Zgodovina

Prazgodovina

Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/j_EgB6HSTtw

Nastanek prvih civilizacij

3500 BCE

Razvile so se v južnem delu Mezopotamije, v osrednji in južni Turčiji, ter Egiptu. Območje ni bilo primerno za poljedelstvo, le na območju rodovitnega polmeseca. Značilno je namakalno poljedelstvo. Značilna je bila razslojena družba (vladar, plemstvo, nižji uradniki, obrtniki in trgovci, kmetje, sužnji). Pojavilo se je kolo, prve pisave, prvi koledar in veličastne stavbe.
Povezava do videoposnetka: https://www.youtube.com/watch?v=oWWBNoPvwUA

Stari Vek

Period: 3500 BCE to 476

Od nastanka do vzpona prvih
civilizacij, za katere je bilo značilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
središča, pojavili so se različni poklici,
razvile so se pisave in začel se je razvoj
tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so
bile egipčanska, babilonska ter kasneje
starogrška, rimska in druge.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/BIar4yVRiGU

Predhomerska doba

Period: 2200 BCE to 1120 BCE

Na otoku Kreta je prišlo do vzpona prve visoke kulture. Imenuje se kretska ali minojska kultura. Grki so od Minojcev
prevzeli način življenja po naselbinah (središče je palača, okoli so vasi s posestmi).
Mikenska kultura je prva grška kultura. Skupno ime za Grke mikenske dobe je Ahajci. Izoblikovalo se je več družbenih razredov.

Grška temna doba

Period: 1120 BCE to 776 BCE

Grški srednji vek ali Homerjeva doba je obdobje grške zgodovine. Od konca mikenske civilizacije do prvih znakov grških polisov. Velike mikenske palače in mesta so bila uničena ali zapuščena. Vladala je revščina in lakota, zato so se prebivalci začeli odseljevati.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/Ax5Sx6TJn58

Nastanek Grških polisov

800 BCE

Okoli leta 800 pr. n. št. se je na grškem ozemlju razvila množica samostojnih mestnih držav ali polisov. Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Polisi se nikoli niso združili v skupno državo. Med seboj so bili velikokrat v vojni, občasno pa so se med seboj povezali.

Arhaična Grčija

Period: 776 BCE to 500 BCE

Prišlo je do velikega porasta prebivalstva, ki je spodbudil veliko kolonizacijo. Grška kultura se je razširila po vsem Sredozemlju. Nastali so polisi. Pojavile so se prve demokracije. Grška družba je bila razdeljena na plemstvo, demos (kmetje, obrtniki, trgovci) in tujce ter sužnje.

Ustanovitev Rima

753 BCE

Ljudstvo Latini je ustanovilo Rim. Iz majhne naselbine se je razvila mestna država, ki so jo vodili kralji (kraljevina). Najbolj poznan mit o ustanovitvi Rima je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke dojila volkulja.
Povezava do videoposnetka:
https://www.youtube.com/watch?v=nIPeIuzo95g

Rimska republika

Period: 509 BCE to 27 BCE

Leta 509 pr. n. št. so Rimljani izgnali kralja. Poslej so vsi svobodni moški prebivalci, rojeni v Rimu, sodelovali pri vladanju tako, da so voditelje volili. Nastala je republika. Rimski državljani so se delili na patriciji in plebejce.

Klasična Grčija

Period: 500 BCE to 323 BCE

Traja od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Na začetku je bila zlata doba Aten, ki so bile vodilna sila Grčije. Doživele so kulturni razcvet - vrhunec grške kulture.

Grško-Perzijske vojne

Period: 499 BCE to 479 BCE

Grški polisi so se povezali v boju proti Perzijcem, ki so si hoteli podrediti grške polise. Odvilo se je več spopadov. V vojnah so Grki dosegli zmago nad številčnejšo perzijsko vojsko.

Aleksander Veliki

Period: 356 BCE to 323 BCE

Aleksander Veliki je bil sin kralja Filipa II. Makedonskega. Vodil je vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Makedonska vojska je osvojila ozemlje vse do Inda. Ob koncu pohoda je Aleksander, star komaj 33 let, umrl.

Rimski Imperij se razdeli na Z in V del

324 BCE

Cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja rimsko cesarstvo razdelil na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu).

