Razvoj rimokatoliške cerkve v srednjem veku

Arijanstvo

381

Krščanski nauk škofa Arija je bil dokončno prepvedan na prvem carigrajskem koncilu.

Benediktinec

525

Član najstarejšega meniškega redu, ki sledi pravilom svetega Benedikta. Prvi samostan je bil Monte Cassino, na Slovenskem pa Gornji grad.

Gregor Veliki

604

Največji dosežek papeža je pokristjanjevanje Anglije, kar je dosegel sveti Avguštin. Podpiral je petje brez spremljave oz. gregorijanski koral.

Kartuzijan

1084

Član meniškega redu, katerega začetniki so v kraju Chartreuse v Franciji. Najbolj znane kartuzije na Slovenskem so v Žičah, Bistri pri Vrhniki in Pleterjah.

Gregor VII.

1085

Sprožil je investiturni boj, boj Cerkve, da sama umešča škofe, zato se je sprl z rimsko-nemškim cesarjem Henrikom IV.

Cistercijan

1098

Pripadnik meniškega redu, ki slovi po izredno strogem življenju. Meniški red je bil ustanovljen v Franciji, na Slovenskem pa je najbolj znaz v Stični.

Sveti Thomas Becket

1173

Bil je canterburyjski nadškof ter kancler angleškega kralja Henrika II., s katerim se je kasneje sprl. Umorili so ga štirje vitezi, Cerkev pa ga je proglasila za svetnika. Njegove relikvije so postale cilj romanj v Angliji.

Frančiškan

1210

Pripadnik reda, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški. Veliko so delovali v mestih, na Slovenskem, na primer, na Ptuju, Celju in Kamniku.

Avguštinec

1215

Pripadnik verskega reda, ki se je ravnal pompravilih svetega Avguština iz Hippa, avtorja dela O božji državi. Pravila so bila potrjena na lateranskem koncilu.

Dominikanec

1216

Pripadnik reda bratov pridigarjev, katerih začetnik je sveti Dominik. Prepoznamo jih po belih haljah s črnim plaščem. Zaupano jim je bilo vodenje inkvizicije.

Inkvizicija

1232

Cerkveno sodišče za odkrivanje in kaznovanje heretikov, ki so ga predvsem vodili dominikanci in frančiškani. Kazni so bile stroge: zaplemba premoženja, mučenje in smrt.

Jan Hus

1415

Češki verski reformator. Cerkev ga je izobčila in dala sežgati na garmadi.