-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari Vek
Od nastanka do Vzpona prvih
civilizacij, za katere je bilo značilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
sredisca, pojavili so se različni poklici,
razvile sO se pisave in začel se je razvoj
tehnologije. Cas prvih civilizacij, kot so
bile egipčanska, babilonska ter kasneje
starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij se je zgodil pred približno 10.000 leti, ko so se ljudje začeli ukvarjati z obdelovanjem zemlje in živinorejo. Oblikovale so se prve naselbine, kot so bila mesta v Mezopotamiji, Egiptu in Indusu. Pomembni dogodki so bili razvoj pisave, gradnja arhitekturnih struktur in oblikovanje religij in mitologij.Video -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predhomerska doba se nanaša na obdobje grške zgodovine pred Homerjem, ki je živel v 8. stoletju pr. n. št. To obdobje je zaznamovala oblika družbene organizacije, znana kot plemensko združenje, ki se je kasneje razvila v polis (mestno državo). Pomembni dogodki v predhomerski dobi so bili razvoj trgovine, širjenje grške kulture po Sredozemlju in nastanek prve grške kolonije na Siciliji. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba je bilo obdobje grške zgodovine med 12. in 9. stoletjem pred našim štetjem, ko so se mnoga mesta in naselja zmanjšala ali izginila. V tem obdobju so se Grki ukvarjali predvsem z živinorejo in kmetijstvom, manj pa z umetnostjo in trgovino. Med pomembne dogodke spadajo invazije Dorcev, ki so prisilile prebivalce, da so se selili na druga območja, ter oblikovanje mitologije in epske poezije, kot sta Homerjeva Iliada in Odiseja. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Nastanek grških polisov se je začel v 8. stoletju pred našim štetjem, ko so se posamezna naselja začela združevati v večja politična središča. Polisi so bili organizirani okoli akropole, tam so bila svetišča, gledališča in trgi. Pomembni dogodki v razvoju grških polisov so bili uvedba demokracije v Atenah, vojne med polisi, kot so bile peloponeška vojna in perzijske vojne, ter kulturni razcvet, ki je prinesel umetnost, filozofijo in znanost.video -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična grčija
Arhaična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo okoli 8. stoletja pred našim štetjem in končalo v 5. stoletju pred našim štetjem. V tem obdobju so se oblikovale številne grške poleis ali mestne države, kot sta bili Atene in Sparta, ki so se borile za nadzor nad ozemljem. Pomembni dogodki v arhaični Grčiji so bili tudi razvoj grškega jezika in književnosti, ustanovitev olimpijskih iger, ter rojstvo filozofije in znanosti. -
753 BCE
Ustanovitev rima
Rim so ustanovili po legendi brata Romula in Rema leta 753 pr. n. št. na sedmih hribih ob reki Tiberi. Rim je kmalu postal mogočna vojaška in politična sila v Sredozemlju, zgrajen pa je bil na temeljih etruščanske in grške kulture. Rimski imperij je trajal od 27 pr. n. št. do 476 po n. št., v tem času pa so Rimljani dosegli velikanske dosežke na področju arhitekture, literarnosti, prava in filozofije.video -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je obstajala med letoma 509 in 27 pr. n. št. Bila je organizirana kot republika, kjer so oblast imeli senatorji in ljudski tribuni. Pomembni dogodki v njeni zgodovini so bili osvojitve ozemelj, vojne s Kartagino, razširitev rimskega imperija, gradnja velikih javnih zgradb, kot sta Kolosej in Forum Romanum, ter prevzem oblasti s strani Julija Cezarja in kasneje njegovega naslednika Avgusta. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična grčija
Klasična Grčija je obdobje zgodovine Grčije med 5. in 4. stoletjem pr. n. št. in je znana po svoji veličastni umetnosti, filozofiji, demokraciji in športnih dogodkih, kot so Olimpijske igre. Med pomembne dogodke spadajo perzijske vojne, ki so bile vojne med Grčijo in Perzijo, ter zlata doba Atene, ki je bila obdobje velikega napredka in razvoja v Ateni. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grčko-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških konfliktov med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Med najpomembnejšimi dogodki so bitke pri Maratónu, Termopilah in Salamini, kjer so se Grki uspešno uprli perzijski invaziji in ohranili neodvisnost in samostojnost svoje države. Grško-perzijske vojne so imele velik vpliv na kasnejši razvoj zahodne civilizacije in so se pogosto uporabljale kot simbol za pogum in vztrajnost v boju za svobodo. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski vojskovodja in eden največjih osvajalcev v zgodovini. Med njegovimi najpomembnejšimi dogodki so osvojitev Perzije in ustanovitev več mest, ki so nosila njegovo ime, vključno z Aleksandrijo v Egiptu. Po svoji smrti je njegovo cesarstvo razpadlo, vendar je njegov vpliv na svetovno zgodovino ostal velik. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična grčija