Helenistična Grčija

Period: 323 BCE to 146 BCE

Začela se je z vojnami diadohov. Bilo je več zaporednih vojn med Makedonijo in Etolsko zvezo, Ahajsko zvezo in Šparto. Rim je postal vodilna vojaška moč. Rimljani so nadzarovali celotno Grčijo.

Punske vojne

Period: 264 BCE to 146 BCE

Punska vojna so tri vojne med Kartagino in Rimsko republiko. Zmagala je Rimska republika. Rimljani so Kartažane imenovali Punci, in prav zaradi tega so dobile ime punske vojne.

Rimska Grčija

Period: 146 BCE to 324

V Grčiji so vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo.

Gaj Julij Cezar

Period: 100 BCE to 44 BCE

Julij Cezar je bil vojaški poveljnik. Po uničenju nasprotnikov je postal diktator, edini voditelj države, kar je pomenilo propad rimske republike. Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic. Njegovi oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/Cc0H1wFvmSk

Gaj Oktavijan Avgust

Period: 63 BCE to 14 BCE

Gaj Oktavijan Avgust je bil Cezarjev nečak in posinovljenec. Leta 27 pr. n. št. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Postal je prvi rimski cesar.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/DvZXQ_3613g

Rimsko cesarstvo

Period: 27 BCE to 476

Leta 27 pr. n. št. je senat Gaju Oktavijanu podelil naziv Avgust. Pridobil si je vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postal cesarstvo. V času cesarstva je Rimski imperij dosegel največji obseg.

Začetek krščanstva

4

Okoli leta 4 ali 6 pr. n. št. se je v rimski provinci Judeji (današnji Palestini) rodil Jezus. Jezus je potoval po Judeji ljudem je pridigal o novem verskem nauku. Verniki, ki so mu sledili, so se imenovali Kristjani. Jezusov nauk se je razvil v novo vero - krščanstvo.

Bizatinsko cesarstvo

Period: 324 to 1453

Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Glavno mesto je bil Bizanc.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/YEsc9BiBVto

Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu

380

Apostoli so potovali po rimskem cesarstvu, širili krščansko vero in ustanavljali krščanske skupnosti. Vedno več prebivalcev rimskega imperija je sprejelo krščanstvo zaradi vsesplošne krize in narave krščanske vere, ki ni nikogar izključevala. Cesar Teodozij je leta 394 razglasil krščanstvo za državno vero.

Propad zahodnega dela rimskega cesarstva

476

Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela Imperija.

Srednji Vek

Period: 476 to 1492

Zacelo se je s preseljevanjem
ljudstev in propadom rimske drzave
Nastale so nove drzave, prebivalstvo
se je prezljivljavo predvsem s
kmetijstvom. V gradovih so živeli
vitezi. Čas vzpona krsčanstva
razvoja mest in obrti.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/DEtrBkrP0yk

Cesar Justinijan I.

Period: 527 to 565

Cesar Justinijan I., imenovan tudi Veliki, je bil vzhodnorimski cesar od 1. 8. 527 do svoje smrti 565. Njegova največja zasluga je v ureditvi vseveljavnega rimskega prava.

Začetek Islama

622

V drugi polovici 6. stoletja je arabski trgovec Mohamed po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega boga Alaha, imenovano Islam. Verniki so se imenovali Muslimani. Sveta knjiga se imenuje Koren in je napisana v arabskem jeziku.

Karantanija

Period: 623 to 828

Karantanija je prva staroselsko - slovanska državna tvorba na ozemlju Vzhodnih Alp. Središče je bilo na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju. Obstajala je do sredine 8. stoletja.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/0zUaXkfF7kk

Rekonkvista

Period: 711 to 1492

Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Krščanska kraljestva so nasprotovala muslimanskim kraljestvom in jih kasneje tudi osvojila.

Kronanje Karla Velikega

800

Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež leta 800 v zahvalo okronal za rimskega cesarja.

Velika shizma

1054

Velika shizma je razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Do tega je prišlo leta 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega.

Križarske vojne

Period: 1095 to 1272

Papež je leta 1095 evropske plemiče pozval na vojno proti muslimanom. V naslednjih 200 letih je bilo več pohodov, s katerimi so želeli osvoboditi Jeruzalem in Palestino izpod muslimanske oblasti. Ti pohodi se imenujejo križarske vojne, vojaki pa križarji.

