-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (predhodnikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so se pojavile med letoma 4000 pr. n. št. in 2000 pr. n. št. Med najzgodnejšimi so bili Sumerci v Mezopotamiji, starodavni Egipčani, ljudstva doline Inda v Pakistanu in Indiji ter dinastiji Shang in Zhou na Kitajskem -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Minojska in Mikenska civilizacija sta bili zgodnji družbi v antični Grčiji. Minojci so obstajali na otoku Kreta od približno 2600 pr. n. št. do 1400 pr. n. št. in so bili znani po impresivni arhitekturi ter napredni umetnosti. Mikenci so se pojavili na celinski Grčiji okoli leta 1600 pr. n. št. in so bili znani po trdnjavah ter izdelkih iz kovin. Obe civilizaciji sta imeli pomemben vpliv na antično Grčijo in preko nje, vendar sta doživeli nenadni propad. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Po propadu mikenske civilizacije je Grčija doživela upad prebivalstva, tehnologije in kulture. Vendar pa je bilo to tudi obdobje preobrazbe in novih začetkov, z nastankom mestnih državic in novih tehnologij, kot je bilo železo. Temna doba je postavila temelje za cvetenje grške civilizacije in je imela dolgotrajen vpliv na zahodno civilizacijo -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Ustvaritev grških polisov je bila pomembna prelomnica v zgodovini antične Grčije, ker so imeli samoupravne politične strukture, gospodarske in kulturne centre ter edinstvene regionalne identitete. Polisi so imel trajen vpliv na zahodno civilizacijo, vplivajoč na demokratične institucije in politično filozofijo. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaično obdobje v Grčiji je bilo zaznamovano s pomembnimi spremembami v politiki, umetnosti, literaturi in filozofiji. Obdobje je postavilo temelje za klasično obdobje in je videlo nastanek demokracije, epskih pesmi, stebrovne arhitekture in filozofije. -
753 BCE
Ustanovitev rima
Rim je sta ustanovila Romul in Rem. Zgodba o njima in volkulji je legenda. Arheološki dokazi kažejo na prisotnost naselij na tem območju že pred tem časom. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bilo obdobje antične rimske civilizacije. Rimu so vladali konzuli in senat, ter širili svoje ozemlje z osvajanjem. Republika se je zrušila zaradi notranjega razpada in jo je nadomestilo Rimsko cesarstvo. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Bilo je obdobje velikih kulturnih in intelektualnih dosežkov, predvsem na področjih filozofije, literature in umetnosti. Najbolj znana dela tega obdobja vključujejo drame Sofokla, Evripida in Eschila ter filozofska besedila Platon in Aristotel. Obdobje je prav tako videlo vzpon grških mestnih držav, predvsem Aten in Sparte, ki so igrale pomembno vlogo v politiki in vojaški zgodovini tega obdobja. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile konflikti med Perzijskim cesarstvom in grškimi mestnimi državami. Grki so bili v manjšini, vendar so uspeli zmagati v ključnih bitkah, med drugim v bitki pri Maratonu in bitki pri Salamini, kar je preprečilo perzijske poskuse osvojitve Grčije. Vojne so pomembno vplivale na grško in perzijsko kulturo. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, ki je v 4. stoletju pr. n. št. osvojil velik del znanega sveta. Bil je briljanten vojaški strateški, njegove osvojitve pa so močno vplivale na širjenje grške kulture in razvoj helenistične civilizacije.
video -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija je obdobje se je začelo po smrti Aleksandra Velikega. Grška kultura in ideje so se širile po vsej njegovi osvojeni ozemlji, kar je privedlo do razvoja helenistične civilizacije. Med najpomembnejšimi kulturnimi dosežki tega obdobja so bili veličastni arhitekturni projekti, kot sta na primer Aleksandrijski svetilnik in Kolos iz Rodosa, ter izjemen napredek na področju znanosti, filozofije in umetnosti. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino med letoma 264 in 146 pr. n. št. Vojne so se borile za nadzor nad Sredozemljem. Rimljani so na koncu zmagali in uničili Kartagino, s čimer so postali prevladujoča sila v Sredozemlju. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je bila zaznamovana s prevlado Rimskega imperija nad Grčijo. Po osvojitvi Grčije so Rimljani uvedli svoj sistem upravljanja, ki je vključeval obdavčevanje in uvedbo vojaških garnizij. Kljub temu so v Grčiji ohranili svojo kulturo in umetnost, ki je vplivala tudi na rimske umetnike. Pozneje so se v Grčiji pojavile krščanske skupnosti in Rimljani so sprejeli krščanstvo kot uradno religijo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, general in pisatelj, ki je bil ključen za vzpon rimske republike v cesarstvo. Postal je guverner Galije, premagal več plemen in s tem pomagal razširiti rimsko oblast. Leta 44 pr.n.št. je bil umorjen zaradi strahu pred njegovo močjo in prekomernim vplivom na rimsko politiko.
video -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavij Avgust
Avgust je bil prvi rimski cesar, ki je vladal od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti leta 14 n. št. Rodil se je kot Gaj Oktavij in prišel na oblast po umoru Julija Cezarja. Avgust je preoblikoval Rim iz republike v cesarstvo in je bil ključnega pomena pri vzpostavitvi politične, gospodarske in družbene stabilnosti v času svojega vladanja. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje antične rimske civilizacije, ki se je začelo s prevzemom oblasti s strani cesarja Avgusta leta 27 pr. n. št. in končalo s padcem Zahodnega rimskega cesarstva leta 476. Cesarstvo se je razširilo po vsem Sredozemlju in vladalo več kot 500 let, ustvarjajoč pomembne politične, gospodarske in kulturne dosežke.
video -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo je nastalo v 1. stoletju v Judeji. Začetki krščanstva so tesno povezani z Jezusom iz Nazareta, ki je pridigal v Galileji in Judeji. Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi učenci nadaljevali z njegovo učenje in ustanavljali nove skupnosti. Krščanstvo se je začelo širiti po Rimskem imperiju in postalo uradna religija v 4. stoletju. -
324
Rimski imperij se razdeli na z in v del
Rimsko cesarstvo se je razdelilo na dva dela: Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo, znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo. Do razpada je prišlo zaradi različnih dejavnikov, med drugim zaradi ekonomskih, socialnih in političnih težav ter vojaških pritiskov zunanjih napadalcev. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bilo je nadaljevanje Rimskega cesarstva, vendar s številnimi kulturnimi, političnimi in verskimi spremembami, kot so sprejetje krščanstva kot uradne vere, razvoj bizantinske umetnosti in arhitekture ter izboljšanje administrativnega sistema. Bizantinci so imeli pomembno vlogo v ohranjanju klasične grške kulture in znanosti ter so bili znani po svojih vojaških in trgovskih dosežkih. -
380
Krščanstvo postane državna vera v rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo uradna religija rimskega cesarstva pod cesarjem Teodozijem I. leta 380 našega štetja. To je omogočilo širjenje in rast krščanstva po celotnem cesarstvu. -
476
Propad zahodnega rimskega cesarstva
Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo leta 476 n. št. zaradi kombinacije notranjega propada in zunanjih pritiskov iz napadov barbarov. Ta dogodek je označil konec antične Rima in začetek srednjeveškega obdobja v Evropi. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so Živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
video -
Period: 527 to 565
cesar justinijan I.
Justinijan I je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565 n. št. Znan je po svojih vojaških kampanjah, arhitekturnih dosežkih in kodifikaciji rimskega prava v Corpus Juris Civilis. -
622
Začetek islama
Islam je nastal v 7. stoletju v Arabiji. Njegov ustanovitelj je prerok Mohamed, ki je prejel razodetja od Boga prek nadangelov. Islam se je hitro širil po Arabiji in kasneje po svetu. Prvi muslimani so bili Mohamedovi privrženci, imenovani Muhađiruni in Ansar. Mohamed je umrl leta 632, a njegovi nasledniki, imenovani kalifi, so nadaljevali širjenje islama po svetu. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina, ki se je nahajala na ozemlju današnje Slovenije. Ustanovljena je bila v 7. stoletju, ko so slovanske skupnosti prišle na to območje in se združile pod vodstvom kneza Karanta. Kneževina je dosegla svoj vrhunec v 8. stoletju pod vodstvom kneza Boruta, vendar se je kmalu po tem začela razkrajati zaradi pritiska Frankov in drugih zunanjih groženj. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je bila zgodovinska obdobje v Iberskem polotoku med 8. in 15. stoletjem, v katerem so se krščanske kraljestva borila za ponovno zavzetje ozemelj, ki so bila prej pod muslimansko oblastjo. To obdobje je zaznamovalo vojaške spopade, politične premike in kulturne vplive ter je privedlo do vzpona krščanske oblasti na tem območju. Rekonkvista je končno kulminirala z zavzetjem zadnjega muslimanskega kraljestva Granade leta 1492. -
800
Kronanje karla velikega za rimskega cesarja
