-
Period: 2200 BCE to 1450 BCE
Minojska civilizacija
Ena izmed prvih civilizacij na Evropskih tleh. -
Period: 1600 BCE to 1200 BCE
Mikenska civilizacija
Ena izmed prvih civilizacij na Evropskih tleh. -
Period: 900 BCE to 100 BCE
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji. Živeli so na ozemlju med Tibero in Arnom na eni strani in Tirenskim morjem in Apenini na drugi. -
Period: 800 BCE to 750 BCE
Razvoj polisov
Polisi (središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja). OBLIKE VLADANJA: monarhija (kralj), aristokracija (plemstvo), oligarhija (skupina premožnih meščanov, trgovcev), demokracija (ljudstvo). GRŠKA DRUŽBA: plemstvo (lastniki zemlje); revnejše, svobodno prebivalstvo – DEMOS (kmetje, obrtniki, trgovci); sužnji. -
776 BCE
OLIMPIJSKE IGRE
Posvečene bogu Zevsu; v kraju Olimpija. Končajo se leta 393. -
Period: 753 BCE to 509 BCE
RIM
Rimski kralj Romul ustanovil mesto Rim. -
Period: 750 BCE to 550 BCE
Grška kolonizacija
Kolonije - neodvisne mestne države, ki so bile kulturno in gospodarsko povezane s polisom, ki jih je ustanovil. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimljani prevzamejo oblast, Rim postane REPUBLIKA. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-perzijske vojne
V grško-perzijskih vojnah se je odvilo več večjih spopadov: -
490 BCE
Spopad na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani. Grška koalicija je premagala perzijsko vojsko in s tem zavrnila prvi večji poskus Dareja I., da zavzame Grčijo. -
480 BCE
Spopad pri Salamini
Konec septembra je grkom pod Temistoklesovim poveljstvom uspelo zvabiti perzijsko ladjeveje v ožino med Salamino in atiško obalo. V njej so se manjše in bolj okretne ladje grkov bolje znašle. Perzijsko ladjeveje so v dvanajstih urah prisilili k umiku. Grki so dosegli pomorsko zmago. Ko je Kserkses I., vladar Perzije, videl, da je njegovo ladjevje poraženo, je poveljstvo prepustil Mardoniju, sam pa se je vrnil v Perzijo. -
480 BCE
Spopad pri Termopilah
Bitka pri Termopilah je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah. Pri Termopilah jih je pričakala špartanska vojska pod vodstvom kralja Leonidasa. V soteski je zaradi izdaje po odporu padlo vseh 300 Špartancev s kraljem Leonidasom na čelu. -
479 BCE
Spopad pri Platajah
Ta bitka je bila odločilna, saj potem Perzijci niso nikoli več napadli celinske Grčije z namenom popolne pokoritve. Ugotovili so, da je grška taktika boljša ter da so tudi sami vojščaki bolje opremljeni in izurjeni. Iz nabranega plena so naredili bronast spomenik v obliki prepletenih kač - Kačji steber, ki so ponazarjale vse grške polise, ki so sodelovali v bitki ter ga darovali Apolonu v Delfih. Del spomenika je ohranjen in stoji v Konstantinovem hipodromu v Istanbulu. -
Period: 431 BCE to 404 BCE
Peloponeške vojne
Po grško - perzijskih vojnah sledi razcvet polisov in ZLATA DOBA ATEN (razvoj demokracije pod vodstvom Perikleja) - pride do sporov za prevlado med Sparto in Atenami; vključijo se ostali polisi - zmaga Sparte. -
338 BCE
Filip II. Makedonski zavzame Grčijo
Njegov sin Aleksander I. Makedonski (Veliki) nadaljuje pohod na Perzijo. Po njegovi smrti se začne obdobje helenizma. -
Period: 323 BCE to 30 BCE
Helenizem
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega do priključitve Egipta kot zadnje helenistične države rimskemu imperiju. -
284 BCE
Kriza Rimskega cesarstva
V letih 258-260 je cesarstvo razpadlo na tri med seboj sprte države: Galsko cesarstvo s provincami Galija, Britanija in Hispanija, Palmirsko cesarstvo z vzhodnimi provincami Sirijo, Palestino in Egiptom, in neodvisno Rimsko cesarstvo s središčem v Italiji. Cesarstvo je ponovno združil cesar Avrelijan (270-275). Kriza se je končala z vzponom cesarja Dioklecijana in njegovimi reformami leta 284. -
49 BCE
Kocka je padla
Dva dni za tem se je pričela državljanska vojna med Gnej Pompejem in Julijem Cezarjem. General je moral vojsko razpustiti, preden jo je prečkal, Cezar pa tega ni storil. Ob tem naj bi izrekel slavno frazo »Alea iacta est« (Kocka je padla). -
Period: 27 BCE to 286
Rimsko cesarstvo
Vojaški uspehi prinesejo ugled JULIJU CEZARJU, ki prevzame oblast in postane DOSMRTNI KONZUL - republika propade - Julija Cezarja umorijo senatorji - oblast prevzame njegov nečak GAJ OKTAVIJAN, ki dobi naziv AVGUST (vzvišeni) – Rim postane CESARSTVO. -
395
Delitev rimskega cesarstva
Cesar TEODOZIJ razdeli Rimski imperij na V (Bizanc) in Z (Rim) del + razglasi KRŠČANSTVO za DRŽAVNO VERO.
Rdeče - Zahodno rimsko cesarstvo
Vijolično - Vzhodno rimsko cesarstvo -
476
Konec zahodnega dela imperija
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov povzročijo KONEC ZAHODNEGA DELA IMPERIJA. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek