-
1643–1715 -> LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil dolgoletni francoski kralj, ki je vladal več kot 70 let. Pogosto se imenuje Sončni kralj, saj je zasijal kot središče francoske družbe in politike. Znano je bilo njegovo močno vodenje, kjer je uveljavljal absolutno monarhijo in koncentriral oblast v svojih rokah.Obdobje Ludvika XIV., imenovano absolutizem, je zaznamovalo prevlado monarhije v Franciji. Ludvik XIV. je uveljavil popolno oblast nad državo, odločal je o vseh pomembnih zadevah in odpravil morebitne omejitve oblasti. -
1680–1780 -> RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo obdobje intelektualnega in kulturnega gibanja, ki je trajalo od približno leta 1680 do 1780. Razsvetljenstvo je bilo obdobje, ko so se ideje in vrednote osredotočile na razum, znanost in svobodo. V tem času so se pojavili pomembni filozofi, kot sta Voltaire in Rousseau, ki so kritizirali tiransko oblast in zagovarjali ideje o človekovih pravicah, enakosti in demokraciji. Razsvetljenstvo je prav tako spodbudilo napredek na področjih znanosti, tehnologije in umetnosti. -
13. 5. 1717–29. 11. 1780 -> MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija (1717–1780) je bila avstrijska cesarica, znana po svojem dolgem in uspešnem vladanju. Uveljavila je reforme, izboljšala izobraževanje, pravosodje in kmetijstvo. Bila je močna voditeljica, ki je modernizirala Avstrijo, konsolidirala moč Habsburžanov in pustila trajen vpliv na Evropo. -
1750–1850 -> PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija (1750–1850) je bila obdobje hitrega industrijskega napredka. Vključevala je prehod od ročne proizvodnje k strojni proizvodnji. Razvili so se stroji, kot so parni stroji in tekstilni stroji, kar je privedlo do večje proizvodnje, urbanizacije ter sprememb v družbi in gospodarstvu. -
15. 8. 1769–5. 5. 1821 -> NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte (1769–1821) je bil francoski vojaški voditelj in politik. S svojimi vojaškimi dosežki je vzpostavil francosko cesarstvo, širil vpliv Francije in uveljavljal civilne reforme v Evropi. Kljub svojemu padcu leta 1815 je pustil trajen vpliv na evropsko politiko in zakonodajo. -
4. 7. 1776–NASTANEK ZDA
julija 1776 so bile Združene države Amerike ustanovljene kot neodvisna država, ko je bila Deklaracija neodvisnosti sprejeta. To zgodovinsko dejanje je priznalo pravice Američanov do življenja, svobode in iskanja sreče, postavilo temelje za demokratično vlado in pripeljalo do nastanka nove svetovne velesile. -
14. 7. 1789–1799 -> FRANCOSKA REVOLUCIJA
julija 1789 se je začela Francoska revolucija z zasedbo Bastilje, simboličnega zapora. Revolucija je prinesla padec absolutne monarhije, uvedbo načel svobode, enakosti in bratstva ter vzpostavitev Prve francoske republike. Trajala je do leta 1799 in povzročila številne politične in družbene spremembe v Franciji ter vplivala na Evropo. -
14. 10. 1809–avgust 1813 -> ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province (1809–1813) so bile vzpostavljene pod vplivom Napoleona Bonaparta. Obsegale so ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške in dela Italije. Cilj je bil centralizirati oblast, uvesti francosko zakonodajo, modernizirati gospodarstvo in zrušiti obstoječe fevdalne strukture. Napoleonske vojne so leta 1813 privedle do razpada teh provinc. -
1815–1848 -> METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem (1815–1848) se nanaša na politično obdobje, v katerem je avstrijski državnik Klemens von Metternich izvajal močno avtoritarno vladavino. S svojo politiko konservativizma in represije je zatiral liberalne in nacionalistične gibanja ter si prizadeval ohranjati status quo v Evropi. Obdobje se je končalo s širjenjem revolucionarnih gibanj leta 1848. -
1821 – KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Leta 1821 je v Ljubljani potekal kongres Svete alianse, ki so ga sestavljale avstrijske, ruske in pruske sile. Cilj kongresa je bil utrditi avtoritarno oblast v Evropi po Napoleonovem padcu ter zatreti liberalna in nacionalistična gibanja, ki so se pojavila po francoski revoluciji. -
18. 8. 1830–21. 11. 1916 -> FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. (1830–1916) je bil avstrijski cesar, ki je vladal več kot 68 let. Njegova vladavina je zaznamovala obdobje avstrijskega cesarstva. Bil je vpleten v številne vojne in politične spremembe. Kljub modernizacijskim prizadevanjem je njegovo vladanje zaznamovalo tudi politično represijo in nacionalne napetosti. -
1848 -> POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Leta 1848 je bila v Evropi pomlad narodov, ko so se pojavili liberalni in nacionalistični premiki. V tem obdobju so se tudi v Sloveniji okrepile želje po združitvi Slovencev. Zedinjena Slovenija je postala simbol težnje po politični in kulturni enotnosti slovenskega naroda. -
1849–1859 -> BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem (1849–1859) se nanaša na politično obdobje v Avstriji, ko je bil avstrijski državnik Alexander von Bach zadolžen za vodenje notranjih zadev. S svojo politiko centralizacije in represije je zatiral liberalna in nacionalistična gibanja, poudarjal avtoritarno oblast in zmanjševal politične svoboščine prebivalcev. -
1850–1950 -> DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija (1850–1950) je bila zaznamovana z izjemnim napredkom na področju industrije in tehnologije. Elektrifikacija, razvoj avtomobilov, letal, telekomunikacij in masovna proizvodnja so preoblikovali svet. To obdobje je pripomoglo k urbanizaciji, večji produktivnosti in družbenim spremembam, ki so zaznamovale 20. stoletje. -
April 1861–april 1865 -> AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna (1861–1865) je bila oborožen spopad med Severnimi in Južnimi državami ZDA. Razlog za vojno je bila razdvojenost glede suženjstva in pravic držav. Vojaški konflikt je prinesel ogromno smrtnih žrtev ter pripomogel k ukinjanju suženjstva in konsolidaciji federacije. -
1861 -> NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Leta 1861 je bila ustanovljena Kraljevina Italija z združitvijo različnih italijanskih držav in ozemelj. Pripomogla je k uresničitvi ideje o italijanskem nacionalnem enotnosti in suverenosti. Viktor Emanuel II. Savojski je bil kronan za prvega kralja Italije, kar je okrepilo politično in teritorialno enotnost italijanskega naroda. -
1867 -> NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Leta 1867 je bila ustanovljena Avstro-Ogrska, dvojna monarhija, ki je združila Avstrijsko cesarstvo in Kraljevino Ogrsko. Gre za kompromisno rešitev, ki je priznavala posebne avtonomije Ogrskega kraljestva. Ta politična ureditev je vplivala na družbeno, gospodarsko in politično življenje v tej regiji v naslednjih desetletjih. -
1871 -> NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Leta 1871 je bilo ustanovljeno Nemško cesarstvo, ko je bila sklenjena združitev več nemških držav pod vodstvom Prusije. Wilhelm I. je bil kronan za prvega nemškega cesarja. To je okrepilo politično in gospodarsko enotnost Nemčije ter postavilo temelje za kasnejši vpliv in vojaško moč Nemčije v Evropi. -
29. 3. 1874–26. 7. 1934 -> RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister (29. marec 1874–26. julij 1934) je bil slovenski general, vojaški poveljnik in politik. Zaslovel je kot vodja mariborskega obrambnega zaledja v času Koroškega plebiscita leta 1920, ko je zavaroval večji del Spodnje Štajerske za Slovenijo. Bil je pomemben za razvoj slovenskega narodnega zavedanja in krepitve slovenskega ozemlja. -
28. 6. 1914 -> ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
junija 1914 je bil izveden atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo v Sarajevu, Bosna. To je bil sprožilec začetka prve svetovne vojne, ki je privedla do širšega vojaškega konflikta med državami Evrope in drugimi deli sveta. -
28. 7. 1914–11. 11. 1918 -> PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna (28. julij 1914–11. november 1918) je bila globalni oborožen konflikt med večino velesil tistega časa. Vojna je vključevala boje na kopnem, morju in v zraku ter povzročila veliko smrti in trpljenja. Konflikt se je končal z mirovno pogodbo Versailles, ki je prinesla pomembne politične in teritorialne spremembe. -
Maj 1915–november 1917 -> SOŠKA FRONTA
Soška fronta (maj 1915–november 1917) je bila glavna bojišče med Italijo in Avstro-Ogrsko v prvi svetovni vojni. Razprostirala se je na gorskem območju ob reki Soči. Fronta je bila značilna za zelo težke pogoje bojevanja in obsežne žrtve na obeh straneh, vključno z obsežnimi soškimi bitkami in gorskimi spopadi. -