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bila zgodovinsko pomembna in simbolična dogodka. Zgodilo se je leta 800, ko je papež Leon III. v Rimu kronal Karla Velikega za cesarja Svetega rimskega cesarstva. Ta dogodek je združil močno politično in versko oblast ter simboliziral obnovo zahodnega cesarstva. Kronanje Karla Velikega je postavilo temelje za močno cesarstvo in imelo dolgotrajne posledice za politično in versko podobo Evrope v srednjem veku. -
1054
Velika shizma
Velika shizma, ki se je zgodila v 11. stoletju, je bil razkol med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo. Razlogi za shizmo so bili verski, politični in kulturni ter so se nanašali na vprašanja oblasti, liturgije in doktrine. Shizma je pripeljala do ločitve med Rimskokatoliško cerkvijo na zahodu in Pravoslavno cerkvijo na vzhodu ter ima pomembne posledice za versko in politično zgodovino Evrope. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija vojn med krščanskim Zahodom in muslimanskim Vzhodom, ki so potekale med 11. in 13. stoletjem. Namen križarskih vojn je bil osvoboditi Sveto deželo Jeruzalem in svete kraje iz muslimanskega nadzora. Križarske vojne so pustile dolgotrajen vpliv na zgodovino, kulturo in religijo tako Zahoda kot tudi Vzhoda. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta bila kulturno gibanje v Evropi med 14. in 17. stoletjem. Humanisti so se posvečali študiju klasične literature in filozofije ter poudarjali pomen posameznika, razuma in človeškega dostojanstva. V renesansi so umetniki in znanstveniki odkrivali nov način razmišljanja in izražanja, kar se je odrazilo v novih umetniških in literarnih delih ter znanstvenih odkritjih. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celski grofje so bili pomembna plemiška družina, ki je vladala na Štajerskem v srednjem veku. Imeli so velik političen vpliv in so bili znani kot zanesljivi vojaški voditelji. Poleg tega so bili podporniki kulture in umetnosti ter so prispevali k razvoju zgodnje slovenske književnosti. -
1348
Epidemija kuge
Kuga, tudi imenovana črna smrt, je bila pandemija črne kuge, ki je med letoma 1346 in 1353 prizadela Evropo. Bolezen, ki jo je povzročil bakterijski klic Yersinia pestis, je povzročila veliko smrti in družbenih sprememb. Povzročila je padec prebivalstva, gospodarskih sistemov in politične stabilnosti. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so se zgodili med 15. in 17. stoletjem, ko so osmanski Turki napadali in osvajali različne dele Evrope. Med najbolj znanimi vpadi so bili napadi na Balkanu in osvajanje Konstantinopla leta 1453. Ti napadi so imeli pomembne posledice za Evropo, med drugim so pripomogli k razvoju obrambnih tehnologij in krepitvi nacionalnih identitet. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja je imel velik vpliv na razvoj zahodne civilizacije in družbe. Prvi tiskarski stroj je bil izumljen okoli leta 1440 s strani nemškega izumitelja Johanna Gutenberga. Ta izum je omogočil hitro in učinkovito razmnoževanje knjig in drugih tiskanih materialov, kar je pripomoglo k širjenju znanja in informacij po vsem svetu. To je bila pomembna prelomnica v zgodovini komunikacij in kulture ter prispevala k razvoju človeškega znanja in civilizacije. -
1453
Turško zavzetje konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 predstavlja ključen trenutek v zgodovini. Osmansko cesarstvo pod vodstvom sultana Mehmeda II. je uspelo premagati Bizantinsko cesarstvo in osvojiti Konstantinopel, danes Istanbul. Ta dogodek je imel številne posledice, saj je označil konec Bizantinskega cesarstva ter začetek obdobja Osmanskega cesarstva, ki je trajalo več stoletij. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili zgodovinski dogodki, v katerih so kmetje izrazili svoje nezadovoljstvo in se uprli proti gospodarski, socialni in politični izkoriščanosti. Ti upori so se pojavili v različnih obdobjih in državah ter so se osredotočali na različne zahteve, kot so nižanje davkov, pravičnejša porazdelitev zemlje in izboljšanje delovnih pogojev. Kmečki upori so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju sodobnih demokratičnih družb in pravic delavskega razreda. -
1492
Kolumbovo odkritje amerike
Ko je Krištof Kolumb leta 1492 plul pod špansko zastavo z namenom, da bi odkril pot do Indije, se je namesto tega znašel na neznanih obalah, ki so jih prejšnji Evropejci poznali zelo malo. Kolumbovo odkritje Amerike je imelo pomembne posledice za Evropo in svet, vključno s kolonizacijo, izmenjavo kulturnih vplivov in uničenje domorodnih civilizacij.