Začelo se je po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. in trajalo do rimskega osvajanja Grčije leta 146 pr. n. št. V tem obdobju so se širili grški kulturni vplivi po celem Sredozemlju in Bližnjem vzhodu, nastajale so nove filozofske šole, ter se razvijala umetnost in arhitektura. Pomembne dogodke predstavlja tudi povezovanje grške in vzhodne kulture, pa tudi obdobje vojn med diadohi, ki so se borili za prevlado nad območjem po njegovem razpadu. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile serija vojaških spopadov med Rimsko republiko in Kartaginskim imperijem v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Poudarki v tej vojni so bili Sicilija, prelomna bitka pri Zama v Severni Afriki, v kateri je Scipio Africanus porazil Hannibala, in uničenje Kartagine v Drugi punski vojni. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska grčija
Rimska Grčija je obdobje v zgodovini, ko je bila Grčija pod rimsko oblastjo, ki je trajalo od 146 pr. n. št. do 330 po n. št. Med tem obdobjem so se v Grčiji odvijali pomembni dogodki, kot so vladavina Julija Cezarja, gradnja Koloseja in rimski vpliv na grško kulturo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj julij cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, politik in pisatelj, ki je živel med letoma 100 in 44 pr. n. št. Postal je guverner Galije in osvojil večino ozemlja, kar mu je prineslo velik ugled in oblast v Rimu. Leta 44 pr. n. št. je bil ubit zaradi svojega vpliva in ambicij, kar je sprožilo kaos in končno vodilo do vzpona cesarstva. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj oktavijan avgust
Gaj Oktavijan Avgust je bil prvi rimski cesar, ki je vladal med letoma 27 pr. n. št. in 14 n. št. Med njegovim vladanjem je bil dosežen obdobje relativnega miru in stabilnosti, znano kot Pax Romana. Med pomembnimi dogodki njegovega vladanja so bili reforma državne uprave, gradnja infrastrukture, kot so ceste in akvadukti, ter kulturni razcvet z rimsko literaturo in umetnostjo. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine med letoma 27 pr. n. št. in 476 n. št. Cesarstvo je bilo znano po svoji mogočni vojski, gradbenih dosežkih, kot je zgradba Koloseja in akvadukti, ter razvoju pravnega sistema. Pomembni dogodki v zgodovini cesarstva so bili npr. vzpon Julija Cezarja, ki je zasnoval prvo imperijalno obdobje, vladavina cesarja Avgusta, ki je pripeljala do obdobja miru in stabilnosti, ter padec cesarstva zaradi vojaških napadov barbarskih plemen. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo se je začelo v 1. stoletju v Judeji, ko je bil Jezus Kristus javno delujoč in poučeval svoje nauke. Njegovo življenje, smrt in vstajenje so postali temelji krščanstva. Po Jezusovi smrti so njegovi učenci širili krščanske nauke po svetu, kar je privedlo do ustanovitve krščanskih cerkva in oblikovanja krščanskega nauka.video -
324
Rimski imperij se razdeli na z in v del
Rimski imperij se je v 4. stoletju po Kristusu razdelil na Vzhodni in Zahodni del. Vzhodni del, imenovan tudi Bizantinsko cesarstvo, je nadaljeval svoj obstoj vse do 15. stoletja, medtem ko je Zahodni del propadel v 5. stoletju. Pomembni dogodki v tem obdobju so bili vojne s sosednjimi narodi, oslabitev oblasti Rimskega cesarstva, razdelitev krščanstva na pravoslavne in katoliške cerkve ter vpliv različnih vladarjev na politiko in kulturo cesarstva. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo naslednik rimskega cesarstva in je obstajalo od leta 395 do leta 1453. Njegova prestolnica je bila Konstantinopel, danes Istanbul. Pomembni dogodki v zgodovini Bizantinskega cesarstva so bili Justinijanove reforme, gradnja Hagije Sofije, velika epidemija kuge v 6. stoletju in vojne s sosednjimi državami, kot so Perzija in Otomansko cesarstvo. -
380
Krščanstvo postane državna vera v rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v rimskem cesarstvu pod cesarjem Konstantinom Velikim v 4. stoletju. Ta odločitev je bila sprejeta po bitki pri Milvijskem mostu, ko je Konstantin zmagal in videl vizijo križa. Konstantin je nato sprejel krščanstvo in uvedel toleranco do krščanstva v Rimskem cesarstvu, ki je kasneje prerasla v državno vero. -
476
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva
Propad zahodnjega dela rimskega cesarstva je bil posledica številnih dejavnikov, med katerimi so bili notranji nemiri, slabljenje gospodarstva in vojaškega sistema, ter vdori germanskih plemen. V letu 476 je germanski vojskovodja Odoaker vzel nadzor nad Rimskim cesarstvom in končal vladavino zadnjega cesarja Romula Augusta. To označuje končni padec zahodnega dela Rimskega cesarstva in začetek srednjega veka v Evropi.video -
Period: 476 to 1492
Srednji Vek
Začelo se je s preseljevanjem
ljudstev in propadom rimske države
Nastale so nove države, prebivalstvo
se je preživljajo predvsems
kmetijstvom.V gradovih so Živeli
vitezi. Cas vzpona krščanstva,
razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
Cesar justinijan I.