1917 -> RUSKA REVOLUCIJA
Leta 1917 se je zgodila Ruska revolucija, ki je vodila do padca carskega režima in vzpostavitve komunistične oblasti. Februarska revolucija je odstranila carja Nikolaja II., medtem ko je oktobrska revolucija prinesla vzpon boljševikov pod vodstvom Lenina. To je pomembno zaznamovalo rusko zgodovino in geopolitično ravnotežje v svetu. -
29. 10. 1918 -> DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
oktobra 1918 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. Predstavljala je prizadevanje za združitev južnoslovanskih narodov v skupno državo. Vendar je bila kratkotrajna, saj je kmalu zatem preoblikovana v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje pa v Kraljevino Jugoslavijo. -
1. 12. 1918–29. 11. 1945-> KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
decembra 1918 je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), ki je kasneje postala Kraljevina Jugoslavija. Ta večnacionalna država je združevala različne etnične skupine in prevladoval srbski vpliv. Jugoslavija je trajala do konca druge svetovne vojne leta 1945, ko je bila ustanovljena Socialistična federativna republika Jugoslavija. -
18. 1. 1919–21. 1. 1920 -> PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca (18. januar 1919–21. januar 1920) je bila mednarodna konferenca, ki je sledila koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so bile oblikovane mirovne pogodbe, kot je Versajska pogodba, ki so določale pogoje miru in razdelitev ozemelj ter postavile temelje za povojno urejanje Evrope in sveta. -
1920–1929 -> ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta (1920–1929) označujejo obdobje gospodarskega razcveta in družbenega napredka v zahodnih državah po koncu prve svetovne vojne. Zaznamovana je bila s hitro industrializacijo, rastjo ekonomije, kulturnim razcvetom in spremembami v življenjskem slogu. Vendar je bila ta blaginja kratkotrajna, saj je sledila svetovna gospodarska kriza leta 1929. -
4. 6. 1920 -> TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
junija 1920 je bila sklenjena Trianonska pogodba, ki je določila meje po koncu prve svetovne vojne med Madžarsko in njenimi sosedi. Pogodba je med drugim vplivala tudi na Prekmurje, ki je bilo priključeno k Kraljevini SHS (kasnejši Jugoslaviji), kar je pomembno vplivalo na etnično in teritorialno razmejitev regije. -
10. 10. 1920 -> KOROŠKI PLEBISCIT
oktobra 1920 je bil izveden Koroški plebiscit, glasovanje, ki je odločalo o priključitvi Koroške regije k Avstriji ali Jugoslaviji. Večina prebivalcev se je izrekla za pripadnost Avstriji, kar je privedlo do razdelitve Koroške med obe državi. Plebiscit je imel pomembne posledice za meje in etnično sestavo regije. -
3. 4. 1922–16. 10. 1952 -> STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
aprila 1922 se je Jozef Stalin povzpel na vodstveno mesto v Sovjetski zvezi in začel uveljavljati stalinizem. Značilnosti vključujejo totalitarno oblast, kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo, represijo političnih nasprotnikov, velike čistke, govorice ter pripeljale do množičnega trpljenja in smrti milijonov ljudi. Stalin je umrl 16. oktobra 1952. -
30. 10. 1922–3. 9. 1943 -> FAŠIZEM V ITALIJI
oktobra 1922 se je Mussolinijeva Nacionalna fašistična stranka povzpela na oblast v Italiji, vzpostavivši fašistično diktaturo. Pod Mussolinijevim vodstvom je bila uvedena avtoritarna oblast, zatiranje politične opozicije, propagiranje nacionalizma in vzpostavitev korporativne ureditve družbe. Režim je padel leta 1943 med drugo svetovno vojno. -
1929 -> VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Leta 1929 je izbruhnila Velika gospodarska kriza, najhujša finančna in ekonomska kriza 20. stoletja. Svetovne borze so doživele kolaps, banke so propadle, brezposelnost je dramatično narasla, kar je povzročilo revščino in socialne nemire ter imelo dolgotrajne posledice na svetovno gospodarstvo. -
5. 3. 1933–8. 5. 1945 -> NACIZEM V NEMČIJI
