-
Londonski sporazum
Tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in carske Rusije. -
Vojna napoved
Italija je 23. 5. 1915 prekinila nevtralno držo in napovedala vojno Avstro-Ogrski. -
1. soška bitka
Prva soška bitka je bila bitka med vojskama Kraljevine Italije in Avstro-Ogrske na italijanskem bojišču med prvo svetovno vojno. Potekala je med 23. junijem in 7. julijem 1915.
V prvi soški bitki Italijanom, ki so sicer osvojili nekaj sto metrov ozemlja na zahodnem robu kraške planote pri Sredipolju, Romljanu in Selcu, ni uspelo izpolniti načrtov. Italijanske izgube pa so bile večje od izgub na Avstro-Ogrski strani. -
2. soška bitka
- soška bitka (18. julij-3. avgust 1915). Napadalci so osredotočili napade na goriško mostišče in na kraško planoto, vendar kljub velikim izgubam niso dosegli nič posebnega.
-
3. soška bitka
- soška bitka je trajala od 18. oktobra do 4. novembra 1915.
-
4. soška bitka
- soška bitka je trajala od 10. novembra do 2. decembra 1915.
-
5. soška bitka
- soška bitka je potkela od 11. do 16. marca 1916. Bila je slabo pripravljena. Italijani so na Krasu zavzeli nekaj jarkov, Avstrijci pa so si spet priborili več položajev v Krnskem pogorju
-
6. soška bitka
- soška ofenziva znana tudi kot bitka za Gorico je bila najuspešnejša Italijanska ofenziva vzdolž reke Soče med 1. svetovno vojno.Ofenziva je potekala med 4. in 16. avgustom 1916.Italijanske enote so 9. avgusta vkorakale v Gorico in prisilile branilce k umiku na Krasu, zlasti na Doberdobski planoti.
-
7. soška bitka
- soška bitka je potekala med 13. in 17. septembrom 1916. V štiridnevni ofenzivi med reko Vipavo in Jadranom je napadalcem uspelo zasesti Mirenski grad ter prodreti 500 do 1000 metrov na branilčevo ozemlje med Lokvico in Opatjim selom. Branilci so zavrnili napade in preprečili prodor italijanskih enot skozi Rožno dolino in čez Mark v Vipavsko dolino ter čez Fajti hrib proti Trstelju.
-
8. soška ofenziva
Glavni cilj napada so bili strateško pomembna vrhova Fajti hrib in Trstelj. Italijani so v bitki izgubili 28.000 vojakov, Avstro-ogrska armada pa je v bitki izgubila približno 25.000 mož. Največji uspeh Italijanov je bil, da so prodrli kilometer in pol globoko na avstrijsko ozemlje. Bitka je potekala od 9. do 12. oktobra 1916. -
9. soška bitka (31. oktober - 4. november 1916)
- soška bitka je potekala od 31. oktobra do 4. novembra 1916. Ofenziva je zajela ozemlje med Jadranskim morjem in Plavami, končni cilj pa je bil Trst.
-
10. soška bitka (12. maj - 5. junij 1917)
Najsrditejši spopadi so potekali na Škabrijelu nad Gorico, ki so ga Italijani med bitko kar devetkrat zavzeli, a vedno znova izgubili. Italijanska stran je hotela tako kot med 10. tudi z 11. bitko doseči preboj v notranjost A-O monarhije in proti Trstu. Italijanski vojski je uspelo med 11. soško bitko osvojiti planoto Banjšice severno od Gorice, Po zavzetju Gorice v 6. soški bitki je bil to drugi in hkrati zadnji večji uspeh italijanske vojske med soško fronto. -
11. soška bitka (17. avgust - 12. september 1917)
V zadnji italijanski ofenzivi na Soči je bilo načrtovano, da bo glavnina napadov na Krasu, vendar jim je uspelo priti čez Sočo pri Kanalu, Morskem, Desklah in Avčah, kar je preneslo težišče bojev na Banjško planoto. Po številu naj bi šlo za največjo ofenzivo - na Italijanski strani je bilo v tistem trenutku več kot pol milijona vojakov. -
12. soška bitka (24. oktober - 9. november 1917)
Zadnje dejanje bojev ob Soči se je zgodilo v 12. soški bitki, ki se je začela 24. oktobra 1917, prav ob njenem zgornjem toku. V literaturi je znana tudi pod imenom Čudež pri Kobaridu. Začela se je v Bovški kotlini s skupnim napadom avstro-ogrske in nemške vojske. Italijansko obrambo so presenetili s plinskim obstreljevanjem. Hkrati se je prodor začel iz tolminske smeri. Zlomu soške fronte je sledil prodor v Furlansko nižino ter naprej do reke Piave, kjer se je fronta 9. novembra 1917 ustalila.