-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 0.Zadnja živalska oblika pred nastankom človeka je bil avstralopitek ali južna človeku podobna opica (Lucy).Živeli so v jamah ter skalnatih previsih. Preživljali pa so se z lovom in nabiralništvom. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so bile v sredini 4 pr. n. št. , razvile so se v južnem delu Mezopotamije . Nastale so ob rekah in na območjih primernih za kmetijstva, ukvarjali so se z namakalnim poljedelstvom. Prve civilizacije so razvile prve pisave :zlogovna pisava, slikovna pisava in črkopisno pisavo. Vladarji prvih civilizacij so v skupnostih uveljavili skupne zakone. V času prvih civilizacij so se razvile prve znanosti (astronomija, medicina in matematika) -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija. V srednje veku so nastale prve države(Egipt, Rim ) Za srednji vek so značilne številne vojne, suženjstvo (en človek je last drugega in dela zanj), razvoj trgovine in obrti, mesta, denar, šole in od Rimljanov smo prevzeli tudi rimske številke. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Indoevropski predniki Grkov so na območje današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letoma 2000 in 1500 pr. n. št. z območja Panonske nižine. Minojci so bili sorodni staremu sredozemskemu prebivalstvu Grčije in Male Azije, propad so doživeli okoli leta1450 pr. n. št.. Skupno ime za Grke mikenske dobe je Ahajci, v tem času so imeli vladarja. To obdobje zaznamuje vojaški duh, V 14. in 13. stoletju so Ahajci dosegli tudi začasno prevlado na morju. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba. Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Približno takrat je bila hetitska civilizacija resno motena in mesta od Troje do Gaze so bila uničena. Ker so bila naselja uničene je prišla lakota in revščina za to so se ljudje odseljevati. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Okoli leta 800 pr. n. št. se je na grškim ozemlju razvila množica samostojnih mest držav (polisov). Od sredine 8-6 st.pr.n.st. je potekala grška kolonizacija. Grki so se začeli priseljevati na tuja ozemlja v Sredozemlju in ustanovili kolonije. Za prevlado v grškem svetu sta se bojevala dva polisa Šparta in Atena ki sta imela različne politične vojaške ureditev. V grško-perzijskih vojnah v začetku 5 st.pr.n.st. so Grki dosegli zmago nad številčnejšo perzijsko vojsko. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Sledila je grškemu temnemu veku. Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so polis, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države. kmalu so prevzeli posamezni vladarji tirani. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
V 8st.pr.n.st. je bilo ustanovljeno mesto Rim, nastanek Rima naj bi začela Romulu in Remu o katerem govori tudi mit. Razvilo se je v kraljevino. Od leta 509 pr.n.st. je bila rimska država republika. Največji vpliv na dogajanje v državi je imel senat. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska Republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik. Največji vpliv na državo in dogajanje je imel senat. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Sledi arhaični dobi. Na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje. Porast atenske moči je vodil v neizogiben konflikt s Šparto in Antenam. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor. V začetku 5 st.pr.n.st.so pogumi Grki dosegli zmaga nad številčnejšo perzijsko vojsko. Glavni vzrok za grško-perzijske vojne so bila perzijska osvajalna prizadevanja in ker grški polisi niso plačevali davkov, ter gospodarski, družbeni in politični. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander III. Makedonski (tudi Aleksander (III.) Veliki) makedonski kralj in vojskovodja. Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. Vodil je vojaški pohod proti Perziji ter jo tudi premagal. Pod vodstvom Aleksandra Velikega je Makedonija postala svetovni imperij. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Rimski politik in prvi rimski cesar. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko Cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. -
324
Rimski imperij se razdeli na Z in V del
-
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad). -
380
KRŠČANSTVO postane države vera v Rimskem cesarstvu
Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Krščanstvo -
476
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva
Na prestolu so se vrstili vojaški cesarji in spori za prestol so bili dokaj pogosti. Notranja kriza se je kazala še v propadanju gospodarstva, uporih sužnjev, oslabljeni trgovini. Ker ni bilo novih osvajanj, ni bilo novih sužnjev. Pomanjkanje delovne sile na podeželju je prisililo veleposestnike, da so zemljo razdeli med zakupnike-kolone. -
Period: 476 to 1492
Srednj vek
Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5. in 6. stoletju do začetka novega veka v drugi polovici 15. stoletja. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.
Srednji vek -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar. -
622
Začetek Islama
Vera v Alaha.
