila za ohranitev avstrijskega cesarstva. video
-
Obdobje hitrega razvoja industrije v Angliji v drugi polovici 18. stoletja, ki je prineslo številne tehnološke in družbene spremembe ter pospešilo proces urbanizacije.
-
Francoski general in politik, ki je prevzel oblast po francoski revoluciji in uvedel napoleonsko dobo v Evropi. Prizadeval si je za centralizirano državo, izboljšanje zakonodaje in širjenje francoskega vpliva. video
-
Nastanek ZDA se je zgodil leta 1776, ko so kolonije, ki so bile v lasti Britanskega imperija na severnem delu Amerike, razglasile neodvisnost in ustanovile Združene države Amerike. To je bil pomemben dogodek v zgodovini, saj so se ZDA razvile v eno najmočnejših in najvplivnejših držav na svetu ter postale glavna sila zahodne civilizacije. -
Obdobje političnih, družbenih in gospodarskih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki so prinesle konec absolutizma, uvedbo republike in ideje svobode, enakosti in bratstva. video
-
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ki je obstajala v času Napoleona Bonaparteja. Vključevale so ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine ter del Italije in Avstrije.
-
Metternichov absolutizem označuje obdobje avstrijske politike pod vladavino kanclerja Klemensa von Metternicha, ki je trajalo od leta 1815 do revolucij leta 1848. Glavni cilj politike je bil ohraniti status quo in preprečiti širjenje revolucionarnih idej, kar je vodilo v različne omejitve svobode in druge represivne ukrepe.
-
Kongres Svete alianse v Ljubljani se je odvijal leta 1821 in je bil del serije srečanj med voditelji Evrope po koncu Napoleonovih vojn. Na sestanku so se zbrali voditelji Rusije, Prusije in Avstrije in se dogovorili o skupnem ukrepanju proti liberalnim gibanjem in spodbujanju konservativizma ter avtoritarnega vladanja. Kongres je imel pomembne vplive na politično situacijo v Evropi in na področju Balkana, saj so z njim krepili vpliv nad deželami takratne Jugoslavije in na Balkanu kot celoti. -
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1830 do svoje smrti leta 1916. V času njegove vladavine je Avstrija doživela velike spremembe, med drugim tudi modernizacijo in industrializacijo ter tudi konflikte, kot je bil na primer prvi svetovni vojna.
-
Pomlad narodov se nanaša na obdobje v Evropi med leti 1848 in 1849, ko so se v več državah začeli upori proti avtoritarnim režimom in zahtevanje političnih reform. V tem obdobju se je začela tudi nacionalna prebujenja in nastajanje modernih narodov, kar je privedlo tudi do nastanka Zedinjene Slovenije, ki je združevala slovenske dežele. -
Bachov absolutizem se nanaša na politiko avstrijskega kanclerja Felixa von Schwarzenberga in njegovega naslednika Alexandra von Bacha v obdobju 1850-1860. Ta politika je bila namenjena krepitvi avstrijskega cesarstva in ohranjanju notranje stabilnosti s pomočjo represivnih ukrepov, kot so cenzura, vojaška diktatura in omejevanje svobode govora.
-
Obdobje nadaljnjega razvoja industrije, ki je potekalo v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. V tem času so se razvile nove industrijske panoge, kot so kemična, elektronska in avtomobilska industrija. video
-
Leto 1861, ko so se pod vodstvom Giuseppeja Garibalda združile različne italijanske pokrajine in ustvarile enotno kraljevino Italijo, ki je bila uradno priznana po koncu tretje italijanske vojne za neodvisnost leta 1866. -
Oborožen konflikt, ki se je odvijal v Združenih državah Amerike med letoma 1861 in 1865. Razlog za vojno je bila razklanost Severa in Juga glede vprašanja suženjstva.
-
Vzpostavitev dvojne monarhije, ki je združila Avstrijo in Madžarsko, leta 1867. To je bilo doseženo po letih političnih reform, s katerimi so se Madžari odcepili od avstrijskega nadzora in pridobili večjo avtonomijo. -
Ustanovitev nemškega imperija leta 1871 po zmagi nad Francijo v franco-pruski vojni. Pod vodstvom Prusije je bila združena večina nemških držav in ustanovljena je bila prva moderna nemška država. -
Rudolf Maister je bil general v vojski Kraljevine SHS in poveljnik slovenskega vojaškega odreda, ki je leta 1918 osvobodil Štajersko. Bil je tudi politik, pisatelj in kulturni delavec. video
-
Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu 28. junija 1914, ki je bil izvršen s strani srbskega nacionalista in je bil sprožilec za začetek prve svetovne vojne.