Humanizem in renesansa

Period: 1300 to 1600

Humanizem je novo filozofsko idejno gibanje, ki se je pojavilo v bogatih italijanskih mestih. V ospredju je zanimanje za človeka.
Renesansa je razcvet umetnosti, arhitekture in književnosti.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/GNj_j3kiX_s

Celjski grofje

Period: 1322 to 1435

Moč in oblast Habsburžanov nad današnjim slovenskim prostorom je v 14. in 15. stoletju ogrozila družina Celjskih grofov s Štajerske. Leta 1436 so dobili naslov državnih knezov.

Epidemija kuge

1348

Kuga ali črna smrt je bila pandemija v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1348 do 1353 to je bila najbolj smrtonosna pandemija, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi.

Turški vpadi

Period: 1408 to 1593

Širjenje Osmanskega cesarstva je potekalo s prvimi turškimi vpadi na začetku 15. stoletja tudi v slovenskih deželah. Slovenske dežele na vpade niso bile pripravljene. Turška vojska je ropala in požigala vasi, ter pobila mnogo ljudi.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/CsCWL4F7H4s

Izum tiskarskega stroja

1450

Okoli leta 1450 je v Nemčiji Johannes Gutenberg izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. Črke so lahko poljubno razporedili in jih večkrat uporabili.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/rp0a2av2J20

Turško zavzetje konstantinopla

1453

Konstantinopel je bil v 12. stoletju največje mesto v Evropi. Vzhodni rimski imperij je bil po izgubi ozemelj zmanjšanj na samo njegovo glavno mesto in okolico, ki sta leta 1453 pripadla Turkom. 28. maja 1453 je sultan Mehmed II. Fatih zavzel Carigrad, s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo.

Kmečki upori

Period: 1478 to 1713

Položaj kmetov se je na prehodu v novi vek zelo poslabšal. Plemiči so povečevali tlako in kmečke dajatve. Zaradi tega so kmetje organizirali kmečke upore. Napadali in ropali so gradove, samostane in župnišča.

Kolumbovo odkritje Amerike

1492

Leta 1492 je španska kraljica denarno podprla pomorščaka Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Po mesecu dni je prispel na današnje Bahame. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. Od tam je v Evropo pripeljal nekaj ameriških rastlin, živali in
Indijancev.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/yrQzhTtbWKU

Novi Vek

Period: 1492 to 1918

Obdobje velikih geografskih odkriti)
razvoja znanosti in kriticnega
rezmisijanja,
velikin politicnih
sprememb, stevilnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/pFKiLJvtjM8

Reformacija

1517

Številni misleci in duhovniki (reformatorji) so kritizirali Cerkev in jo želeli preobraziti. Ideje reformatorjev je prevzel nemški redovnik Martin Luter. Leta 1517 je kritiko zapisal v obliki 95-jih tez.

Prvi slovenski tiskani knjigi

1550

Leta 1550 je Primož Trubar izdal prvi slovenski tiskani knjigi Katekizem, v katerem je zapisal verske nauke, in Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/dTQAe9BmCRw

Augsburški verski mir

1555

Leta 1555 je rimsko-nemški cesar v Augsburgu sklical zborovanje vseh knezov cesarstva. Sklenili augsburški verski mir, ki je v Rimsko-nemškem cesarstvu priznal luteranstvo kot novo vero. Sporazum je določal, da o veri v svoji deželi vsak deželni knez svobodno odloča sam.

Prva slovenska slovnica in prevod Svetega Pisma v slovenščino

1584

Adam Bohorič je leta 1584 napisal prvo slovensko slovnico
v latinskem jeziku Zimske urice.
Istega leta je Jurij Dalmatin prvi v slovenščino prevedel Sveto Pismo.

Ludvik XIV. in absolutizem

Period: 1643 to 1715

Ludvik XIV. je bil absolutist v Franciji. Njegov rek je bil: "država, to sem jaz." Značilnost absolutizma je, da je oblast kralja neomejena in absolutna. O vseh državnih zadevah je odločal kralj sam.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/uJyoj65fC-o

Razsvetljenstvo

Period: 1680 to 1780

Konec 17. stoletja se je po Evropi razširilo miselno-filozofsko gibanje, ki ga imenujemo razsvetljenstvo. Najmočnejše je bilo v Francijo. Poudarjalo je vero v razum in znanost, človeške pravice in "naravne pravice vseh ljudi."