marca 1933 se je Adolf Hitler kot kancler uveljavil v Nemčiji, vzpostavil nacistični režim in prevzel oblast. Značilnosti nacizma vključujejo rasno nadvlado, totalitarno oblast, zatiranje političnih nasprotnikov, antisemitizem, vojaško ekspanzijo ter sistematični genocid med drugo svetovno vojno. Nacistični režim je padel 8. maja 1945 z združeno zavezniki. -
1936–1939 -> ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna (1936–1939) je bila oborožen konflikt med republikanskimi silami in nacionalističnimi uporniki pod vodstvom Francisca Franca. Vojaško spopadanje je izhajalo iz političnih in družbenih razdorov v Španiji ter je privedlo do vzpostavitve diktature Franca in dolgotrajnih političnih in družbenih posledic v državi. -
1. 9. 1939–3. 9. 1945 -> DRUGA SVETOVNA VOJNA
Od 1. septembra 1939 do 3. septembra 1945 je potekala Druga svetovna vojna, globalni oboroženi konflikt med zavezniškimi in osijskimi silami. Vojna se je začela z napadom Nemčije na Poljsko in se razširila po Evropi, Afriki, Aziji in Pacifiku. Končala se je z brezpogojno kapitulacijo Osije in s podelitvijo zmage zavezniškim silam. Vojna je imela obsežne posledice in spremenila svetovni red. -
6. 4. 1941 -> NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
aprila 1941 je nemška vojska izvedla napad na Kraljevino Jugoslavijo med drugo svetovno vojno. Operacija je bila del nemškega vojaškega načrta za zasedbo Balkana in jugovzhodne Evrope. Napad je povzročil hitro razpadanje jugoslovanske vojske in vodil do okupacije države s strani osijskih sil. Jugoslavija je bila nato razdeljena med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. -
1945–1992 -> JUGOSLAVIJA
Od leta 1945 do leta 1992 je obstajala Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ), socialistična država v jugovzhodni Evropi. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih socialističnih republik (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora) ter dveh avtonomnih pokrajin (Kosovo, Vojvodina). Pod vodstvom Josipa Broza Tita je Jugoslavija sledila politiki samoupravnega socializma, ki je vključevala decentralizirano upravo -
10. 10. 1945 -> NASTANEK OZN
oktobra 1945 je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN) kot mednarodna organizacija za spodbujanje mednarodnega sodelovanja, varovanje miru in reševanje mednarodnih sporov. OZN je nadomestila prejšnjo organizacijo, Ligo narodov, in postala ključni globalni forum za diplomatske pogovore in sodelovanje med državami. OZN se osredotoča na človekove pravice, razvoj, humanitarno pomoč in mednarodno varnost. -
12. 3. 1947–26. 10. 1991 -> HLADNA VOJNA
Od 12. marca 1947 do 26. oktobra 1991 je potekala Hladna vojna, politični in ideološki konflikt med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki. Bila je obdobje napetosti, rivalstva in tekmovalnosti med kapitalizmom in komunizmom, ki je vključevalo vojaške grožnje, propagando ter politične in gospodarske spopade. Vojaško ni prišlo do neposrednega spopada med velesilama. -
1950–1953 -> KOREJSKA VOJNA
Od leta 1950 do leta 1953 je potekala Korejska vojna, oboroženi konflikt med Severno Korejo (podprtjo s strani Kitajske in Sovjetske zveze) ter Južno Korejo (podprto s strani Združenih držav Amerike in zaveznic). Vojna se je začela z napadom Severne Koreje na Južno Korejo, končala pa se je z dogovorom o premirju, ki je vzpostavil demilitarizirano območje na meji med obema državama. Korejska vojna ni uradno končana, saj ni bilo podpisanega mirovnega sporazuma. -
1951 -> EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Leta 1951 je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) s podpisom Pariške pogodbe. Cilj je bil vzpostaviti skupni trg premoga in jekla med šestimi ustanovnimi članicami (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija) ter spodbujati mir, stabilnost in gospodarsko sodelovanje. ESKPJ je predhodnica Evropske unije. -
5. 10 1954 -> LONDONSKI MEMORANDUM
oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, mednarodni dokument, ki je potrdil neodvisnost in ozemeljsko celovitost Avstrije. Memorandum je bil rezultat pogajanj med Avstrijo, Veliko Britanijo, Francijo, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Z njim so bili postavljeni pogoji za zaključek okupacije Avstrije po drugi svetovni vojni in oblikovanje avstrijske države kot suverene in nevtralne države. -