Justinijan I. je bil bizantinski cesar v 6. stoletju. Postal je znan po svojih vojaških osvajanjih, predvsem obnovitvi Rimskega cesarstva v zahodni Evropi in severni Afriki. Poleg tega se je Justinijan osredotočil na reforme zakonodaje in zgradil več veličastnih arhitekturnih struktur, kot sta cerkev Sv. Sofije in palača v Carigradu. -
622
Začetek islama
Začetek islama sega v 7. stoletje, ko je prerok Mohamed v Meki začel oznanjati islam. Po začetnih težavah in preganjanjih se je Mohamed leta 622 umaknil v Medino, kjer se je začel oblikovati prvi muslimanski skupnosti. Leta 630 je Mohamed z vojsko zavzel Meko, kar je omogočilo širjenje islama po Arabiji in nato tudi po svetu. -
Period: 623 to 826
Karantanija
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je vladala na območju današnje Avstrije in Slovenije v 7. in 8. stoletju. Kralj Samo je leta 623 enotil slovanske kneževine v enotno državo. Pomemben dogodek v zgodovini Karantanije je bila bitka pri Kresu leta 623, kjer se je Karantanija uspešno uprla prizadevanjem avarskega cesarstva, da bi jih podredili. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je bila obdobje v zgodovini Iberskega polotoka (od 8. do 15. stoletja), v katerem so se krščanske kraljestva borila proti muslimanskim emiratom in kalifatom, da bi ponovno osvojila ozemlje. Med pomembnimi dogodki so bili osvojitev Toleda leta 1085, bitka pri Las Navas de Tolosa leta 1212 in osvojitev Granade leta 1492, kar je pomenilo konec muslimanske vladavine na Iberskem polotoku. -
800
Kronanje karla velikega za rimskega cesarja
Karel Veliki je bil kronan za rimskega cesarja leta 800 v Baziliki svetega Petra v Rimu. Kronanje je izvedel papež Leon III., kar je simboliziralo ponovno združitev Zahodnega rimskega cesarstva. Kronanje Karla Velikega za cesarja je bilo pomembno zaradi utrjevanja njegovega položaja v srednjeveški Evropi ter krepitev odnosa med Cerkvijo in državo. video -
1054
Velika shizma
Velika shizma v krščanstvu je bila razkol med vzhodno in zahodno cerkvijo leta 1054. Razlog za razkol je bil spor glede avtoritete papeža in različnih teoloških vprašanj. Kot pomemben dogodek lahko izpostavimo papeževo ekskomunikacijo patriarha Konstantinopla, kar je privedlo do ločitve obeh cerkva in posledično do oblikovanja katoliške in pravoslavne cerkve.video -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija oboroženih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi silami v 11. in 13. stoletju. Krščanske sile so se odpravile na vojne pohode v Sveti deželi, da bi osvojile Jeruzalem in druge kraje, ki so jih muslimani obvladovali. Med pomembne dogodke križarskih vojn spadajo ustanovitev križarskih držav v Sveti deželi, kot sta bili Kraljestvo Jeruzalem in Križarska država, ter bitke, kot sta bile Bitka pri Hattinu in Obleganje -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Gibanja v evropski umetnosti, literaturi in filozofiji v 14. in 15. stoletju. Humanizem se je osredotočal na ponovno odkrivanje klasične grško-rimske kulture, poudarjal je človeško naravo in vlogo posameznika v družbi. Renesanča pa je predstavljala kulturni preporod in ponovno odkrivanje umetnosti in znanosti, ki je prinesla nove umetniške tehnike, in je prispevala k razvoju humanistične misli. Pomembni dogodki v tem obdobju so bili umetniška dela, kot so Mona Lisa in freske Sikstinske kapele -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili plemiška družina, ki je vladala na območju današnje Slovenije v 14. in 15. stoletju. Bili so znani po svoji moči in vplivu, še posebej po vključevanju v politične in vojaške zadeve srednje Evrope. Med najpomembnejšimi dogodki, povezanimi s Celjskimi grofi, so bili njihova vključitev v protiturške vojne, gradnja gradov, kot so Celje in Žovnek, ter njihov vpliv na kulturni razvoj Slovenije. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini, ki je med letoma 1346 in 1353 ubila približno 25 milijonov ljudi v Evropi. Kuga se je širila po trgovskih poteh in se hitro razširila po celotni Evropi. Pomembni dogodki, ki so se zgodili v času epidemije, so bili zapiranje mest, izolacija bolnikov in smrt velikega števila prebivalstva, kar je vplivalo na gospodarsko in družbeno stanje v Evropi. video -
1450
Izum tiskarskega stroja
Tiskarski stroj je bil izum nemškega zlatarja Johanna Gutenberga v 15. stoletju, ki je revolucioniral način tiskanja knjig. Namesto ročnega prepisovanja, je bil ta stroj sposoben hitro in učinkovito natisniti večje količine besedila z uporabo kovinskih tiskarskih ploščic. Pomembne posledice izuma so bile izboljšanje pismenosti in razširjanje idej, kar je privedlo do razsvetljenstva in industrijske revolucije.video -
1453
Turško zavzetje konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla je potekalo med leti 1453 in 1454, ko so osmanske sile pod vodstvom Mehmeda II. osvojile bizantinski imperij. Mehmed II. je uporabil nov pristop k vojskovanju, ki je vključeval uporabo težke artilerije in izkopavanje tunelov pod obzidjem mesta, s čimer je uspel oslabiti obrambo. Po zavzetju mesta je Mehmed II. postal prvi osmanski sultan, ki je vstopil v Konstantinopel.video -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili obdobja množičnega ljudskega protesta in nasilja, ki so se zgodili predvsem v srednjem veku in zgodnji moderni dobi. Pogosti vzroki za upore so bili pomanjkanje hrane, nepravične davčne obremenitve in zatiranje revnih slojev. Pomembni dogodki v zgodovini kmečkih uporov so bili npr. angleški kmečki upor leta 1381 in nemški kmečki upor leta 1524, medtem ko so v slovenskem prostoru zelo znan upor kmečkih puntarjev leta 1573. -
1492
Kolumbovo odkritje amerike