Islam -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantánija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega Cesarja
Leon je 23. decembra opravil prisego nedolžnosti in pri božični maši 25. decembra pred oltarjem klečečega Karla v baziliki sv. Petra kronal za imperatorja Rimljanov. To imenovanje je pomenilo, da ima Karel oblast nad vsem bivšim Rimskim cesarstvom, zahodnim in vzhodnim. -
1054
Velika Shizma
Velika shizma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. -
Period: 1300 to
Humanizem in Renesansa
Humanizem je bil idejna podlaga obdobja renesanse. Humanisti so spodbujali čut za lepoto in naravo. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov živijo še danes. -
1348
Epidemija kuge
To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351.
kuga -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili roparski pohodi. Turki so požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v janičarje, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v suženjstvo, kradli so živino ter pridelke, denar ter se s plenom vrnili v takratno Osmansko carstvo. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Tiskarska tiska je naprava, ki omogoča izdelavo knjig, revij in drugih besedilnih elementov v velikih količinah. To je spremenilo svet, saj je omogočalo ideje in novice hitro širiti v celotni družbi. -
1453
Turško zavetje konstantinopla
Konstantinopel je imel strateško lego med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, na južnem ustju Bosporja, v točki, v kateri se evropska celina stika z azijsko. Konstantinopel je bil zelo pomemben kot naslednik starega Rima ter kot največje in najbogatejše mesto v Evropi v srednjem veku. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet. -
Period: 1492 to
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918. -
1517
Revolucija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prvi slovenski knjigi sta KATEKIZEM in ABECEDNIK, ki sta izšli 1550. Napisal ju je Primož Trubar. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV je bil najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (kralj je bil 72 let). -
Period: to
Rezsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI. -
Period: to
Prva industrijska revulucija
Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I. -
Nastanek ZDA
Nastanek se je začel, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske provnice je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26. septembra 1815 podpisali vladarji Ruskega carstva (Aleksander I.), Avstrijskega cesarstva (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržanja državne ureditve, določene na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen Združenega kraljestva in Osmanskega imperija. -
Period: to
Franc Jožef i.
Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj. -
Pomlad narodov in Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. -
Period: to
Bachov absolutizem
Absolutizem je strog na političnem področju (stroga cenzura, policija). Na gospodarskem se uveljavi gospodarski liberalizem, ki daje zagon kapitalizmu. Država se mora čim manj vmešavati. Zato rečemo temu neoabsolutizem. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta. -
Nastanek Kraljevine Italije
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. -
Nastanek Avstro-ogrske
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, † 26. julij 1934, Unec pri Rakeku. -
Atentat na Avstro-ogrskega preostolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. -
Period: to
Prva svetova vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna[2][3], je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. -
Period: to
Soška fronta
Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. -
Period: to
Sodobnost
Doba v kateri živimo, sedanjost. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
SHS je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) se je 3. oktobra 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. -
Period: to 192
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let. -
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu 1. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Doba fašizma je v Italiji trajala od leta 1921, ko je fašistična stranka pod vodstvom Benita Mussolinija prišla v parlament, do leta 1943, ko je deklaracija Komiteja za narodno osvoboditev zahtevala socialno in politično obnovo Italije, ki naj nastopi z uničenjem fašizma in vseh njegovih simbolov ter z Mussolinijevo usmrtitvijo. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Tretji rajh je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja, na oblast (1933). V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003. -
Nastanek OZN
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. -
Londonski memorandum
Londonski memorandum je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. -
Ameriški pristanek na Luni
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. -
Prve večstrankarske volitve
Pred 30 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve ter zadnje, ki so jih izpeljali v Jugoslaviji. -
Deklaracija suverenosti države Republike Slovenije
Skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji zborov dne 2. julija 1990 sprejela in razglasila »Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije«. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Začetek razprav o privatizaciji in denacionalizaciji v slovenski skupščini je bil še en zelo pomemben mejnik v zgodovini slovenskega osamosvajanja. -
Razglasitev samostojnosti
Tega dne je bila namreč slovesno razglašena samostojna in neodvisna Republika Slovenija kot nova država na evropskem in svetovnem zemljevidu. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. -
Sprejetje Slovenske ustave
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji. Vsebuje 176 členov.12 -
Evropska unija
EU je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. -
Vključitev v NATO
NATO je obrambni pakt držav članic z namenom kolektivne samoobrambe. -
Priključitev Evropski Uniji
Članstvo v Evropski uniji je bil strateški cilj Republike Slovenije vse od osamosvojitve naprej. -
Vstop v Euroobmočje
Evroobmočje je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. -
Period: to
Gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije. -
Epidemija COVID 19
Bolezen Covid-19 se je pojavila konec leta 2019 in se zelo hitro razširila po vsem svetu. V prvih dveh letih pandemije Covid-19 je bilo po vsem svetu prijavljenih več kot 450 milijonov primerov, več kot 100 milijonov samo v Evropi.