1955 -> GIBANJE NEUVRŠČENIH
Leta 1955 je nastalo Gibanje neuvrščenih (GN), ki je bilo politično gibanje, sestavljeno iz držav, ki niso bile del blokovskih vojaških ali političnih združb med Hladno vojno. Gibanje je izrazilo željo po neodvisnosti, suverenosti in neuvrščenosti ter zavračalo kolonializem in imperializem. Na konferenci v Bandungu leta 1955 so se države neuvrščenih zavezale k medsebojnemu sodelovanju, mirnemu reševanju sporov in razvoju neuvrščenih narodov. -
1957 -> EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) s podpisom Rimske pogodbe. Cilj je bil vzpostaviti skupni trg med ustanovnimi članicami (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Nemčija) ter spodbujati gospodarsko sodelovanje in integracijo. EGS je bil temeljni kamen evropskega povezovanja in je kasneje postal del Evropske unije. -
1962 -> KUBANSKA KRIZA
Leta 1962 je prišlo do Kubanske krize, vrhunca napetosti med Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Kubo. Kriza je nastala, ko je Sovjetska zveza namestila jedrske rakete na Kubi, kar je sprožilo konfrontacijo med dvema supersilama. Napetosti so dosegle vrhunec, ko so ZDA uvedle pomorsko blokado Kube. Po diplomatskih pogajanjih so se strani dogovorile o umiku raket s Kube v zameno za obljubo ZDA, da ne bodo napadle Kube ter umaknile rakete iz Turčije -
1965–1973 -> VIETNAMSKA VOJNA
Od leta 1965 do leta 1973 je potekala Vietnamska vojna, oboroženi konflikt med Severnim Vietnamom, ki je bil podprt s strani komunističnih sil, in Južnim Vietnamom, podprt s strani Združenih držav Amerike in drugih zavezniških držav. Vojna je bila posledica političnih in ideoloških razlik ter prizadevanj za ponovno združitev Vietnamov pod eno oblastjo. Konflikt je imel širok vpliv na politično in družbeno dogajanje tako v Vietnamu kot tudi v mednarodnem kontekstu. -
20. julij 1969 -> AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
julija 1969 je bila zgodovinska odprava, ko je misija Apollo 11 ameriškim astronavtom (Neil Armstrong, Buzz Aldrin) omogočila, da so postali prvi ljudje, ki so stopili na Luno. "Korak za človeka, velik skok za človeštvo" je postal simbol človeškega dosežka v raziskovanju vesolja in znanstvenega napredka. -
26. 4. 1986 -> JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
aprila 1986 je prišlo do katastrofalne jedrske nesreče v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini. Eksplozija reaktorja 4 je sprožila radioaktivni oblak, ki je onesnažil območje v širšem obsegu. Nesreča je imela resne posledice za okolje, zdravje ljudi in varnost jedrske energije ter je postala simbol najhujše jedrske katastrofe v zgodovini. -
Julij 1990 -> DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Julija 1990 je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je označila pomemben korak v političnem razvoju Slovenije. Deklaracija je potrdila pravico slovenskega naroda do samoodločbe in suverenosti ter izražala namero po oblikovanju neodvisne in demokratične države. Sprejetje te deklaracije je bilo ključno za nadaljnji proces osamosvajanja Slovenije in utrjevanje njenega položaja na mednarodnem prizorišču. -
April 1990 -> PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
V aprilu 1990 so v večini držav srednje in vzhodne Evrope potekale pomembne prve večstrankarske volitve po koncu komunističnih režimov. Te volitve so predstavljale prelomni trenutek v političnem preoblikovanju teh držav, saj so omogočile pluralizem in demokratično izbiro. Volitve so odprle pot novim političnim strankam in ustvarile temelje za razvoj demokracije v teh državah. -
23. 12. 1990 -> PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
decembra 1990 je potekal plebiscit o osamosvojitvi Republike Slovenije. Na plebiscitu so se volivci izrekli o vprašanju ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Več kot 88% volivcev je glasovalo za neodvisnost, kar je dalo jasen mandat za osamosvojitev Slovenije od bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Plebiscit je bil ključen mejnik v procesu osamosvajanja Slovenije. -