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je Krištof Kolumb s tremi ladjami (Nina, Pinta in Santa Maria) odplul z namenom poiskati nova pomorska pota v Azijo. Namesto tega je prispel v Karibe ter tako odkril Novi svet. Pomembni dogodki ob odkritju Amerike so bili srečanje s prebivalci, ki jih je Kolumb imenoval Indijanci, ter ustanovitev španske kolonije na otoku Hispaniola. -
Period: 1492 to
Novi Vek
Obdobje velikih geografskih odkritij,
razvoja znanosti in kritičnega
razmišljanja, velikih političnih
sprememb, številnih izumov in
uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je kritiziralo in poskušalo reformirati rimskokatoliško cerkev. Njene začetke označuje Martin Luther in njegove 95 tez, ki jih je leta 1517 pripel na vrata wittenberške cerkve. Pomembni dogodki v zgodovini reformacije vključujejo vzpon protestantskih cerkva in razdelitev krščanstva v Evropi, konflikt med katoliško in protestantsko vero, ki je privedel do številnih vojn, in razvoj novih teologij in verskih praks.video -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 v rokopisu napisal protestantski duhovnik Primož Trubar. Tiskana je bila v Nemčiji, ker v tedanji Sloveniji še ni bilo tiskarne. Ta knjiga je imela pomembno vlogo pri širjenju protestantske vere in slovenskega jezika, saj so jo ljudje lahko brali in razumeli v svojem jeziku. Knjiga je bila natisnjena v dveh izdajah, leta 1550 in 1555.video -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil podpisan leta 1555 in je pomenil konec verskih vojn med katoličani in protestanti v Nemčiji. Pomembni dogodki, ki so pripeljali do podpisa miru, so bili reformacija, ki je izzvala verske konflikte, ter vojna, ki jo je izbruhnila med protestanti in katoličani v Nemčiji. Mir je priznaval pravico knezom, da izberejo veroizpoved v svojih državah in uvedel načelo "cuius regio, eius religio" (čija dežela, tudi njegova vera). -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1550 s strani protestantskega pisca Primoža Trubarja. To je bila pomembna knjiga. Prevod Svetega pisma v slovenščino je bil napisan v 16. stoletju s strani protestantskih prevajalcev, med katerimi so bili Jurij Dalmatin, Primož Trubar in Sebastijan Krelj. To je bilo pomembno delo, saj je pripomoglo k razvoju slovenskega knjižnega jezika in prispevalo k širjenju krščanstva v Sloveniji ter k utrjevanju slovenske narodne zavesti. -
Period: to
Ludvig XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal med letoma 1643 in 1715. Bil je znan po svoji politiki absolutizma, ki je dajala kralju popolno oblast nad državo. V njegovem obdobju so se zgodili pomembni dogodki, kot so revokacija edikta nantskega, ustanovitev Versajske palače, uvedba merilnega sistema in razvoj francoske literature in umetnosti v obdobju klasicizma. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo intelektualno gibanje v Evropi v 18. stoletju, ki je poudarjalo razum, svobodo in napredek. Pomembne osebnosti razsvetljenstva so bile Voltaire, Montesquieu, Rousseau in Kant. Razsvetljenci so kritizirali družbeno neenakost, absolutizem in religiozno nestrpnost ter se zavzemali za demokracijo, naravne pravice in znanstveni napredek. -
Period: to
Marija terezija
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do 1780. Med njenimi pomembnimi dosežki so reforme v šolstvu, zdravstvu in pravosodju, ki so pomagale modernizirati avstrijsko družbo. Med njenimi največjimi dosežki pa je bila uvedba prvega sistema socialne varnosti v Evropi, ki je vključeval pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nadomestila za brezposelnost. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija se je začela v Združenem kraljestvu v 18. stoletju in je temeljila na razvoju strojev in tehnologije za proizvodnjo v večjem obsegu. Pomembni dogodki v tej revoluciji so bili uvedba tekstilnih strojev, kot so tkalni in predilni stroji, uvedba parne stroje za proizvodnjo energije ter razvoj novih načinov prometa, kot so vlaki in parni ladjedelnice. Ta revolucija je povzročila veliko spremembo v načinu proizvodnje in delovanja družbe. -
Period: to
Napoleon bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojskovodja in politik, ki je v 18. in 19. stoletju vladal Franciji. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki so uvedba modernizacije države, ustanovitev napoleonskega zakonika in osvojitev velikega dela Evrope. Kljub svoji izjemni moči in uspehom pa je njegova vladavina končala v porazu, ko so ga leta 1815 porazili v bitki pri Waterlooju in ga izgnali na otok Sv. Helena, kjer je umrl leta 1821. -
Nastanek zda
ZDA so se začele kot kolonije britanskega imperija v 17. stoletju. Leta 1776 so kolonisti razglasili neodvisnost in začeli vojno za neodvisnost proti Britancem. Po dolgem boju so ZDA leta 1783 osvojile neodvisnost, nato pa sledil razvoj ustave, demokracije in industrijske revolucije.video -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija se je začela leta 1789, ko so se francoski državljani uprli proti absolutističnemu režimu kralja Ludvika XVI. Revolucija je prinesla končanje kraljeve oblasti, uvedbo republike ter vključevanje načel svobode, enakosti in bratstva. Pomembni dogodki so bili zasedanje Bastilje, uvedba terorja, ki je prinesla veliko nasilja in političnih čistk, ter vzpostavitev Napoleonovega režima, ki je prinesel številne reforme, vključno z uvedbo moderne zakonodaje. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile rimske province, ki so obsegale večji del današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Ustanovljene so bile leta 35 pr. n. št. in so trajale do konca zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju. Pomembni dogodki v času ilirskih provinc so bili romanizacija prebivalstva, gradnja infrastrukture, kot so ceste, mostovi in akvadukti, ter razvoj gospodarstva, kulture in umetnosti. -
Period: to
Matternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je bila politična doktrina avstrijskega kanclerja Klemensa von Metternicha, ki je zagovarjala ohranjanje absolutističnega režima in preprečevanje vsake oblike liberalizma in nacionalizma v Avstriji ter drugih evropskih državah. Pomembni dogodki, ki so zaznamovali obdobje Metternichovega absolutizma, so bili revolucije leta 1848 v Evropi, ki so izrazile nezadovoljstvo ljudi z absolutističnim režimom in zahtevale večjo demokratizacijo in svoboščine. -
Kongres svete alianse v ljubljani
Kongres alianse je bil srečanje komunističnih strank iz jugovzhodne Evrope, ki je potekalo leta 1948 v Ljubljani. Na kongresu so se pojavile razlike med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, saj je jugoslovanski voditelj Tito zagovarjal neodvisno pot komunizma in zavračal sovjetsko vodstvo. To je pripeljalo do razkola med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter do sprememb v mednarodni politiki Balkana. -
Period: to
Franc jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Med njegovim vladanjem so se zgodili številni pomembni dogodki, kot so poraz avstrijske vojske v vojni s Prusijo leta 1866, avstro-ogrska aneksija Bosne in Hercegovine leta 1908, ter atentat v Sarajevu leta 1914, ki je sprožil prvo svetovno vojno. -
Pomlad narodov in zedinjena slovenija
Pomlad narodov je bilo obdobje v 19. stoletju, ko so se v Evropi začela gibanja za nacionalno osvoboditev in demokratizacijo. V tem času so se tudi Slovenci začeli organizirati in bojevati za svojo samostojnost ter se na koncu pridružili drugim južnoslovanskim narodom v ustanovitvi Jugoslavije. Pomembni dogodki so bili ustanovitev Slovenske narodne stranke leta 1892, ustanovitev Sokola leta 1863 in ustanovitev Jugoslavije leta 1918.video -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem je bil obdobje avstrijske zgodovine, ki je trajalo od sredine 18. do začetka 19. stoletja, ko je Avstrija vodil cesar Jožef II. To obdobje je zaznamovalo prizadevanje za centralizacijo oblasti, reforme v upravi in sodstvu, ter krepitve cesarske moči. Pomembni dogodki v tem obdobju so bili uvedba jezikovnih in verskih reform, omejevanje privilegijev plemstva in cerkve, ter širitev državne oblasti na podeželje. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je bila zaznamovana z uvedbo novih tehnologij, kot so parni stroji, telegraf in železnice, kar je omogočilo hitrejši in bolj učinkovit transport ter povečalo proizvodnjo. Pomembni dogodki v tem obdobju so bili izum dinama in električne luči, ki sta spremenila način osvetljevanja in omogočila bolj učinkovito industrijsko proizvodnjo, ter razvoj avtomobila in letala, ki sta omogočila hitrejše in bolj udobno potovanje. -
Nastanek kraljevine italije
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 po združitvi različnih italijanskih držav pod vodstvom sardinskega kralja Viktora Emanuela II. Glavni pobudniki združitve so bili Giuseppe Garibaldi, Camillo di Cavour in Giuseppe Mazzini. Pomembni dogodki v procesu združevanja so bili tudi vojne za neodvisnost in združitev, vključno z bitko pri Solferinu leta 1859 in bitko pri Mentani leta 1860.video -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865 in je bila vojna med Severnimi in Južnimi državami ZDA zaradi vprašanja suženjstva. Pomembni dogodki v tej vojni so bili bitka pri Gettysburgu, Emancipacijska proklamacija predsednika Lincolna, ki je razglasila svobodo za vse sužnje, in predajo Konfederacije generalu Grantu v Appomattoxu, kar je označilo konec vojne. -
Nastanek avstro-ogrske
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena leta 1867 kot rezultat Avstrijsko-ogrskega izgledevalnega dogovora, ki je sledil porazu Avstrije v vojni s Prusijo. Avstro-Ogrska je bila večnacionalna država, ki je vključevala več kot 50 različnih narodov. Pomembni dogodki v njeni zgodovini so vključevali izgradnjo železnic in industrijski razvoj, krizo v Balkanskih vojnah in izbruh prve svetovne vojne, ki je povzročil razpad države leta 1918.video -
Nastanek nemškega cesarstva
Nastanek nemškega cesarstva sega v leto 1871, ko je bilo ustanovljeno kot zveza nemških držav pod vodstvom Prusije. Kralj Prusije Wilhelm I. je bil okronan za nemškega cesarja v dvorcu Versailles leta 1871 po zmagi nad Francijo v vojni. Cesarstvo je bilo razglašeno za končno izginotje svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti leta 1806, vendar je bilo razpuščeno po porazu v prvi svetovni vojni leta 1918.video -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil pomemben slovenski vojaški in politični voditelj. Bil je ključna osebnost v boju za severno mejo Slovenije po prvi svetovni vojni. Njegov najpomembnejši dogodek je bil 23. novembra 1918, ko je vodil osvoboditev Maribora in prevzel nadzor nad Štajersko, kar je pripomoglo k določitvi meje med Kraljevino SHS in Avstrijo. -
Period: to
Moderna Doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem
Vzpona demokracije, varovanja človekovih
pravic, mednarodnega povezovanja, tudi
razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane
proizvodnje. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Skupina mladih bosanskih Srbov, znana kot Črna roka, je izvedla atentat, pri čemer sta nadvojvoda in njegova soproga izgubila življenje. Ta dogodek je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do začetka prve svetovne vojne in postavila temelje za razpad Avstro-Ogrskega cesarstva.video -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med leti 1914 in 1918. Vojna je izbruhnila po atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in vključevala večino večjih svetovnih sil tistega časa. Med pomembnimi dogodki so bili bitke, kot so bitka pri Sommi, Verdunu in v Galiciji, uporaba novih tehnologij, kot so tanki in bojni plini, ter podpis Versajskega mirovnega sporazuma, ki je postavil temelje za nadaljnji razvoj svetovnega reda. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta, ki je potekala med letoma 1915 in 1917 med prvo svetovno vojno, je bila ena najbolj nasilnih in zahtevnih front tega obdobja. Potekala je vzdolž reke Soče med avstro-ogrske in italijanske vojske. Pomembni dogodki vključujejo krvave bitke, kot je 12. soška bitka (znana tudi kot Krvava jesen), ki je zahtevala veliko življenj, ter uporabo novih taktik, kot je uporaba protiutripajočih topov in jarkov. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija se je začela leta 1917 in je vodila do padca ruske monarhije ter vzpostavitve komunistične oblasti. Prvi del revolucije, znan kot februarska revolucija, je odstavil carja Nikolaja II. in ustanovil začasno vlado. Drugi del revolucije, znan kot oktobrska revolucija, je bil vodilni dogodek, ki je prinesel komunistično vodstvo pod vodstvom Vladimira Lenina. Revolucija je privedla do ustanovitve Sovjetske zveze leta 1922.video -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), je bila ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne. Država je vključevala ozemlje, ki je pred tem bilo del Avstro-Ogrske. Pomembni dogodki v tem obdobju so bili ustanovitev in razpad Kraljevine SHS, politični in kulturni boji za avtonomijo in priznanje narodov ter oblikovanje nove Jugoslavije leta 1945.video -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS (Serbo-Hrvaška-Slovenija) je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1918, kot združitev južnoslovanskih ozemelj. Kasneje je postala Kraljevina Jugoslavija leta 1929, ko je kralj Aleksander uvedel centralistični režim. Pomembni dogodki vključujejo gospodarsko krizo v 1930-ih, vključitev Jugoslavije v drugo svetovno vojno in kasnejši razpad države po smrti Josipa Broza Tita leta 1980. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je potekala leta 1919 po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih in poraženih držav ter skušali določiti pogoje za mir in obnovitev Evrope. Pomembni dogodki na konferenci vključujejo podpis Versajskega mirovnega sporazuma, ustanovitev Lige narodov ter določitev novih meja in reparacij za poražene države. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje med letoma 1920 in 1929, ki je bilo zaznamovano z gospodarsko rastjo, kulturnim preporodom in družbenimi spremembami. Pomembni dogodki v tem obdobju so bili uvedba prohibicije v ZDA, ki je povzročila vzpon organiziranega kriminala, razcvet jazz glasbe, spektakularne gospodarske špekulacije na borzi ter konec prve svetovne vojne in ustanovitev Lige narodov. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba sklenjena leta 1920 po prvi svetovni vojni, je določila novo mejo med Kraljevino SHS (kasneje Kraljevina Jugoslavija) in Madžarsko v Prekmurju. Po pogodbi je večina Prekmurja vključno z mestom Murska Sobota, pripadla Kraljevini SHS medtem ko je manjši del ostal pri Madžarski. Ta sprememba meje je imela pomembne posledice za prebivalce Prekmurja, vključno z izgubo svoje madžarske identitete gospodarsko prekinjenostjo, izgubo tradicionalnih vezi s sosednjimi madžarskimi regijami -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 v pokrajini Koroška v Avstriji. Na plebiscitu so prebivalci Koroške odločali, ali se želijo pridružiti Avstriji ali Kraljevini SHS (kasnejši Jugoslaviji). Po končanem glasovanju je bila večina prebivalcev Koroške za pridružitev Avstriji, vendar so bili deli ozemlja z večinsko slovenskim prebivalstvom dodeljeni Jugoslaviji. Pomemben dogodek je bil tudi napetost.video -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bila politična in družbena doktrina, ki jo je vodil Josip Stalin med leti 1924 in 1953. Značilnosti stalinizma vključujejo politično represijo, kolektivizacijo kmetijstva, industrijsko planiranje, masovne čistke in vzpostavitev totalitarne oblasti. Pomembni dogodki v tem obdobju vključujejo Veliko čistko, ki je pomenila množično aretacijo in iztrebljanje nasprotnikov režima, kot tudi industrializacijo države skozi petletne načrte in sodelovanje v 2 svetovni vojni. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bila avtoritarna politična ideologija, ki je prevzela oblast pod vodstvom Benita Mussolinija v dvajsetih letih 20. stoletja. Fašistični režim je temeljil na nacionalizmu, diktaturi ter obvladovanju države in gospodarstva. Pomembni dogodki v fašističnem obdobju vključujejo Mussolinijevo prevzem oblasti leta 1922 z Marcievo povorko, uveljavitev fašističnih rasnih zakonov leta 1938 ter vključitev Italije v drugo svetovno vojno na strani osi leta 1940. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila globalna gospodarska recesija, ki se je začela leta 1929 in trajala vse do druge svetovne vojne. Krizo je sprožil zlom borznega trga na Wall Streetu v New Yorku, imenovan Črni torek, kar je povzročilo množično propad bank, izgubo delovnih mest ter padec svetovne trgovine. Pomembni dogodki vključujejo bankrotstva podjetij, množično brezposelnost, uvedbo protekcionističnih ukrepov, kot je Smoot-Hawleyjev zakon v ZDA.video -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji je bila politična ideologija in gibanje, ki ga je vodil Adolf Hitler med leti 1933 in 1945. Nacistična partija je vzpostavila totalitarni režim, ki je zagovarjal rasno nadrejenost, antisemitizem ter agresivno zunanjo politiko, kar je vodilo do izbruh druge svetovne vojne in holokavsta. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je trajala od leta 1936 do 1939 in je bila spopad med republikanskimi silami ter nacionalističnimi enotami pod vodstvom generala Francisca Franca. Pomembni dogodki vključujejo vojaški puč leta 1936, dolgotrajno obleganje Madrida, mednarodno vmešavanje in končno zmago nacionalistov, ki je privedla do vzpostavitve Francove diktature. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna, ki je trajala med letoma 1939 in 1945, je bila globalni oboroženi konflikt med zavezniki (vključno z Združenimi državami, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo) ter osi (vključno z Nemčijo, Italijo in Japonsko). Pomembni dogodki vključujejo napad na Pearl Harbor, bitko pri Stalingradu, dan D, bombardiranje Hirošime in Nagasakija ter kapitulacijo Nemčije in Japonske. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil med drugo svetovno vojno, ko so osi sile (Nemčija, Italija in Bolgarija) leta 1941 napadle Jugoslavijo. Ključni dogodki so vključevali bombardiranje Beograda, razpad jugoslovanske vojske in zasedbo države ter vzpostavitev marionetne vlade pod vodstvom generala Nedića ter vzpon narodnoosvobodilnega boja pod vodstvom partizanskega gibanja. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila federacija šestih republik na Balkanu, ustanovljena po drugi svetovni vojni leta 1945, ki je združevala različne narodnosti. Pomembni dogodki v zgodovini Jugoslavije vključujejo razpad federacije v devetdesetih letih, vojne na območju bivše Jugoslavije, kot je bila vojna v Bosni in Hercegovini, ter končni razpad države in osamosvojitev posameznih republik leta 1991. -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanja mednarodnega sodelovanja. Pomemben dogodek je bila ustanovna konferenca v San Franciscu, na kateri so bili oblikovani temeljni dokumenti OZN, kot je Poveljstvo OZN, in sprejeta Listina Združenih narodov, ki določa načela in cilje organizacije.video -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bila obdobje napetosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki po drugi svetovni vojni. Pomembni dogodki vključujejo blokado Berlina, kubansko raketno krizo, dirko v oboroževanju med državama ter končno razpad Sovjetske zveze, ki je pripeljal do konca Hladne vojne. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bila oboroženi konflikt med Severno Korejo, podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Južno Korejo, podprto s Združenimi narodi in Združenimi državami Amerike, ki je trajala od leta 1950 do 1953. Med pomembnimi dogodki so bili severnokorejski napad na Južno Korejo leta 1950, uspešno odbijanje napada s strani Združenih narodov, prihod kitajskih sil v vojno in podpis premirja, ki je prinesel delitev Koreje na sever in jug. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska integracijska organizacija, ustanovljena leta 1951. Njen glavni cilj je bil vzpostaviti skupen trg za premog in jeklo med šestimi ustanovnimi članicami (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija) ter tako spodbuditi gospodarsko sodelovanje in preprečiti morebitne vojaške konflikte med njimi. Pomemben dogodek v zgodovini ESKPJ je bil podpis Pogodbe o ustanovitvi leta 1951. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil sporazum, dosežen leta 1959 med Veliko Britanijo, ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je določil status Avstrije po drugi svetovni vojni. Pomembni dogodki, ki so vključeni v memorandum, so bili iztrebitev okupacijskih sil, vzpostavitev nevtralnosti Avstrije ter obljuba o samoodločbi avstrijskega ljudstva. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki je nastalo med hladno vojno in združevalo države, ki niso bile del ne Združenih držav ne Sovjetske zveze. Pomembni dogodki v zvezi z gibanjem neuvrščenih vključujejo ustanovitev gibanja na konferenci v Bandungu leta 1955, ter neuvrščeni vrhovi, ki so se redno odvijali in obravnavali vprašanja neodvisnosti, kolonializma in miru med državami v razvoju. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot gospodarska integracija med šestimi evropskimi državami: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Zvezno republiko Nemčijo. Pomembni dogodki v zgodovini EGS vključujejo ustanovitev skupnega trga, odpravo carinskih ovir, vzpostavitev skupne kmetijske politike ter postopno povečanje pristopnih držav, kar je leta 1993 pripeljalo do ustanovitve Evropske unije (EU). -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila vrhunec napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ko je Sovjetska zveza postavila jedrske rakete na Kubi. Kriza je skoraj privedla do jedrske vojne, vendar je bila rešena s sporazumom, po katerem so ZDA umaknile svoje rakete iz Turčije, Sovjetska zveza pa s Kube, in vzpostavile tajno dogovorjeno "vročo linijo" za neposredno komunikacijo med voditelji obeh držav, kar je zmanjšalo tveganje za jedrski spopad.video -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je oboroženi spopad, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Vojna je izbruhnila med komunistično Severno Vietnamsko vojsko (Vietkong) ter Južno Vietnamsko vojsko in njenimi zavezniki, predvsem Združenimi državami Amerike. Pomembni dogodki vključujejo bitko pri Điện Biênu Phủ, Tonkinski incident, Tet ofenzivo ter umik ameriških sil iz Vietnama. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko je astronavt Neil Armstrong stopil na površje Lune. To je bil vrhunec vesoljske misije Apollo 11, ki je bila prva misija, ki je človeka prinesla na Luno. Pomembni dogodki vključujejo vzlet Apollo 11 iz Kennedyjevega vesoljskega centra, pristanek lunarnega modula na površje Lune, Armstrongov znani stavek "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo" ter varno vrnitev na Zemljo.video -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986, ko je eksplodiral reaktor številka 4 v jedrski elektrarni v Černobilu, Ukrajina. Ta nesreča je povzročila izpust velike količine radioaktivnega materiala v atmosfero, ki je močno prizadel okoliška območja in imela dolgoročne posledice za zdravje ljudi ter okolje. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost od bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ta dogodek je zaznamoval začetek osamosvojitvene vojne, ki se je končala s podpisom Brionske deklaracije in priznanjem mednarodne skupnosti Republike Slovenije kot samostojne države. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve so bile ključen korak v političnem razvoju, kjer so volivci lahko svobodno izbirali med več političnimi strankami. Pomemben dogodek v tem kontekstu je bila uvedba večstrankarskega sistema, ki je omogočil politično pluralnost in tekmovalnost med strankami, kar je pomembno za demokratično delovanje družbe. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990, kjer je slovensko prebivalstvo odločalo o samostojnosti Slovenije od Jugoslavije. Več kot 88% volivcev se je izreklo za neodvisnost, kar je bil ključni dogodek pri ustanovitvi samostojne Republike Slovenije. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila procesa, ki sta se pogosto izvajala v tranzicijskih obdobjih po padcu komunističnih režimov. Denacionalizacija je vključevala vrnitev ali nadomestitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano v času komunizma, njena izvedba pa je bila odvisna od političnih in pravnih okvirov posamezne države. Privatizacija je bila prodaja državnega premoženja v zasebne roke. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti je bil proces, v katerem so se nekdanje republike Jugoslavije odcepile in postale samostojne države. Pomemben dogodek v tem procesu je bila Deklaracija o neodvisnosti Slovenije, sprejeta 25. junija 1991, ki je označila uradno razglasitev samostojnosti Slovenije od Jugoslavije. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo se je odvijala leta 1991, ko je Slovenija pridobila neodvisnost od Jugoslavije. Med pomembnimi dogodki so bili razglasitev samostojnosti Slovenije, desetdnevna vojna med slovensko Teritorialno obrambo in jugoslovansko vojsko ter podpis Brionske deklaracije, ki je pripeljal do prekinitve vojaških operacij in priznanja neodvisnosti Slovenije s strani mednarodne skupnosti. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991, ko je bil razglašen plebiscitni izid o samostojnosti Slovenije. Pomembni dogodki, ki so pripeljali do sprejetja ustave, vključujejo osamosvojitveno vojno, razglasitev neodvisnosti ter izgradnjo demokratične politične strukture in institucij v novonastali državi. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki si prizadeva za krepitev sodelovanja in integracije med članicami. Pomembni dogodki v zgodovini EU vključujejo ustanovitev Evropskega gospodarskega skupnosti leta 1957, uvedbo enotne valute evra leta 1999 ter širitev unije na več novih članicah v različnih valih, kot je bilo na primer pristop Slovenije leta 2004. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev v NATO je postopek, v katerem država postane članica zavezništva in se zaveže k obrambnemu sodelovanju z drugimi članicami. Pomembni dogodki pri vključevanju v NATO vključujejo sprejem države v zavezništvo na podlagi političnih, gospodarskih in vojaških meril ter izpolnjevanje zahtev in obveznosti članstva, kot so prispevek k obrambnim izdatkom, sodelovanje v vojaških operacijah in skladnost z načeli zavezništva. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija se je priključila Evropski uniji 1. maja 2004 skupaj s desetimi drugimi državami. Pomembni dogodki v procesu priključitve so bili podpis pristopne pogodbe leta 2003, izvedba referenduma, na katerem je večina slovenskih volivcev podprla vstop v EU, ter izpolnjevanje pravnih in gospodarskih zahtev za članstvo. -
VSTOP V EVROOBMOČJE
Vstop v euroobmočje je proces, pri katerem država uvede evro kot uradno valuto. Pomembni dogodki vključujejo izpolnjevanje konvergenčnih meril, kot so stabilnost cen, javne finance, dolgoročne obrestne mere in valutni tečaji, ter pridobitev soglasja Evropske unije in Evropske centralne banke. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza je obdobje, ko se pojavi nenadno poslabšanje gospodarskih razmer, kar vodi do upada proizvodnje, zaposlenosti in padca gospodarske aktivnosti. Pomembni dogodki, povezani z gospodarskimi krizami, vključujejo finančne sesutja, kot je gospodarska kriza leta 2008, ki jo je sprožila hipotekarna kriza in vplivala na svetovno gospodarstvo, ter velike gospodarske depresije, kot je Velika depresija v 30. letih 20. stoletja, ki je povzročila globalno recesijo. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19 je globalna pandemija, ki se je začela leta 2019. Bolezen povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2 in je povzročila na tisoče smrti ter drastično vplivala na zdravstvene sisteme, gospodarstva in življenje ljudi po vsem svetu, s širjenjem virusa, uvedbo ukrepov za omejevanje širjenja, razvojem cepiv ter prizadevanjem za obvladovanje krize in okrevanje.