-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
PRAZGODOVINA
Prazgodovina je obdobje človeške zgodovine pred iznajdbo pisanja, ki sega od pojava prvih hominidov pred približno 7 milijoni let do udomačitve živali. V tem obdobju so ljudje živeli kot lovci-nabiralci, uporabljali so kamnite orodja, ogenj in govor, da so preživeli in se razvijali. Skozi zgodovino prazgodovine so se razvile različne kulture in civilizacije, ki so imele pomembne vplive na razvoj človeštva. https://www.youtube.com/watch?v=h6SVBahShlw -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Nastanek prvih civilizacij je zgodovinski mejnik, ki se je zgodil pred približno 5.000 leti v Mezopotamiji, Egiptu, Indiji in Kitajski. V tem obdobju so se pojavile prve kompleksne družbe, ki so se organizirale okoli mest in se ukvarjale z različnimi dejavnostmi, kot so kmetijstvo, obrt, trgovina in upravljanje z vodo. Civilizacije so razvile pisanje, pravo, arhitekturo, umetnost in religijo ter se med seboj trgovsko in kulturno povezovale. -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
Stari vek je obdobje človeške zgodovine, ki sega od 3500 let p.n.št. do zloma Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 n. št. V tem obdobju so se pojavile nekatere najpomembnejše civilizacije, kot so bili starodavni Grki in Rimljani, pa tudi Kitajci, Egipčani in Indijci. Stari vek je zaznamovalo obdobje razcveta filozofije, umetnosti, arhitekture, znanosti in tehnologije, ki so postavile temelje za sodobno civilizacijo. https://video.arnes.si/watch/NTRiOPdSFwLa -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA
Predhomerska doba je obdobje grške zgodovine, ki sega pred Homerjevim pisanjem. Grki so se ukvarjali s kmetijstvom, ribištvom in trgovino, medtem ko so se prva mesta oblikovala okoli utrdb in se razvijali kot gospodarska in kulturna središča. V tem obdobju so se začele oblikovati tudi prve grške umetnosti, kot so kiparstvo, lončarstvo in nakit. Predhomerska doba je ključno obdobje v grški zgodovini, saj je postavila temelje za razvoj grške kulture. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba je bilo obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od približno 1100 do 800 pr. n. št. V tem obdobju so se grška mesta in civilizacija znašli v krizi, saj so se prenehali ukvarjati s trgovino in umetnostjo ter so se začeli bolj posvečati kmetijstvu. Pogosti so bili napadi tujih plemen, ki so prinesli tudi spremembe v grški družbi. Temna doba se je končala z začetkom Arhaičnega obdobja, ko so se grška mesta začela ponovno razvijati in so se začeli pomembni dosežki. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grški polisi so bili majhni, samoupravni mestni državni sistemi, ki so se začeli pojavljati v Grčiji v 8. stoletju pr. n. št. Nastanek polisov je bil povezan z razvojem kmetijstva in trgovine. Polisi so se razvili kot središča politične moči, trgovine in kulture, ki so jih nadzorovali aristokratski razredi. Polisi so postali pomembni kulturni in umetniški centri, kjer so se razvili znani filozofi, pisatelji in znanstveniki. https://www.youtube.com/watch?v=s_oPzenKRAY -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija je bilo obdobje grške zgodovine, ki se je začelo okoli 800 pr. n. št. in je trajalo do konca 5. stoletja pr. n. št. Grki so razvili demokracijo, filozofijo, znanost in umetnost, kot sta arhitektura in kiparstvo. V tem obdobju so se začeli tudi olimpijske igre. V arhaični Grčiji so se oblikovali pomembni filozofi, kot so Pitagora, Heraklit in Parmenid, ter pomembni pesniki, kot sta Homer in Hesiod. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Po legendi naj bi bila ustanovitev Rima leta 753 pr. n. št. pripisana bratoma Romulu in Remu, ki sta bila po mitologiji dojenčka, ki sta ju ob reki rešila volkulja in ju vzgajala. Kasneje sta brata ustanovila mesto ob reki Tibera, vendar se zgodovinarji ne strinjajo o dejanskih podrobnostih o ustanovitvi. Obstajajo teorije, da je bil Rim ustanovljen postopoma s strani etruščanskih kraljev, ki so vladali v regiji pred rimsko republiko. https://www.youtube.com/watch?v=nIPeIuzo95g -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bila obdobje rimske zgodovine med letoma 509 pr. n. št. in 27 pr. n. št. V tem obdobju je Rim postal republika, v kateri so imeli politično moč patriciji in plebejci. Med tem obdobjem je Rim postal dominantna sila v Sredozemlju in si je podredil velik del Italije, kot tudi ozemlja v Severni Afriki, Grčiji in Španiji. Med rimsko republiko so se razvile tudi ključne institucije. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 5. stoletja pr. n. št. do konca 4. stoletja pr. n. št. V tem obdobju so grška mesta postala kulturna in politična središča, ki so se ukvarjala z umetnostjo, filozofijo, literaturo in politiko. Njihovi dosežki so imeli pomemben vpliv na razvoj zahodne kulture. -
