Stara Grčija in Stari Rim

  • Period: 2200 BCE to 1450 BCE

    Minojska civilizacija

    Ena izmed prvih civilizacij na evropskih tleh.
  • Period: 1600 BCE to 1200 BCE

    Mikenska civilizacija

    Ena izmed prvih civilizacij na evropskih tleh.
  • Period: 800 BCE to 750 BCE

    Razvoj polisov

    Oblike vladanja: monarhija (kralj), aristokracija (plemstvo), oligarhija (skupina premožnih meščanov, trgovcev), demokracija (ljudstvo). Grška družba: plemstvo (lastniki zemlje); revnejše, svobodno prebivalstvo – DEMOS (kmetje, obrtniki, trgovci); sužnji.
  • Period: 753 BCE to 510 BCE

    Rimsko kraljestvo

    Leta 753 pr. Kr. Rimski kralj Romul ustanovi mesto Rim.
  • Period: 750 BCE to 550 BCE

    Grška kolonizacija

    VZROKI: pomanjkanje obdelovalne zemlje, prenaseljenost, politične napetosti – spori. POSLEDICE: pridobivanje obdelovalne zemlje, trgovina, širjenje grške kulture, abeceda od Feničanov.
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    Rimska republika

    Leta 509 pr. Kr. Rimljani prevzamejo oblast in Rim postane republika.
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    Grško-Perzijske vojne

    ZMAGA GRKOV: Bojevali so se za svobodo, domovino; Bili so na domačem terenu, dobro oboroženi in fizično pripravljeni, kar jim je pomagalo zmagati.
  • 490 BCE

    Spopad na Maratonskem polju

    Spopad na Maratonskem polju
    Grčija je premagala perzijsko vojsko in s tem zavrnila prvi večji poskus zavzema Grčije.
  • 480 BCE

    Spopad pri Termopilah

    Spopad pri Termopilah
    Perzijci so vdrli na grško ozemlje in ogrozili Atene. Pri Termopilah jih je pričakala špartanska vojska pod vodstvom kralja Leonidasa. V soteski je zaradi izdaje po odporu padlo vseh 300 Špartancev kot tudi kralj Leonidas.
  • 480 BCE

    Bitka pri Salamini

    Bitka pri Salamini
    Pomorska bitka med grškimi polisi in Perzijo.
  • 479 BCE

    Spopad pri Platajah

    Spopad pri Platajah
    Ta bitka je bila odločilna, saj Perzijci po tem niso nikoli več napadli celinske Grčije. Ugotovili so, da je grška taktika boljša ter da so tudi sami vojščaki bolje opremljeni in izurjeni. Iz nabranega plena so naredili bronast spomenik v obliki prepletenih kač - Kačji steber, ki so ponazarjale vse grške polise, ki so sodelovali v bitki ter ga darovali Apolonu v Delfih. Del spomenika je ohranjen in stoji v Konstantinovem hipodromu v Istanbulu.
  • Period: 431 BCE to 404 BCE

    Peloponeške vojne

    Po Grško-Perzijskih vojnah sledi razcvet polisov in zlata doba Aten (razvoj demokracije pod vodstvom Perikleja). Kasneje pride do sporov za prevlado med Sparto in Atenam, kjer se vključijo še ostali polisi. Na koncu zmaga Šparta
  • 338 BCE

    Filip II. Makedonski zavzame Grčijo

    Prišlo je do vojne, v kateri je bila zveza grških mestnih držav z Atenami na čelu odločilno poražena in oslabljena. Takrat so razglasili mir in večno zavezništvo zveze s Filipom II.
  • 323 BCE

    Smrt Aleksandra Velikega

    Smrt Aleksandra Velikega
    Sin Filipa II. Po njegovi smrti se začne obdobje helenizma.
  • Period: 323 BCE to 30 BCE

    Helenizem

    Širitev grške kulture vse do Indije in mešanje z ostalimi kulturami – Egiptovsko, Perzijsko in Indijsko.
  • Period: 100 BCE to 27 BCE

    Kriza Rimske republike

    Vdor barbarskih plemen, državljanske vojne, propadanje trgovine in obrti, bolezni in lakote, prihod novih ver – krščanstvo.
  • Period: 27 BCE to 476

    Rimsko cesarstvo

    V 1. stoletju pr. Kr. vojaški uspehi prinesejo ugled Juliju Cezarju, ki prevzame oblast in postane dosmrtni konzul. Kasneje republika propade in Julija Cezarja umorijo senatorji. Po njegovi smrti oblast prevzame njegov nečak Gaj Oktavijan, ki dobi naziv Avgust (vzvišeni) in Rim postane cesarstvo.
  • 395

    Razdelitev cesarstva na vzhodni in zahodni del

    Cesar Teodozij razdeli Rimsko cesarstvo na vzhodni (Bizanc) in zahodni (Rim) del; razglasi krščanstvo za državno vero.
  • 476

    Konec zahodnega dela cesarstva - začetek srednjega veka

    Preseljevanja germanskih plemen in Hunov povzročijo konec zahodnega dela cesarstva in začne se doba srednjega veka.