Marija Terezija

Period: 1717 to 1780

Marija Terezija je bila kraljica Habsburške monarhije. Bila je absolutistka uvedla je številne reforme modernizacijo svoje države. Uvedla je splošno šolsko obveznost. Za vse otroke med 6. in 12. letom.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/e1SR6yeoqt8

Prva industrijska revolucija

Period: 1750 to 1850

Industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji. Povzročila je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Prvi stroji so se najprej uveljavili v tekstilni industriji. James Watt je izumil prvi parni stroj. Izumili so parno lokomotivo in prvi parnik.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/hijVBjvGJkE

Napoleon Bonaparte

Period: Aug 15, 1769 to May 5, 1821

V vojnah, ki so potekale v času francoske revolucije, se je izkazal mladi poveljnik Napoleon Bonaparte. Francijo je povzdignil v vojaško silo in postal narodni junak. Leta 1799 je izvedel državni udar in prevzel oblast v državi. Končala se je francoska revolucija. Leta 1804 se je Napoleon okronal za cesarja Francozov.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/MXcR1SdhINw

Nastanek ZDA

Jul 4, 1776

V sedemdesetih letih 18. stoletja se je spor kolonistov z Veliko Britanijo razvil v vojno za neodvisnost kolonij. Med vojno so se predstavniki 13. kolonij zbrali na zborovanju in 4. julija 1776 sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/VWYMzPtqQ4Q

Francoska revolucija

Period: Jul 14, 1789 to 1799

1. julija 1789 so prebivalci Parisa, razočarani nad razmerami v državi, napadli državni zapor v trdnjavi Bastilja. Nemiri so se razširili po vsej državi začela francoska revolucija. Oznanjala je konec absolutizma in fevdalizma. Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/5eeg_W-1jEE
   

Ilirske province

Period: Oct 14, 1809 to 1813

Leta 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje povezal v posebno upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva. Poimenoval jo je Ilirske province. Njihov sedež je bil v Ljubljani.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/_W7pANQfxzc

Metternichov absolutizem

Period: 1815 to 1848

Ker bolehni cesar Ferdinand I. ni bil zmožen vladanja, je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. Leta 1821 je postal kancler in od leta 1835 upravljal Avstrijo. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki.

Kongres Svete alianse v Ljubljani

1821

Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Kongresa so se udeležili ruski car Aleksander I. avstrijski cesar Franc I., neapeljski kralj Ferdinand IV. ... idejni vodja je bil avstrijski Kancler, knez Metternich.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/wAiPMF6qpd8

Franc Jožef I.

Period: Aug 18, 1830 to Nov 21, 1916

Franc Jožef I. je 2. decembra 1800 postal cesar. V Avstro-Ogrski je imel naziv avstrijski cesar in ogrski kralj.

Pomlad narodov in Zedinjena Slovenija

1848

Leta 1848 so se podrejeni narodi uprli in zahtevali enakopraven narodni položaj, razglašali so svoje politične programe, nekateri so želeli lastno državo (Italijani, Nemci). Drugi pa samostojnost znotraj obstoječe države (Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi). Zedinjena Slovenija (združena Slovenija) je prvi slovenski politični program.
Zahteval je uvedbo slovenščine v šole in urade.
Povezava do videoposnetka: https://youtu.be/df0GsEDzGb4

Bachov absolutizem

Period: 1849 to 1859

Po zatrtju revolucije 1848 je bil v avstrijskem cesarstvu ponovno uveden absolutizem-Bachov absolutizem (imenovan po notranjem ministru Alexandru Bachu).

Druga industrijska revolucija

Period: 1850 to 1950

V tem času je prišlo do mnogih odkritij na področju kemije, biologije, fizike, medicine, letalstva in komunikacije. Premog in vodo so zamenjali plin, nafta in elektrika. Edison je izdelal prvi električni generator, Nobel je odkril dinamit.

Nastanek kraljevine Italije

1861

Italijani so bili razdeljeni med več držav. Izrazili so zahteve po skupni državi. Pobudo po tem prevzelo Sardinsko kraljestvo. Ob podpori Francije je v vojni proti avstrijskemu cesarstvu pridobilo Lombardijo in Benečijo. Leta 1860 je G. Garibaldi vodil pohod za osvoboditev in združitev Italijanov. Leta 1861 je nastala Kraljevina Italija, ki jo je vodil kralj Viktor Emanuel II.

Ameriška državljanska vojna

Period: 1861 to 1865

V ZDA je bila očitna delitev na sever in jug. Spor je prerasel v državljansko vojno. Zmagal je sever. Lincolen je odpravil suženjstvo.

Nastanek Avstro-Ogrske

1867

Avstrijsko cesarstvo se je leta 1867 preoblikovalo v dve samostojni enoti- Avstrijo in Ogrsko. Dobila je novo ime Avstro-Ogrska. Franc Jožef I. je bil avstrijskih cesar in ogrski kralj.

Nastanek Nemškega cesarstva

1871

Kancler Prusije Otto von Bismarck je pripravil in izpeljal združitev nemških dežel brez Avstrije. Prusija je najprej združila severne nemške države, ki so v vojni s Francijo podprle južne nemške države. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Pruski kralj Vilijem I. je postal nemški cesar.

Rudolf Maister

Period: Mar 29, 1874 to Jul 26, 1934

Ob nastanku Države SHS je Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in okolici. Narodni svet je Maistru podelil naziv general. Novembra 1918 je Maister prevzel vodenje obrambnih sil Države SHS na Štajerskem in v delu vzhodne Koroške. Zasedel je celotno Spodnjo Štajersko. Na pariški mirovni konferenci so njegov dosežek priznali in za mejo med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS na Štajerskem določili reko Muro.
Povezava do videoposnetka:
https://youtu.be/Xh5cpw6c5_o

Atentat na Avstro-Ogrskega preostolonanaslednika

Jun 28, 1914

1. 6. 1914 je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal Sarajevo. Mladi Gavrilo Princip, po narodnosti Srb iz Hercegovine, je streljal nanj in ga smrtno ranil. Avstro-Ogrska je atentat izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor med državama se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji.

Prva svetovna vojna

Period: Jul 28, 1914 to Nov 11, 1918

Po atentatu na Franca Ferdinanda se je začela prva svetovna vojna, znana kot velika vojna. Oblikovali sta se dve nasprotujoči si strani: antanta (Francija, Rusija, Združeno kraljestvo, Japonska, ZDA) in centralne sile (Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska, Italija).
Povezava do videoposnetka:
https://youtu.be/G8DsuOOZoCY

Soška fronta

Period: 1915 to 1917

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča. Potekala je od Rombona do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Začela se je 23. 5 1915. Bilo je 12 soških bitk. Padlo je preko 300.000
vojakov, mnogo civilistov je umrlo v begunskih taborih ali zaradi kolere.
Povezava do videoposnetka:
https://youtu.be/LMWzUCPKXpc

Ruska revolucija

1917

Med vojno je Evropo presenetila revolucija v Rusiji. Prebivalci in stranke so nasprotovale carjevi avtokratski oblasti. Februarja 1917 je po stavki car Nikolaj II. odstopil. Vzpostavljena je bila republika.

Moderna doba

Period: 1918 to 2023

Obdobje svetovnih vojn, ogrozenosti in zatem
vzpona demokracije, varovanja clovekovih
pravic, mednarodnega povezovanja, tudi
razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane
proizvodnje.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Oct 29, 1918

Predstavniki južnoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski (Slovencev, Hrvatov, Srbov) so ustanovili skupno vrhovno politično predstavništvo Narodni svet SHS v Zagrebu, ki je pripravilo odcepitev od Avstro-Ogrske. 29. 10 1918 je Narodni svet SHS ustanovil samostojno državo- Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS). V Ljubljani jo je predstavljala Narodna vlada. Utemeljena je slovenska državnost.

Kraljevina SHS in Jugoslavija

Period: Dec 1, 1918 to Nov 29, 1945

1. 12. 1918 je srbski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević v Beogradu razglasil združitev Države SHS in Kraljevine Srbije v novo državo- Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevino SHS). Kraljevina SHS je bila narodno, versko, gospodarsko in kulturno raznolika država. Kraljevina SHS se je kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Pariška mirovna konferenca

Period: Jan 18, 1919 to Jan 21, 1920

Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu 1. svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Udeležili so se jo predstavniki 32. držav. Glavne odločitve so sprejemali veliki štirje: Woodrow Wilson (ZDA), David Llyod George (Združeno kraljestvo), Georges Clemenceau (Francija), Vittorio Emmanuel Orlando (Italija).

Zlata dvajseta leta

Period: 1920 to 1929

Zlata dvajseta leta imenujemo izjemno ameriško gospodarsko rast v 20. letih, ki se je odrazila v življenju Američanov. Telefon, radio, avtomobil in gospodinjski pripomočki so postali dostopni širši množici. Rodilo se je potrošništvo. Ljudje so denar vlagali v nepremišljene nakupe na borzi.

Trianonska pogodba- meja v Prekmurju

Jun 4, 1920

Meja med Kraljevino SHS in Madžarsko je bila določena s trianonsko pogodbo. Začrtana je bila tako, da je v veliki meri upoštevala predloge Kraljevine SHS, ki je dobila Prekmurje.

Koroški plebiscit

Oct 10, 1920

1. 10. 1920 je bil izveden plebiscit, na katerem se je veščina prebivalcev odločila za Avstrijo.

Stalinizem v Sovjetski zvezi

Period: Apr 3, 1922 to Oct 16, 1952

Boljševiki so po zmagi v državljanski vojni leta 1920 državo poimenovali Sovjetska zveza. Po smrti Lenina je bil generalni sekretar vodstva komunistične partije Josif Visarijonovič - Stalin. Totalitarizem v času Stalina po njem imenujemo Stalinizem. Država je izvedla reforme za izboljšanje položaja delavcev, ter množico revežem ponudila priložnost za boljše življenje. A hkrati je neusmiljeno kršila človekove pravice.

Fašizem v Italiji

Period: Oct 30, 1922 to Mar 9, 1943

Italija se je po koncu prve svetovne vojne soočila s politično nestabilnostjo. V takih razmerah je rastla priljubljenost Benita Mussolinia in njegovega fašističnega gibanja. Postal je voditelj Italije ali Duce. Odpravil je demokracijo in Italijo spremenil v fašistično totalitarno državo.

Velika gospodarska kriza

1929

1. oktobra 1929 se je zgodil "zlom borze" na Wall Streetu v New Yorku. Cene delnic so izjemno padle. Vsi so želeli prodati svoje delnice a nihče jih ni želel kupiti. Zlomu borze je sledila velika gospodarska kriza, ki je trajala globoko v 30. leta in je uničila blaginjo zlatih dvajsetih let.

Nacizem v Nemčiji

Period: Mar 5, 1933 to May 8, 1945

V Nemčiji je vladala politična in družbena nestabilnost. V takšnih razmerah je vzpon doživela Nacionalsocialistična delavska stranka, ki jo je vodil Adolf Hitler. Januarja 1933 je Hitler postal kancler, leto kasneje pa predsednik države. Združil je obe funkciji in se proglasil za firerja Nemcev. Nacistična oblast je odpravila demokracijo in Nemčijo spremenila v totalitarno državo (tretji rajh).
Povezava do videoposnetka:
https://youtu.be/hiQc2jaUBJk

Španska državljanska vojna

Period: 1936 to 1939

Julija 1936 je vojska v Španiji pod vodstvom generala Francisca Franca organizirala upor proti demokratično izvoljeni vladi, ki je prerastel v vojno. Leta 1939 se je vojna končala z zmago Franca, ki je kot diktator vladal vse do leta 1975.

Druga svetovna vojna

Period: Sep 1, 1939 to Sep 3, 1945

Drugo svetovno vojno je začela Nemčija 1. 9. 1939 z napadom na Poljsko. Francija in Velika Britanija sta nato
Nemčiji napovedali vojno. Države v vojni so se povezale v dva tabora: sile osi in protifašistično zvezo.
Povezava do videoposnetka:
https://youtu.be/r-JmaLUClhs

Napad na Kraljevino Jugoslavijo

Apr 6, 1941

Napad na Kraljevino Jugoslavijo, znan tudi kot aprilska vojna, je bil kratkotrajni spopad med silami osi in jugoslovansko Kraljevo vojsko. Do spopada je prišlo 6. 4. 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Slabo oborožena Jugoslovanska vojska je 17. 4. 1941 podpisala kapitulacijo. Vlada in kralj sta zbežala iz države.

Jugoslavija

Period: 1945 to 1992

Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana. Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. 8. 1945 Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija. Z novo ustavo je bila 7. 4. 1963 država preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. To ime je obdržala do razpada leta 1992. Državo je vodil Josip Broz-Tito do svoje smrti leta 1980.

Nastanek OZN

Oct 10, 1945

1. 10. 1945 je bila ustanovljena najpomembnejša mednarodna organizacija - Organizacija združenih narodov (OZN). Ustanovno listino so podpisale ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in 48 drugih držav. Naloge OZN so varovati mir in varnost, razvijati prijateljske odnose med narodi in krepiti mednarodno sodelovanje.

Hladna vojna

Period: Mar 12, 1947 to Oct 26, 1991

Ob vzpostavitvi komunističnih držav v vzhodni in srednji Evropi je voditelje na zahodu prevzel strah pred širjenjem komunizma. Sledila so desetletja napetosti med obema velesilama in blokoma, ko ni bilo ne miru in ne vojne. Ta čas imenujemo hladna vojna.

Korejska vojna

Period: 1950 to 1953

Ob koncu 2. svetovne vojne je bila Koreja razdeljena na dva dela po 38. vzporedniku. V Severni Koreji je bil pod nadzorom Sovjetske zveze socialistični sistem, v Južni Koreji pa pod nadzorom ZDA demokratični sistem. Junija 1950 so severnokorejske čete napadle Južno Korejo. Začela se je korejska vojna. Po tri letni vojni je bila meja znova vzpostavljena na 38. vzporedniku.
Povezava do videoposnetka:
https://youtu.be/gIZDrUiAlRs

Evropska skupnost za premog in jeklo

1951

Zahodna Nemčija, Francija, Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska so sklenile sporazum (najprej Schumanova deklaracija, nato Pariška pogodba) o skupnem upravljanju proizvodnje premoga in jekla.

Londonski memorandum

Oct 5, 1954

Jugoslavija, Italija, ZDA in Velika Britanija so leta 1954 podpisale londonski memorandum, ki je ozemlje Svobodnega tržaškega ozemlja razdelil po meji, ki je danes najjužnejši del meje med Italijo in Slovenijo. Meja je bila dokončno potrjena leta 1975.

Gibanje neuvrščenih

1955

Gibanje neuvrščenih je gibanje več kot 100 držav, ki so v hladni vojni odklonile povezovanje z obema velesilama. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija.

Evropska gospodarska skupnost

1957

Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Francija, Zahodna Nemčija in Italija so ustanovile skupni trg za industrijsko in kmetijsko blago, v katerem je izmenjava blaga potekala brez carin. To povezovanje je postalo temelj nadaljnjega evropskega sodelovanje, ki so se mu pridruževale nove in nove članice.

Kubanska kriza

1962

Vrh je hladna vojna doživela poleti 1962 s kubansko krizo, ko je začela Sovjetska zveza na Kubi graditi baze za namestitev jedrskih raket. Ameriške čete so se pripravljale na invazijo na Kubo. Ljudje so pričakovali izbruh 3. svetovne vojne. Po pogajanjih z ZDA je Sovjetska zveza umaknila jedrske rakete s Kube.

Vietnamska vojna

Period: 1965 to 1973

Ob koncu 2. svetovne vojne je bil Vietnam razdeljen na Severni, komunistični Vietnam, ki ga je podpirala Sovjetska zveza, in Južni, protikomunistični Vietnam, ki so ga podpirale ZDA. Proti oblasti v J Vietnamu se je leta 1963 začel upor, ki so ga vodili komunisti. ZDA so nudile pomoč južnovietnamskim četam. Leta 1973 so Američani zaradi neuspeha umaknili svoje čete. Leta 1976 je prišlo do združitve v Demokratično republiko Vietnam.
Povezava do videoposnetka:
https://youtu.be/SmqrowT4Yvc

Ameriški pristanek na Luni

Jul 20, 1969

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Poveljnik odprave je bil Neil Armstrong. Ko je stopil na Lunina tla je izrekel stavek: "To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo".

Jedrska nesreča v Černobilu

Apr 26, 1986

1. 4. 1986 je v jedrski elektrarni Černobil prišlo do eksplozije jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Radioaktivni delci so se razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. 300.000 ljudi se je moralo preseliti. 60% radioaktivnega prahu se je odložilo v Belorusiji.

Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije

1990

Z Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije je Demosova vlada prevzela vso oblast nad svojim ozemljem. Zvezni zakoni niso več veljali. Sledili so številni ukrepi, s katerimi je Slovenija uveljavila suverenost.

Prve večstranske volitve

1990

Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni, na katerih so državljani volili predsednika in člane predsedstva ter poslance v skupščini. Novo nastale stranke so se pred volitvami povezale v skupno predvolilno koalicijo - Demokratično opozicijo Slovenije - Demos. Za predsednika predsedstva je bil izvoljen Milan Kučan.

Plebiscit o osamosvojitvi

Dec 23, 1990

1. 12. 1990 je potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Udeležba je bila visoka, podpora osamosvojitvi pa zelo prepričljiva. Rezultati so bili razglašeni 26. 12. 1990. V spomin na ta dogodek praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

Denacionalizacija in privatizacija

Period: 1991 to 1999

V 90. letih je bila nekdanjim lastnikom zemlje, tovarn ali hiš, ki jim je bila lastnina odvzeta v času komunistične oblasti, lastnina vrnjena v naravi ali v obliki odškodnine. To imenujemo denacionalizacija. Podjetja, ki so bila družbeno premoženje, so bila prodana različnim domačim in tujim lastnikom. To imenujemo privatizacija.

Razglasitev samostojnosti

Jun 26, 1991

Skupščina Slovenije je 25. 6. 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovesna razglasitev samostojnosti je bila 26. 6. 1991 v Ljubljani.

Vojna za Slovenijo

Period: Jun 27, 1991 to Jul 3, 1991

Naslednje jutro po razglasitvi samostojnosti (27. 6.) so slovensko ozemlje napadle enote JLA, s čimer se je začela vojno za Slovenijo. Predsedstvo Republike Slovenije je teritorialni obrambi in policiji ukazalo, naj zavarujeta in branita pomembne objekte in ovirata prodiranje JLA. Slovenija in SFRJ sta 7. 7. 1991 sta podpisali brionsko deklaracijo, s katero sta se dogovorili o ustavitvi sovražnosti.

Sprejetje slovenske ustave

Dec 23, 1991

Slovenski parlament je 23. 12. 1991 sprejel ustavo. Slovenija je opredeljena kot demokratična država. Oblast se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Vsi državljani, ki dopolnijo 18 let, imajo pravico in dolžnost do udeležbe na volitvah.

Evropska unija

1992

S sporazumom v Maastrichtu se je Evropska gospodarska skupnost preoblikovala v Evropsko unijo (EU). Ob tem je bila vzpostavljena gospodarska in monetarna (denarna) unija, uvedeno državljanstvo EU in ustanovljen sklad za pomoč pri regionalnem razvoju. Večji pomen je dobil Evropski parlament.

Vključitev v Nato

Mar 29, 2004

Slovenija je članica Nata postala 29. 3. 2004. Povabilo za članstvo je bilo dokaz, da so nas tedanje članice prepoznale kot državo, ki je politično in obrambno sposobna prispevati k uresničevanju določb Severnoatlantske pogodbe.

Priključitev Evropski uniji

May 1, 2004

1. 5. 2004 se je Slovenija priključila Evropski uniji.

Vstop v Euroobmočje

Jan 1, 2007

Od 1. 1. 2007 je v Sloveniji uradna denarna valuta postal evro. Evro je uradna valuta članic EU, ki skupaj tvorijo evropsko območje, imenovano euroobmočje.

Gospodarska kriza

Period: 2008 to 2013

Za gospodarsko rastjo se je zvišala življenjska raven prebivalcev ter okrepila kupno moč. V letih 2008 do 2013 je svet in Slovenijo pretresla gospodarska kriza. Po letu 2014 je sledila ponovna gospodarska rast.

Epidemija covid 19

2020

Pandemija covida 19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič razširila 4. 3. 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. 3. 2020. Vlada je sprejela različne ukrepe za zajezitev epidemije. 31. 5. 2020 je bila preklicana epidemija. 1. val je trajal 12. tednov. Vlada je 18. 10. 2020 ponovno razglasila epidemijo. Cepljenje se je začelo 27. 12. 2020.