Period: 499 BCE to 497 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-persijske vojne so bile vrsta vojaških spopadov med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Vojne so se začele, ko se je perzijski vladar Darij I. odločil, da bo osvojil Grčijo in tako razširil svoje cesarstvo. Po neuspešnem perzijskem napadu na Grčijo leta 490 pr. n. št., so se Grki združili v zavezništvu in se leta 480 pr. n. št. spopadli z Perzijci v bitki pri Salamisu in bitki pri Platajah. Grški zavezniki so na koncu uspeli premagati Perzijce. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil makedonski vladar, ki je vladal med letoma 336 in 323 pr. n. št. Slovi predvsem po svojih vojaških dosežkih, saj je med svojimi pohodi osvojil ogromna ozemlja in s svojimi vojaškimi in političnimi spretnostmi ustvaril eno največjih cesarstev v zgodovini. Med svojim vladanjem je osvojil Egipt, Perzijo, Mezopotamijo, Babilon in velik del Indije. Vendar se je njegovo cesarstvo po njegovi smrti hitro razpadlo. https://www.youtube.com/watch?v=Lgm7P6TWVaY -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija je bilo obdobje grške zgodovine, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in se je končalo z osvojitvijo Grčije s strani rimskega imperija leta 146 pr. n. št. V tem obdobju so se grška mesta širila po celotnem sredozemskem svetu, kar je omogočilo medkulturne stike in izmenjavo znanja in kulture. Grki so začeli graditi obsežne javne zgradbe, kot so gledališča, hipodromi in gimnazije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartaginsko republiko med letoma 264 in 146 pr. n. št. Vojskovanje se je začelo zaradi tekmovalnosti obeh držav za nadzor nad Sredozemskim morjem in kolonijami v Severni Afriki. V prvih dveh vojnah je Rimski republika zmagal, medtem ko je tretja vojna pripeljala do uničenja Kartagine. Vojne so imele velikanski vpliv na rimski svet in mednarodne odnose. Rim je po koncu vojn postal dominantna sila v Sredozemlju. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Rimski Grčiji se nanaša na obdobje, ko je Rimski imperij obvladoval grški svet. To obdobje je trajalo od leta 146 pr. n. št., ko so Rimljani osvojili Grčijo, do padca Zahodnega rimskega imperija leta 476 n. št. V tem obdobju je bila grška kultura vključena v rimsko kulturo in na ta način je rimsko občinstvo spoznalo grške dosežke v umetnosti, znanosti, filozofiji in arhitekturi. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik in general, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Postal je znan po svojih vojaških zmagah in osvojitvah novih ozemelj, vključno s preoblikovanjem Galije v rimsko provinco. Cezar je bil prav tako znan kot eden izmed najbolj zloglasnih rimskih politikov. Leta 44 pr. n. št. je bil Cezar umorjen zaradi zavisti in strahu pred njegovo močjo. https://www.youtube.com/watch?v=Cc0H1wFvmSk -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan, znan tudi kot Avgust, je bil rimskega rodu in je živel v 1. stoletju pr. n. št. Postal je eden izmed najpomembnejših rimskih politikov in generalov ter je bil ključna figura v oblikovanju rimskega cesarstva. Oktavijan je vladal po Cezarjevi smrti in bil izbran za njegovega naslednika. Zavzel se je za konsolidacijo rimskega imperija in izvajanje reform, ki so ga okrepile in stabilizirale. Pod njegovim vodstvom je Rim postal največje mesto na svetu in in imel je velik vpliv. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo je monoteistična religija, ki temelji na verovanju v Jezusa Kristusa. Nastalo je v prvem stoletju našega štetja v Judeji. Krščanstvo je začelo pridobivati privržence med ljudmi iz različnih družbenih slojev in ozemelj, kar je vodilo do ustanovitve prvih krščanskih cerkva in skupnosti. Krščanstvo se je širilo po rimskem imperiju, kjer je bilo sprva preganjano, vendar se je kasneje uveljavilo kot državna religija. https://www.youtube.com/watch?v=bVSPiQTs3EM -