video -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
Reformacija
Reformacija v 16. stoletju je privedla do razcepa krščanske cerkve in spodbudila verske reforme. Martin Luther je kritiziral prakse katoliške cerkve in poudarjal pomen individualne vere. To je vplivalo na religijo, politiko in kulturo ter oblikovalo sodobno Evropo. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga, imenovana "Katekizem", je bila izdana leta 1550 v protestantskem tisku v Tübingenu, Nemčija. Avtor knjige je Primož Trubar, ki je slovensko besedilo pripravil za tisk v latinskih črkah. "Katekizem" je versko poučevanje in vsebuje temeljne verske učenja ter molitve. Ta knjiga predstavlja prelomnico v slovenskem jezikovnem razvoju in je pomembna za slovensko književnost in kulturo. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil podpisan leta 1555 v nemškem mestu Augsburg med katoliško in protestantsko vero. Ta sporazum je priznal protestantskim knezom pravico do samostojnega verskega izpovedovanja in uveljavil načelo "cuius regio, eius religio" (komu je dežela, njegova religija) kar pomeni, da je verska usmeritev vladarja določala tudi vero njegovih podložnikov. Mir je prispeval k zmanjšanju verskih konfliktov v Nemčiji in pripomogel k stabilizaciji političnega in verskega razmerja v Evropi -
Prva slovenska slovnica in prevod starega pisma v slovenščino
Ta slovnica je imela ključno vlogo pri oblikovanju in standardizaciji slovenskega jezika. Prevod starega pisma v slovenščino pa predstavlja proces prenašanja vsebine iz starega jezika v sodobni slovenski jezik. Ta prevod ima pomembno zgodovinsko in kulturno vrednost, saj nam omogoča vpogled v preteklost ter ohranja dediščino in identiteto slovenskega naroda. -
Period: to
Ludvig XIV. In absulutizem
Ludvik XIV, znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715. Med njegovim dolgim vladanjem je izvajal absolutistično oblast, povečal je moč Francije in spodbujal umetnost in kulturo. Njegova vladavina se pogosto povezuje z bleščečo družabno sceno na dvoru Versailles. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo zgodovinsko obdobje 18. stoletja, ko so se pojavile nove ideje o razumu, svobodi in človekovih pravicah. Filozofi, kot sta Voltaire in Rousseau, so se zavzemali za družbeno reformo in kritizirali avtoritarno oblast. Razsvetljenstvo je pripomoglo k razvoju znanosti in tehnologije, ter se zavzemalo za laično izobraževanje. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do 1780. Slovi po svojih reformah, ki so bile usmerjene v modernizacijo in centralizacijo avstrijske države. Uveljavila je obvezno šolanje, reformirala sodni sistem in posodobila davčni sistem. Prav tako je bila ena izmed najbolj uspešnih avstrijskih vladarjev v vojnah 18. stoletja.
video -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je bila obdobje med 18. in 19. stoletjem v Veliki Britaniji, ko se je razvila industrijska proizvodnja in se je začela uporabljati strojna proizvodnja na veliko. V tem obdobju so se pojavili številni izumi, kot so parni stroji, tkalni stroji in železniške proge, kar je omogočilo hitrejši razvoj industrije in gospodarstva. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski general, ki se je v obdobju Francoske revolucije povzpel na oblast in postal cesar Francije. Velja za enega največjih vojaških poveljnikov v zgodovini, saj je osvojil velike dele Evrope. Bil je tudi zagovornik liberalnih reform in uvedel je napredne zakone in ustanove. Njegov vpliv je segal prek meja Francije in pomembno je vplival na evropsko politiko in družbo v 19. stoletju. -
Nastanek ZDA
Zgodovina Združenih držav Amerike se začne z ustanovitvijo leta 1776, ko so se 13 britanskih kolonij na severovzhodu Amerike razglasile za neodvisne države. To je bil vrhunec ameriške revolucije, dolgotrajnega spopada za neodvisnost, ki se je začel leta 1765. Z ustanovitvijo ameriške ustave leta 1787 so se države uradno združile v Združene države Amerike.
video -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799. Obdobje je zaznamovala revolucionarna retorika, nasilni obračuni, uvedba republike in končno vzpon Napoleona Bonaparta na oblast. Francoska revolucija je imela globoke posledice ne samo za Francijo, ampak tudi za Evropo in svet.