-
Globalni oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1914 in 1918 med centralnimi silami in silami Antante. Vojna se je začela z atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu in se razširila v svetovni konflikt, ki je povzročil veliko število smrtnih žrtev in porušil staro evropsko ureditev. video
-
Najdaljša frontna črta prve svetovne vojne, ki se je raztezala od Alp do Jadranskega morja skozi Soško dolino. Na njej so se med leti 1915 in 1917 bojevali italijanski in avstro-ogrski vojaki ter drugi vojaki iz različnih držav.
-
Serija revolucij in družbenih sprememb v Rusiji med letoma 1917 in 1923. Vključevala je februarsko revolucijo, ki je odstavila carja in vzpostavila začasno vlado, ter oktobrsko revolucijo, ki jo je vodil Lenin in ki je prinesla komunistično oblast. video -
Obdobje od 19. stoletja do danes. Zaznamujejo ga številni družbeni, politični, gospodarski in kulturni dogodki, kot so svetovne vojne, globalizacija, industrijska revolucija, emancipacija žensk in digitalna revolucija.
-
Po razpadu Avstro-Ogrske se je leta 1918 na njenih tleh oblikovala nova država - Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je bila prvotno del Kraljevine SHS in nato del Kraljevine Jugoslavije. -
Kraljevina SHS je bila ustanovljena leta 1918, v njej pa so bile združene različne južnoslovanske dežele, med njimi tudi Slovenija. Leta 1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.
-
Konferenca, ki se je odvijala leta 1919 po koncu prve svetovne vojne, na kateri so se zbrali predstavniki zmagovalnih sil in sklenili mirovne sporazume. Na konferenci so se dogovorili o novi evropski ureditvi, ki je vključevala ustanovitev Lige narodov.
-
Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so se v Združenih državah Amerike, Evropi in drugih delih sveta pojavile nove gospodarske priložnosti in kulturni premiki. Obdobje je zaznamovalo hitro gospodarsko rast, družbene spremembe in kulturni razcvet.
-
Trianonska pogodba je bila sklenjena leta 1920 med zmagovalnimi zavezniki in Madžarsko ter določila nove meje v Evropi po prvi svetovni vojni. Ena od teh meja je potekala tudi skozi Prekmurje. -
Po koncu prve svetovne vojne so se vprašanja o meji med Avstrijo in Jugoslavijo pojavila tudi na Koroškem. Leta 1920 je bil izveden plebiscit, na katerem so se prebivalci južne Koroške odločili, da ostanejo pri Avstriji. -
Totalitarni politični sistem in ideologija, ki jo je vodil Jozef Stalin v Sovjetski zvezi in se zavzemal za močno centralizacijo oblasti, državno lastništvo in kolektivizacijo kmetijstva.
-
Politična ideologija in sistem, ki ga je v Italiji leta 1922 ustanovil Benito Mussolini in se zavzemal za avtoritarno vodstvo, državni nadzor in močno vojaško državo.
-
Velik ekonomski zlom, ki je prizadel svetovno gospodarstvo v 30. letih prejšnjega stoletja in je povzročil globalno recesijo. video -
Totalitarni politični sistem in ideologija, ki jo je vodil Adolf Hitler in se zavzemal za nadmočno nemško raso, uničenje Judov in drugih manjšin ter ekspanzijo nacistične Nemčije.
-
Konflikt med nacionalističnimi in republikanskimi silami v Španiji med letoma 1936 in 1939, ki je privedel do vzpona fašističnega režima pod vodstvom generala Francisca Franca.
-
globalni vojaški spopad, ki se je odvijal med letoma 1939 in 1945 med silami osi (Nemčija, Italija, Japonska) in silami zavezniki (ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza itd.) video
-
vojaška invazija Nemčije in njenih zaveznikov na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941
-
Država, ki je bila ustanovljena leta 1918 in se je razpadla leta 1991. Vodilni politik države Josip Broz Tito je uspel ohraniti relativno neodvisno državo znotraj Sovjetske zveze in Zahodne Evrope. Po Titovi smrti leta 1980 se je država začela razpadati, kar je privedlo do krvavih spopadov in vojn v 90-ih letih.
-
ustanovitev Organizacije združenih narodov leta 1945 z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, spodbujanja mednarodnega sodelovanja in reševanja mednarodnih sporov s pacifičnimi sredstvi video -
obdobje napetosti med ZDA in njenimi zahodnimi zavezniki ter Sovjetsko zvezo in njenimi vzhodnimi zavezniki po drugi svetovni vojni (1947-1991)
-
Vojna, ki se je začela leta 1950, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo. Končala se je leta 1953 s premirjem, vendar formalni mirni sporazum še ni bil podpisan. video
-
Ustanovljena leta 1951, je bila prva evropska organizacija za gospodarsko integracijo. Namenjena je bila krepitvi sodelovanja med državami v proizvodnji premoga in jekla, z namenom zmanjšanja verjetnosti vojne med državami, ki so se zgodile v preteklosti.