1991–1999 -> DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Med leti 1991 in 1999 je v Sloveniji potekala denacionalizacija in privatizacija. Država je prenesla lastništvo na zasebne subjekte, obnovila lastninske pravice, prodala državna podjetja ter uvedla tržno gospodarstvo. Proces je bil ključen za prehod Slovenije iz socialističnega sistema v tržno usmerjeno družbo. -
26. 6. 1991 -> RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
junija 1991 je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije. Skupščina Republike Slovenije je sprejela ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti ter tako formalno razglasila samostojnost države. Ta datum je zgodovinski trenutek, ki označuje uradno osamosvojitev Slovenije od bivše Jugoslavije. Razglasitev samostojnosti je postavila temelje za nadaljnji razvoj in uveljavljanje Slovenije kot samostojne države na mednarodnem prizorišču. -
27. 6. 1991 – 3. 7. 1991 -> VOJNA ZA SLOVENIJO
Od 27. junija do 3. julija 1991 je potekala vojna za Slovenijo, ki je bila vojaški spopad med oboroženimi silami bivše Jugoslovanske ljudske armade in Teritorialno obrambo Slovenije. Slovenija se je branila pred poskusom vojaškega posredovanja JLA, ki je želela preprečiti osamosvojitev. Konflikt je trajal le deset dni in se je končal z zavezništvom mednarodne skupnosti in prekinitvijo ognja. Ta vojna je pripomogla k uveljavitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. -
23. 12. 1991 -> SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Slovenska ustava je bila sprejeta po razpadu nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije in osamosvojitveni vojni, ki je sledila. Ustava zagotavlja temeljne človekove pravice, svobodo izražanja, svobodo veroizpovedi, pravico do zasebnosti, pravico do lastnine in druge pravice ter svoboščine. Določa tudi delitev oblasti med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo ter vzpostavlja parlamentarno demokracijo. -
1992 -> EVROPSKA UNIJA
Leta 1992 je bil podpisan Maastrichtski sporazum, s čimer je bila ustanovljena Evropska unija (EU). EU je politična in gospodarska zveza držav članic, ki si prizadeva za skupne cilje, kot so mir, stabilnost, gospodarska rast in svoboda gibanja. EU ima skupno valuto (evro), skupno trgovino ter si prizadeva za usklajevanje politik v različnih področjih, kot so varnost, pravo, okolje in migracije. -
29. 3. 2004 -> VKLJUČITEV V NATO
marca 2004 se je Slovenija vključila v Severnoatlantsko zavezništvo (NATO). Kot rezultat uspešnega referenduma, kjer je večina volivcev podprla članstvo, se je Slovenija pridružila kot 26. članica. Vključitev v NATO je pomenila okrepitev varnosti ter tesnejše povezovanje s partnerji v zavezništvu. -
1. 5. 2004 -> PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
maja 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji (EU). Po uspešnem referendumu je postala del skupnosti 25 evropskih držav. Prikjučitev EU je prinesla gospodarske, politične in pravne koristi, kot so prost pretok blaga, storitev in oseb ter sodelovanje v evropskih politikah in programih. -
1. 1. 2007 -> VSTOP V EUROOBMOČJE
januarja 2007 je Slovenija postala del euroobmočja in uvedla evro kot uradno valuto. Kot rezultat uspešnega izpolnjevanja konvergenčnih meril, kot so stabilnost cen, javne finance in obrestne mere, je Slovenija nadomestila slovenski tolar z evrom. Vstop v euroobmočje je olajšal trgovanje in okrepil gospodarsko integracijo s preostalimi evropskimi državami. -
2008–2013 -> GOSPODARSKA KRIZA
Med leti 2008 in 2013 je Slovenijo prizadela gospodarska kriza. Posledica globalne finančne krize je bilo zmanjšanje gospodarske aktivnosti, padec BDP, visoka brezposelnost in slabitev bančnega sektorja. Država je izvedla ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, strukturne reforme ter pridobila mednarodno finančno pomoč za sanacijo bančnega sistema. -
Marec 2020 -> EPIDEMIJA COVID 19
Marca 2020 je izbruhnila epidemija COVID-19, ki je povzročila globalno zdravstveno krizo. Virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, se je hitro širil po vsem svetu, kar je privedlo do tisočev okužb in smrti.V odziv na to krizo so številne države uvedle ukrepe, kot so omejitve gibanja, zaprtje šol in podjetij ter uporaba zaščitne opreme, da bi zajezile širjenje virusa.Epidemija je imela tudi negativne posledice za svetovno gospodarstvo in povzročila veliko število izgubljenih delovnih mest.