video -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bila območja, ki so jih naseljevali Iliri na Balkanu. Ime Ilirija je pomembno za razvoj nacionalnega zavedanja južnoslovanskih narodov. V 19. stoletju je obstajala francoska provinca Ilirske province, ki je vključevala večino današnje Slovenije ter dele Hrvaške in Italije. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je bil politični sistem v Avstrijskem cesarstvu med leti 1815 in 1848. Temeljil je na centraliziranem vladanju in strogi kontroli, zatiranju nasprotovanja ter preprečevanju političnih sprememb. Kljub temu je na koncu prispeval k širjenju liberalnih in nacionalnih idej, ki so privedle do njegovega propada v revolucijah leta 1848. -
kongres svete alianse v ljubljani
Kongres Svete alianse, ki se je odvijal v Ljubljani, je bil pomemben diplomatski dogodek, na katerem so se visoki predstavniki različnih držav zbrali za razpravo o mednarodnih vprašanjih in krepitvi miru v Evropi. Kongres je bil priložnost za izmenjavo mnenj, sklepanje zavezništev in iskanje rešitev za izzive tistega časa. S svojo pomembnostjo je kongres prispeval k utrjevanju meddržavnih odnosov ter poudaril pomen medsebojnega sodelovanja za zagotavljanje stabilnosti na celini. -
Period: to
Franc jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal 68 let do svoje smrti leta 1916. Bil je znan po svojem konservativnem vladanju, a je tudi uvedel reforme in spodbujal razvoj kulture in umetnosti. Pustil je pomembno kulturno zapuščino v Sloveniji. -
pomlad narodov in zedinjena slovenija
Pomlad narodov se nanaša na obdobje v 19. stoletju, ko so se po Evropi zgodili številni nacionalni gibanji in borbe za neodvisnost. To obdobje je zaznamovalo prizadevanje ljudstva, da bi se osvobodilo nadzora tujih imperijev in ustanovilo samostojne države. Med temi gibanji je bila tudi zedinjena Slovenija ki je dosegla svojo neodvisnost leta 1991. To je bil ključen mejnik za slovenski narod, saj je omogočil uveljavitev lastne suverenosti, demokracije in razvoja slovenske družbe ter gospodarstva -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem se nanaša na glasbeni slog in estetiko, ki je značilna za delo nemškega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha. Gre za obdobje v zgodovini glasbe, ko je absolutna glasbena forma, kot je fuga, prevladala in postala temeljni gradnik Bachove glasbene govorice. Bach je svoja dela ustvarjal v času baroka in njegova glasba je zaznamovana s kompleksnimi harmonijami, kontrapunktom in virtuoznostjo. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je bila obdobje hitrega tehnološkega napredka v drugi polovici 19. stoletja, ki je v Sloveniji prineslo pomembne spremembe v industriji, kmetijstvu in prometu, moderniziralo državo ter postavilo osnovo za nadaljnji tehnološki razvoj.
video -
nastanek Kraljevina italija
Kraljestvo Italija je bilo ustanovljeno leta 1861 pod vodstvom prvega kralja, Viktorja Emanuela II. Pred tem so bila italijanska ozemlja razdeljena in pod nadzorom različnih držav, vključno s papeško državo, Avstrijo in drugimi manjšimi državami. Proces združevanja Italije, znan kot Risorgimento, je bil dolg in zapleten ter je vključeval politične, kulturne in vojaške spopade. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je bil oborožen spopad med Severnimi in Južnimi državami ZDA med letoma 1861 in 1865, ki se je končal s porazom Južnih držav in odpravo suženjstva. Vojna je imela dolgotrajne posledice za ZDA.
video -
Nastanek Avstro-Ogrske
Avstro-ogrska je bila ustanovljena leta 1867 po avstrijsko-pruskem vojnem konfliktu. Novo nastala država je bila oblika združitve avstrijskega cesarstva in kraljevine Ogrske, ki sta obdržali svojo notranjo avtonomijo. Avstro-ogrska je imela kompleksno družbeno, politično in kulturno strukturo ter je bila sestavljena iz različnih narodnosti in etničnih skupin, vključno s Slovenci. -
nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, potem ko je bil Prusiji na čelu z Vilijemom I. uspešno izbojevan vojaški konflikt z Francijo. Viljem I. je bil razglašen za nemškega cesarja na slovesnosti v dvorani ogledal v palači Versailles. Ustanovitev nemškega cesarstva je pomenila združitev različnih nemških držav pod eno centralno vlado in je bila pomemben mejnik v zgodovini Nemčije. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik, ki je igral pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Najbolj znan je po dogodku, imenovanem "mariborska vstaja" leta 1918, ko je prevzel nadzor nad Mariborom in ga rešil pred nemško avstrijsko okupacijo. Njegovo dejanje je pomembno prispevalo k združitvi slovenskih ozemelj in ustanovitvi Kraljevine SHS. Maister je bil tudi ustanovitelj prvega slovenskega vojaškega zbora in pomemben zagovornik slovenske kulture. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrsko prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, je bil ključni dogodek, ki je sprožil prvo svetovno vojno. Gavrilo Princip član skupine Mlada Bosna je ustrelil nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo med obiskom mesta. Ta atentat je bil politični izraz boja za neodvisnost Bosne in Hercegovine od Avstro-Ogrske. Reakcija na ta dogodek je vodila do verižne reakcije med avstro-ogrske in srbske oblasti ter v končni fazi do izbruhov vojne med več evropskimi državami -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna (1914-1918) je bila globalni oboroženi konflikt med večino velesil tedanjega sveta. Vojna je bila zaznamovana z vojaškimi taktikami, kot so jarki in bojni plini, ter visokim številom žrtev, tudi civilistov. Vplivala je na gospodarstvo, politiko in družbo ter pripomogla k padcu imperijev. Konflikt se je končal z mirovnim sporazumom Versajs, ki je prinesel velike teritorialne spremembe in vzpostavil temelje za kasnejše svetovne dogodke.video -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila bojišče med prvo svetovno vojno med Avstro-Ogrsko in Italijo. Potekala je ob reki Soči in vključevala zahteven teren visokih gora. Fronta je bila znana po krutosti, ekstremnih vremenskih razmerah in težavah, s katerimi so se spopadali vojaki na obeh straneh. Soška fronta je postala simbol trpljenja in žrtev vojne ter je trajala od leta 1915 do 1918. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija leta 1917 je privedla do padca carskega režima in vzpostavitve komunistične oblasti pod vodstvom boljševikov. Imela je dolgoročne posledice na rusko družbo, politiko in gospodarstvo. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Leta 1918 je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, tudi znana kot Kraljevina SHS. Po koncu prve svetovne vojne so se trije južnoslovanski narodi, Slovenci, Hrvati in Srbi, odločili združiti v eno državo. Ideja enotne države je bila uresničena 1. decembra 1918, ko je bila Kraljevina SHS razglašena v Beogradu. Država je predstavljala prvi poskus združitve Južnih Slovanov in je bila osnova za poznejšo ustanovitev Jugoslavije. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS (Kraljevina Srba, Hrvata, i Slovenaca) je nastala po prvi svetovni vojni leta 1918. Leta 1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Ta večetnička država je vključevala Srbe, Hrvate, Slovence in druge narodnosti. Po drugi svetovni vojni je nastala Socialistična federativna republika Jugoslavija, ki je obstajala do konca 20. stoletja, ko je razpadla v več samostojnih držav. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca leta 1919 je določila pogoje mirovnih sporazumov po prvi svetovni vojni. Konferenca je oblikovala nove meje, dodelila reparacije in ustanovila Ligo narodov. Kljub kritikam je imela pomembno vlogo pri oblikovanju svetovnega reda, vplivala na geopolitične spremembe in povzročila tudi nadaljnje konflikte.
video -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta (1920-1929) predstavljajo obdobje gospodarskega in kulturnega razcveta. Gospodarska rast, tehnološki napredek in umetniške inovacije so zaznamovali to obdobje. Kljub temu so se pojavile tudi družbene neenakosti. Zlata dvajseta leta so pustila pomemben pečat v zgodovini, preden se je zgodila Velika gospodarska kriza leta 1929. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba, podpisana leta 1920 po prvi svetovni vojni, je močno vplivala tudi na območje Prekmurja. Ta pogodba je določila novo mejo med Kraljevino Jugoslavijo in Madžarsko ter večji del Prekmurja pripojila k Jugoslaviji. Prekmurci so se zaradi tega znašli na drugi strani meje in se soočili s spremembami v političnem, gospodarskem in kulturnem okolju. Trianonska pogodba je tako močno zaznamovala zgodovino Prekmurja in vplivala na življenje ljudi v regiji. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Na plebiscitu so se prebivalci avstrijske Koroške odločali, ali želijo ostati del Avstrije ali se pridružiti Kraljevini SHS, kasneje znani kot Jugoslavija. Po napetem glasovanju je večina prebivalcev glasovala za pripadnost Avstriji, kar je okrepilo avstrijsko prisotnost na tem območju. Koroški plebiscit je bil pomemben za oblikovanje meja med Avstrijo in Jugoslavijo ter ima še danes pomembno simbolno vrednost za koroške prebivalce. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem je bil politični sistem in ideologija, ki je vladala v Sovjetski zvezi med vladavino Josifa Stalina. Zaznamoval ga je močan nadzor države nad vsemi vidiki življenja, represija, kolektivizacija kmetijstva, izvedba velikih čistk in vzpostavitev totalitarne oblasti. Stalin je uvedel petletke, načrtovano gospodarstvo in prisilno industrializacijo, kar je pripeljalo do ekonomske rasti, vendar tudi do velikih žrtev in trpljenja prebivalstva. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil totalitarni politični sistem, ki je vladal med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija. Zaznamoval ga je avtoritarni režim, v katerem je bila zatirana politična opozicija, uveljavljena nacionalistična ideologija ter poudarjena moč militarizma. Fašizem je prinesel spremembe na družbenem, političnem in kulturnem področju, ki so imela dolgoročne posledice v italijanskem družbenem tkivu. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza, ki se je začela leta 1929, je povzročila globoko recesijo in hudo brezposelnost po vsem svetu. Padec borznih trgov v ZDA je sprožil verižno reakcijo propadov podjetij, bank in gospodarstev. Kriza je prizadela številne države, povzročila družbene nemire ter imela dolgoročne posledice na gospodarstvo in politiko v naslednjih letih. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji (1933-1945) je bilo totalitarno gibanje pod vodstvom Hitlerja, zaznamovano z ekstremnim nacionalizmom, rasizmom in sistematičnim preganjanjem ter genocidom nad različnimi skupinami. Privedel je do druge svetovne vojne in ogromnih človeških žrtev. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je bila krvava in nasilna vojna, ki se je odvijala v Španiji med republikanskimi silami in nacionalističnimi uporniki pod vodstvom generala Francisca Franca. Konflikt je bil odraz političnih in družbenih napetosti v državi ter boja med demokratičnimi in avtoritarnimi silami. Vojska, politične stranke in tuje sile so sodelovale na obeh straneh, pri čemer je vojna prinesla obsežno uničenje, veliko število žrtev in dolgotrajne posledice za Španijo. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila največji oboroženi konflikt v zgodovini človeštva. Vojna je izbruhnila med zavezniškimi silami (Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Združenimi državami) ter osi silami (Nacistično Nemčijo, Italijo in Japonsko). Spopadi so se odvijali na številnih frontah po vsem svetu in vključevali množična uničevanja, holokavst ter vojaške in civilne žrtve v ogromnih številkah. Vojna se je končala z zmago zavezniških sil.