Period: 27 to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje v rimski zgodovini, ki je sledilo koncu rimske republike in trajalo od leta 27 pr. n. št. do leta 476 n. št. V tem obdobju je Rim postal monarhija, ki je bila v veliki meri obvladovana s strani enega samega vladarja, cesarja. Nekateri od najbolj znanih cesarjev vključujejo Avgusta, Trajana in Konstantina Velikega. Rimsko cesarstvo je končno razpadlo v 5. stoletju n. št. https://www.youtube.com/watch?v=DvZXQ_3613g -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA V IN Z DEL
Rimsko cesarstvo se je v 4. stoletju po našem štetju soočilo s številnimi notranjimi in zunanjimi izzivi, kar je privedlo do njegove delitve na vzhodni in zahodni del. Leta 395 je cesar Teodozij Veliki razdelil cesarstvo med svoja sinova Honorija in Arkadija, pri čemer je zahodni del vključeval ozemlje z zahodno Evropo in severno Afriko, vzhodni del pa ozemlje vzhodne Evrope, Azije in Afrike. Vzhodni del Rimskega cesarstva, je preživel in ohranil svoj obstoj do 15. stoletja, zahodni pa propadel -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo se je začelo leta 330, ko je cesar Konstantin Veliki ustanovil Konstantinopel kot prestolnico Rimskega imperija. Po razpadu Zahodnega rimskega imperija leta 476 je bilo Bizantinsko cesarstvo eden od največjih in najmočnejših držav v Evropi, ki je vladalo nad številnimi ozemlji vzhodno od Rima, vključno z Balkanom, Grčijo, deli Azije in Afrike. Bizantinsko cesarstvo je trajalo vse do leta 1453, ko ga je osvojil Otomanski imperij. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postopoma postajalo vplivna religija v Rimskem cesarstvu, čeprav je bilo sprva preganjano. Po cesarju Konstantinu Velikem je bila vera legalizirana in zasledovanje kristjanov je bilo ustavljeno. Nato je cesar Teodozij I. sprejel krščanstvo kot uradno vero cesarstva in začel zatirati poganizem. To je pomenilo konec politeizma in obdobje krščanskega vpliva na zahodno civilizacijo. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil kompleksen proces, ki je trajal več stoletij. Povzročili so ga številni dejavniki, kot so državljanski boji, upadi in vdori barbarov ter ekonomska kriza. Na vrhuncu krize so rimskega cesarja v zahodnem delu nadomestili vojaški poveljniki, imenovani cesarji. Zadnji cesar zahodnega Rima, Romulus Augustus, je bil odstavljen leta 476 n.š. s strani germanskih plemen, kar se šteje kot formalni konec zahodnega Rimskega cesarstva. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je obdobje zgodovine, ki sega od zloma Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 n. št. do konca 15. stoletja. V tem obdobju so se razvile različne družbene, politične in gospodarske strukture, ki so zaznamovale Evropo in svet. Cerkev je imela velik vpliv na življenje ljudi, pojavila se je tudi nova gospodarska struktura, kot so bili trgovina in rokodelstvo. V tem obdobju so se razvile tudi umetnost in arhitektura. https://video.arnes.si/watch/w2BLccZcLiTe -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Cesar Justinijan I.je bil vladar Bizantinskega cesarstva v obdobju med letoma 527 in 565. Njegova največja dosežka sta bila prizadevanje za obnovo rimskega imperija ter kodifikacija rimskih zakonov, ki se je kasneje imenovala Justinijanski zakonik. Justinijan je uspel zavzeti velik del ozemlja zahodnega dela nekdanjega rimskega imperija, vendar pa so ga kasneje barbarske invazije ter epidemija kuge močno oslabile. Kljub temu je Justinijan pustil pomemben pečat na bizantinski kulturi in politiki. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islam je monoteistična religija, ki temelji na naukih preroka Mohameda. Po tradiciji se zgodba o islamski veri začne leta 610, ko je Mohamed prejel prvo od Allaha navdihnjeno sporočilo. Skozi naslednjih 23 let je Mohamed nadaljeval prejemati sporočila in razlagati Allahovo voljo. Njegovi privrženci so bili sprva preganjani, vendar so kmalu našli zatočišče v Meki, kjer se je zbralo veliko število pristašev nove vere. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bilo zgodovinsko ozemlje, ki je obsegalo današnjo Avstrijo, Slovenijo in del Italije. Ime Karantanija izvira iz plemena Karantancev, ki so živeli na tem območju v zgodnjem srednjem veku. Karantanija je imela pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda, saj je bila ena izmed prvih samostojnih slovanskih kneževin. https://www.youtube.com/watch?v=0zUaXkfF7kk -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bil dolgotrajen proces vojaških kampanj na Iberskem polotoku, ki so trajale od 8. do 15. stoletja. Cilj je bil ponovno osvojiti ozemlja, ki so jih zasedli muslimanski osvajalci v 8. stoletju in obnoviti krščansko kraljestvo na tem območju. Proces rekonkviste se je začel z osvojitvijo Asturije v 8. stoletju in dosegel vrhunec v 13. stoletju, ko so kastiljski kralji osvojili Kordobo in Seviljo. V 15. stoletju je bilo osvojeno zadnje muslimansko kraljestvo, Granada. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karla Velikega, kralja Frankovskega kraljestva, so leta 800 okronali za rimskega cesarja v Rimu. S tem se je začelo obdobje karolinškega cesarstva, ki je združilo zahodnoevropske dežele pod eno oblastjo. Karel Veliki je postal pomemben vladar in reformator ter je uvedel številne reforme, ki so vplivale na zgodovino Zahodne Evrope. Med drugim je uvedel carolingijsko pisavo, sistem izobraževanja ter gradnjo katedral in cerkva. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma je bila ločitev med pravoslavno in katoliško cerkvijo v letu 1054. Konflikti so se kopičili skozi stoletja, vključno s sporom o pristnosti Filioque, ki se nanaša na besede, ki so bile dodane v krščansko veroizpoved. Poleg tega so se razlike pojavile tudi pri liturgičnih obredih in avtoriteti papeža. Na koncu so se razlike tako poglobile, da so se obe strani med seboj izobčile.Velika shizma je imela dolgoročne posledice za krščanstvo in zgodovino Evrope. -
Period: 1095 to 1272
KRŽARSKE VOJNE
Krizarske vojne so bile serija oboroženih spopadov med krščanskimi in muslimanskimi silami med 11. in 13. stoletjem. Glavni cilj krščanskih sil je bil osvoboditi Sveto deželo (ozemlje današnjega Izraela) iz muslimanskega nadzora, ki ga je imela v rokah od 7. stoletja. Krizarske vojne so imele dolgotrajne posledice za Evropo in Bližnji vzhod. Med drugim so prispevale k razvoju vojaške tehnologije in povečanju moči evropskih kraljestev ter prinesle kulturne in gospodarske spremembe v regijo. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila ključna gibanja v zgodovini zahodne civilizacije. Humanizem je bilo gibanje, ki je poudarjalo vrednost človeka in se je osredotočalo na humanistične vede, kot so filozofija, književnost in umetnost. Renesansa pa je bilo gibanje, ki se je osredotočalo na ponovno odkrivanje klasične grške in rimske kulture ter je prineslo pomemben napredek v umetnosti, literaturi, arhitekturi, znanosti in filozofiji. https://www.youtube.com/watch?v=GNj_j3kiX_s -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili pomembna slovenska plemiška družina v 14. in 15. stoletju, znana po svojem političnem, vojaškem in kulturnem vplivu v srednji Evropi. Kljub kratkemu obdobju vladanja, so prispevali k razvoju slovenske kulture in literature ter so še danes pomemben del slovenske zgodovine. https://www.youtube.com/watch?v=q8m4KYRcwMI&list=PLUVYo9h6LdN4xrqwTn9PUK6uA30zyPVF9&index=1&t=5s -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge, imenovane tudi črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je prizadela Evropo v 14. stoletju. Bolezen se je širila s pomočjo bolh, ki so jih prenašale podgane. Simptomi so vključevali visoko vročino, otekline bezgavk in črne mehurje na koži. Epidemija kuge je imela katastrofalne posledice za evropsko družbo, saj je povzročila ogromno število smrti med prebivalstvom, uničila kmetijske površine in povzročila gospodarski zlom. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turski vpadi so bili vojaški napadi Osmanskega cesarstva na Evropo, ki so se začeli v 14. stoletju in trajali skoraj 300 let. Turški vladarji so si prizadevali, da bi razširili svoje ozemlje in prevzeli nadzor nad Balkanom, osvojili Konstantinopel ter se prebili proti Srednji Evropi. Ti napadi so povzročili veliko škodo, izgubo življenj in povzročili migracijo ljudi. https://www.youtube.com/watch?v=RZoAI2uluEY -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja v 15. stoletju je bil ključen mejnik v zgodovini tiskarstva. Johannes Gutenberg je izumil tiskarski stroj, ki je omogočal hitrejše in bolj učinkovito tiskanje besedil na papirju. Ta izum je omogočil večjo razširjenost knjig in znanja, hkrati pa je bil ključen za razvoj moderne družbe, saj je omogočil hitro in učinkovito širjenje idej in informacij. https://www.youtube.com/watch?v=v04-wcKE3Pk ZA VIDEO POTREBUJETE PODNAPISE SAJ JE V NEMŠČINI! -
