-
Ena izmed prvih civilizacij na evropskih tleh.
-
Ena izmed prvih civilizacij na evropskih tleh.
-
Oblike vladanja: monarhija (kralj), aristokracija (plemstvo), oligarhija (skupina premožnih meščanov, trgovcev), demokracija (ljudstvo). Grška družba: plemstvo (lastniki zemlje); revnejše, svobodno prebivalstvo – DEMOS (kmetje, obrtniki, trgovci); sužnji.
-
Leta 753 pr. Kr. Rimski kralj Romul ustanovi mesto Rim.
-
VZROKI: pomanjkanje obdelovalne zemlje, prenaseljenost, politične napetosti – spori. POSLEDICE: pridobivanje obdelovalne zemlje, trgovina, širjenje grške kulture, abeceda od Feničanov.
-
Leta 509 pr. Kr. Rimljani prevzamejo oblast in Rim postane republika.
-
ZMAGA GRKOV: Bojevali so se za svobodo, domovino; Bili so na domačem terenu, dobro oboroženi in fizično pripravljeni, kar jim je pomagalo zmagati.
-
Grčija je premagala perzijsko vojsko in s tem zavrnila prvi večji poskus zavzema Grčije. -
Perzijci so vdrli na grško ozemlje in ogrozili Atene. Pri Termopilah jih je pričakala špartanska vojska pod vodstvom kralja Leonidasa. V soteski je zaradi izdaje po odporu padlo vseh 300 Špartancev kot tudi kralj Leonidas. -
Pomorska bitka med grškimi polisi in Perzijo. -
Ta bitka je bila odločilna, saj Perzijci po tem niso nikoli več napadli celinske Grčije. Ugotovili so, da je grška taktika boljša ter da so tudi sami vojščaki bolje opremljeni in izurjeni. Iz nabranega plena so naredili bronast spomenik v obliki prepletenih kač - Kačji steber, ki so ponazarjale vse grške polise, ki so sodelovali v bitki ter ga darovali Apolonu v Delfih. Del spomenika je ohranjen in stoji v Konstantinovem hipodromu v Istanbulu. -
Po Grško-Perzijskih vojnah sledi razcvet polisov in zlata doba Aten (razvoj demokracije pod vodstvom Perikleja). Kasneje pride do sporov za prevlado med Sparto in Atenam, kjer se vključijo še ostali polisi. Na koncu zmaga Šparta
-
Prišlo je do vojne, v kateri je bila zveza grških mestnih držav z Atenami na čelu odločilno poražena in oslabljena. Takrat so razglasili mir in večno zavezništvo zveze s Filipom II.
-
Sin Filipa II. Po njegovi smrti se začne obdobje helenizma. -
Širitev grške kulture vse do Indije in mešanje z ostalimi kulturami – Egiptovsko, Perzijsko in Indijsko.
-
Vdor barbarskih plemen, državljanske vojne, propadanje trgovine in obrti, bolezni in lakote, prihod novih ver – krščanstvo.
-
V 1. stoletju pr. Kr. vojaški uspehi prinesejo ugled Juliju Cezarju, ki prevzame oblast in postane dosmrtni konzul. Kasneje republika propade in Julija Cezarja umorijo senatorji. Po njegovi smrti oblast prevzame njegov nečak Gaj Oktavijan, ki dobi naziv Avgust (vzvišeni) in Rim postane cesarstvo.
-
Cesar Teodozij razdeli Rimsko cesarstvo na vzhodni (Bizanc) in zahodni (Rim) del; razglasi krščanstvo za državno vero.
-
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov povzročijo konec zahodnega dela cesarstva in začne se doba srednjega veka.