video -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo med 1941-1944 je bil izveden s strani sil Osi (Nemčija, Italija, Bolgarija) med drugo svetovno vojno. Cilj napada je bil zavzeti jugoslovansko ozemlje ter zatreti jugoslovansko vojsko in upor. Napad je privedel do razpada države ter vplival na potek vojne na Balkanu. -
Period: to
Modern doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologii in uveljavitve avtomatizirane -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila socialistična država v Jugovzhodni Evropi, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992. Ustanovljena je bila po koncu druge svetovne vojne in vključevala šest republik: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Vodil jo je Josip Broz Tito, ki je uvedel samoupravljanje, politični sistem, ki je podeljeval večjo avtonomijo delavcem in državljanom. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila socialistična država v Jugovzhodni Evropi med leti 1945 in 1992. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni in vključevala šest republik. Kljub napredku na nekaterih področjih so se pojavile napetosti med etničnimi skupinami, kar je privedlo do razpada države v devetdesetih letih. -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne. S svojo Poveljo združenih narodov si prizadeva za mednarodni mir, varnost, sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic. Danes ima 193 članic in se ukvarja s številnimi globalnimi izzivi. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bil obdobje napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo po 2. svetovni vojni. Zaznamovalo ga je tekmovanje med kapitalizmom in komunizmom ter vojaške in politične napetosti. Kljub koncu Sovjetske zveze je imela dolgotrajne posledice za svetovno politiko.
video -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna (1950-1953) je bil oboroženi konflikt med Severno in Južno Korejo, ki je prizadel polotok. Konflikt je izbruhnil zaradi severnokorejskega napada na južni del. Vojna je povzročila velike izgube in trajne posledice ter še vedno obstaja napetost med obema državama.
video -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena leta 1951 za vzpostavitev skupnega trga premoga in jekla med šestimi članicami. S svojim delovanjem je prispevala k gospodarskemu okrevanju, stabilizaciji industrije in krepitvi miru po drugi svetovni vojni. ESPJ je pomemben korak k oblikovanju Evropske unije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je mednarodni sporazum, podpisan leta 1994 v Londonu, ki je bil del diplomatskih prizadevanj za mirno reševanje konflikta v Bosni in Hercegovini. Vključeval je ustavno reorganizacijo države in vzpostavitev federalne strukture. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je politični koncept, ki se je pojavil med hladno vojno. Države neuvrščenih so se odločile ostati neodvisne in nepridružene nobeni strani ter zagovarjale mirno reševanje sporov ter nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Kljub spremenjenim okoliščinam še vedno ohranja svoj pomen in vpliv. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot prva faza evropskega povezovanja. Cilj je bil vzpostaviti skupen trgovinski prostor med šestimi ustanovnimi članicami ter spodbujati gospodarsko sodelovanje. EGS je bil pomemben korak proti ustanovitvi Evropske unije. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza leta 1962 je bila napeta konfrontacija med ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Grožnja vojnega spopada se je izognila z diplomatskim dogovorom, ki je vključeval umik raket s Kube in Turčije. Kriza je spodbudila prizadevanja za nadzor jedrskega orožja.
video -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna (1955-1975) je bila spopad med Severnim in Južnim Vietnamom, z zavezniki ZDA. Vojna je bila posledica hladne vojne in ideološkega konflikta med kapitalizmom in komunizmom, ter je prinesla obsežno vojaško operacijo in trpljenje civilnega prebivalstva. Zmagovita Severna Vietnam je združila državo pod komunističnim režimom, kar je imelo pomembne geopolitične posledice.