-
dogovor med ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo leta 1945, ki je določil nadzor nad povojno Nemčijo ter urejal mejne in druge zadeve v Evropi po koncu druge svetovne vojne.
-
Gibanje držav, ki so se v času hladne vojne odločile, da ne bodo podpirale ne ZDA ne Sovjetske zveze, ampak bodo ohranjale nevtralnost. Gibanje je bilo ustanovljeno leta 1955 na konferenci v Beogradu. -
Ustanovljena leta 1957, je bila nadaljnji korak k uresničevanju evropske integracije. Skupnost je bila oblikovana za spodbujanje prostega pretoka blaga, storitev in kapitala med državami članicami.
-
Politični spor med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki je bila posledica ameriškega odkritja, da je Sovjetska zveza v postopku postavitve raket na Kubo. Kriza se je končala s sovjetskim umikom in dogovorom med ZDA in Sovjetsko zvezo, da ne bodo napadli drug drugega.
-
Konflikt, ki je potekal od leta 1965 do 1973 med komunistično Severno Vietnamom in ameriško podprtim Južnim Vietnamom. Končal se je s popolno zmago Severnega Vietnam, kar je vodilo k združitvi Severnega in Južnega Vietnama v Socialistično republiko Vietnam. video
-
Leta 1969 so ameriški astronavti Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin pristali na površini Lune. To je bil prvi človeški pristanek na drugem nebesnem telesu v zgodovini. -
Do nesreče je prišlo leta 1986 v jedrski elektrarni v Ukrajini. Zaradi eksplozije reaktorja je prišlo do sproščanja radioaktivnega sevanja, ki je povzročilo smrtne žrtve ter škodo na zdravju in okolju v širši regiji. To je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini. video -
sprejeta je bila 25. junija 1991 in je predstavljala prvi korak Slovenije k samostojnosti. V deklaraciji se je Slovenija razglasila za suvereno državo, ki ima pravico do samoopredelitve in samoodločanja.
-
potekale so leta 1990 v Sloveniji, ko je bila Jugoslavija še vedno sestavljena iz šestih republik. To so bile prve svobodne volitve po letu 1945 in so bile ključne za nastanek demokratične države.
-
- decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden plebiscit, na katerem se je večina volivcev izrekla za samostojnost Slovenije in odcep od Jugoslavije.
-
Gre za proces, ki se je v Sloveniji začel po osamosvojitvi in je obsegal vračanje nacionalizirane premoženja, privatizacijo družbenih podjetij in postopno prehajanje gospodarstva v zasebne roke. Cilj je bil preoblikovati gospodarstvo in spodbuditi razvoj tržne ekonomije.
-
- junija 1991 je bila razglašena samostojnost Slovenije, kar je bila posledica neodvisne politike in prizadevanj po demokratizaciji družbe.
-
trajala je 10 dni, od 27. junija do 7. julija 1991. To je bila vojna med Slovensko teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado, ki je bila posledica odločitve Slovenije za samostojnost.
-
- decembra 1991 je bil sprejet dokument, ki opredeljuje Slovenijo kot samostojno demokratično državo. Ustava določa temeljne pravice in svoboščine državljanov, organizacijo oblasti in njene veje ter določa temeljna načela delovanja države.
-
Ustanovljena leta 1993, je združila tri prejšnje organizacije: Evropsko skupnost za premog in jeklo, Evropsko gospodarsko skupnost in Evropsko skupnost za atomsko energijo. Evropska unija si prizadeva za tesnejšo politično in gospodarsko integracijo med državami članicami. -
Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva leta 2004, kar je predstavljalo pomembno politično in varnostno odločitev. Vstop v NATO je omogočil tesnejše sodelovanje z drugimi članicami in okrepil vojaško obrambo države. -
Slovenija se je pridružila Evropski uniji 1. maja 2004. Vstop v EU je pomenil vključitev v skupno gospodarsko in politično območje, kar je prineslo nove priložnosti za gospodarski razvoj in povečalo možnosti za sodelovanje z drugimi državami članicami. -
Slovenija je postala članica euroobmočja 1. januarja 2007, kar je predstavljalo gospodarsko in monetarno integracijo v Evropsko unijo. Uporaba evra kot uradne valute je olajšala poslovanje z drugimi državami članicami in povečala stabilnost gospodarstva.
-
Gre za obdobje upada gospodarskih dejavnosti in zmanjšanja proizvodnje, zaposlenosti, investicij in potrošnje. Takšna kriza prizadene celotno gospodarstvo države in ima lahko tudi negativne posledice na globalni ravni.
-
Gre za pandemijo bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus (SARS-CoV-2), ki se je prvič pojavil v Wuhanu v Kitajski decembra 2019. Bolezen se prenaša z zračnimi kapljicami in je povzročila svetovno krizo v zdravstvu in gospodarstvu. Mnoge države so sprejele omejitve in ukrepe za zajezitev širjenja virusa.