video -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Apollo pristanek na Luni, je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil med letoma 1969 in 1972. Med tem obdobjem so astronavti NASA sestavljali posebno misijo, da bi pristali na površini Lune in raziskali njeno površje. Pristanek na Luni je dosegel vrhunec 20. julija 1969, ko je astronavt Neil Armstrong stopil iz vesoljske ladje Apollo 11 in izrekel znamenite besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."
video -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu leta 1986 je povzročila hude posledice, vključno z izpustom radioaktivnega materiala, smrtjo več ljudi ter evakuacijo tisočev prebivalcev. Ta tragedija je opozorila na nevarnosti jedrske energije ter povečala prizadevanja za izboljšanje varnosti v jedrskih elektrarnah po svetu.
video -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve leta 1990 v Sloveniji so označile začetek demokratizacije in pluralizma po desetletjih enopartijske vladavine. Na volitvah je Demos zmagal, kar je pripeljalo do osamosvojitve leta 1991 in postavilo temelje za nadaljnji razvoj države. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, sprejeta junija 1991, je označila prelomni trenutek, ko je država uradno potrdila svojo suverenost in neodvisnost. Ta ključni dokument je postavil temelje za razglasitev slovenske neodvisnosti, kar je bilo prelomno za slovenski narod. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi je bil zgodovinski referendum leta 1990, kjer je več kot 95% volivcev podprlo neodvisnost Slovenije. Ta pomemben dogodek je vodil k razglasitvi samostojnosti leta 1991 in predstavlja ključen mejnik v zgodovini države. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta ključna procesa v gospodarski preobrazbi Slovenije po osamosvojitvi leta 1991. Denacionalizacija je pomenila vrnitev nacionaliziranega premoženja lastnikom, privatizacija pa prodajo državnega premoženja. Ti procesi so modernizirali gospodarstvo in vzpostavili tržne mehanizme v Sloveniji. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Slovenije leta 1991 je bil ključen trenutek v zgodovini države. Po demokratičnem referendumu je bila sprejeta deklaracija, ki je oznanila ločitev od Jugoslavije. Sledil je vojaški spopad, a je na koncu Slovenija pridobila mednarodno priznanje kot neodvisna država. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bila oboroženi spopad ko se je Slovenija odcepila od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ta konflikt je bil vrhunec dolgoletnih političnih in nacionalnih napetosti v regiji, ko so se republike nekdanje Jugoslavije začele osamosvajati. Vojna za Slovenijo je bila relativno kratka in se je končala z zmago slovenskih oboroženih sil. Ta vojna je prinesla neodvisnost Sloveniji in je postala pomemben mejnik v njeni zgodovini. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje Slovenske ustave leta 1991 je postavilo temelje za neodvisnost in demokracijo v Sloveniji. Ustava varuje pravice državljanov ter določa vrednote, kot so demokracija, pravna država in človekove pravice. To je utrdilo suverenost Slovenije kot samostojne države. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je združenje 27 evropskih držav, ki si prizadeva za mir, napredek in sodelovanje v Evropi. EU ima skupno gospodarstvo, valuto in zakonodajo, ter se ukvarja s pomembnimi vprašanji, kot so varnost, podnebne spremembe in migracije. Cilj EU je ustvariti združeno in stabilno Evropo, ki temelji na demokraciji, človekovih pravicah in pravni državi -
VKLJUČITEV V NATO
Slovenija se je leta 2004 vključila v NATO, kar je pripomoglo k njeni varnosti, stabilnosti in mednarodnemu položaju. Članstvo prinaša kolektivno obrambo, sodelovanje in povezovanje z drugimi članicami ter vpliv na mednarodnem odru. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija se je 1. maja 2004 pridružila Evropski uniji (EU), kar je prineslo gospodarsko rast, večjo mobilnost in povezovanje z drugimi evropskimi državami. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je vstopila v evroobmočje 1. januarja 2007, ko je evro postal uradna valuta države, nadomestil pa je slovenski tolar. To je prispevalo k stabilnosti gospodarstva in olajšalo mednarodno poslovanje. Danes je evro v Sloveniji široko sprejet in pomemben del vsakdanjega življenja. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza med leti 2008 in 2013 je bila ena najhujših svetovnih kriz. Zlom ameriškega hipotekarnega trga je povzročil propade bank, recesijo in visoko brezposelnost po vsem svetu. Države so se soočile s težavami, ki so zahtevale obsežne ukrepe za reševanje bank in spodbujanje gospodarstva. Kriza je pustila dolgotrajne posledice na globalnem nivoju. -
EPIDEMIJA COVID 19
Covid-19 je globalna zdravstvena kriza, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Širi se med ljudmi in povzroča različne simptome, vključno s povišano telesno temperaturo in težavami z dihanjem. Za obvladovanje širjenja so bile uvedene ukrepi, kot so ohranjanje socialne razdalje, nošenje mask in cepljenje. Pandemija je močno vplivala na družbo in gospodarstvo.
video