1453
TURŠKO ZAVZETJE ZA KONSTANTINOPEL
Tursko zavzetje Konstantinopla leta 1453 je bil zgodovinski dogodek, v katerem je Osmanov imperij osvojil prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva. Padec Konstantinopla je pomenil konec bizantinskega cesarstva in je imel pomembne posledice za razvoj Evrope in Srednjega vzhoda. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili serija vstaj kmečkega prebivalstva v Evropi, ki so se dogajali od 14. do 16. stoletja. Kmetje so se upirali gospodarjem, ki so jim nalagali pretežka bremena, kot so davki, dajatve in delo na njihovih posestvih. Kmečki upori so pogosto potekali v okviru političnih in verskih spopadov, in so se od države do države razlikovali po svojih posebnostih. Ti upori so pripomogli k razvoju zavesti med kmeti in krepitvi njihovega boja za pravice. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 je bil zgodovinski dogodek, v katerem je Krištof Kolumb prispel v "Novi svet" in s tem odprl vrata za evropsko kolonizacijo Amerike. Ta dogodek je pomembno vplival na svetovno zgodovino in razvoj sveta. https://sl.warbletoncouncil.org/descubrimiento-de-america-981 -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek (16. - 18. stoletje) je zaznamoval reformacijo, ki je povzročila delitev krščanske cerkve, pomembne znanstvene in tehnološke dosežke ter kolonialne sile. Novi vek ima zgodovinski pomen, saj je postavil temelje za sodobno družbo in vplival na razvoj znanosti, tehnologije, politike in kulture. https://www.youtube.com/watch?v=pFKiLJvtjM8 -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je uprlo katoliški cerkvi in poudarjalo posameznikovo versko svobodo in odgovornost. Martin Luther je bil eden izmed ključnih reformatorjev, ki so se borili proti praksi cerkve, kot sta prodaja odpustkov in cerkvena korupcija. Reformacija je imela pomemben vpliv na Evropo in svetovno zgodovino, saj je prinesla spremembe v političnih, socialnih in verskih strukturah. https://www.youtube.com/watch?v=ZjIwTqh_jTI -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prvi dve slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar v Nemčiji. Katekizem je bil verski učbenik, namenjen izobraževanju protestantskih vernikov, medtem ko je bil Abecednik prva slovenska abecedna knjiga, namenjena izobraževanju in branju. Ti knjigi sta bili ključni za razvoj slovenskega jezika in pisne kulture. Trubarjev prispevek k slovenski kulturi je zato izjemnega pomena https://www.youtube.com/watch?v=IiWIEfwws8M -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil dogovor, dosežen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi vladarji Svetega rimskega cesarstva. Mir je priznal obstoj protestantskih ver in uvedel načelo "Cuius regio, eius religio", kar pomeni, da je verska pripadnost vladarja določala versko pripadnost njegovih podanikov. Ta dogovor je bil pomemben za konec verskih vojn in začetek verskega pluralizma v Evropi. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta bila delo protestantskega reformatorja Jurija Dalmatina. Slovnico je izdal leta 1583, medtem ko je prevod Svetega pisma, imenovan Dalmatinova Biblija, izšel leta 1584. Obe deli sta bili ključna za razvoj slovenskega knjižnega jezika. Jurij Dalmatin je zaslužen za pomemben prispevek k razvoju slovenskega jezika in slovenske kulture ter za uveljavljanje slovenščine kot knjižnega jezika. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715 in je bil znan po uvedbi absolutistične monarhije v Franciji. Absolutizem je bil sistem vladanja, kjer je kralj imel popolno oblast nad državo in ljudmi. Ludvik XIV. je izvajal politiko absolutne moči in centralizacije, pri čemer je omejil pravice plemstva in razširil svoj vpliv na verske zadeve ter kulturo. Gradnja palača Versailles in različnih drugih državnih ustanov je bila pomembna za krepitvijo kraljeve moči. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bil filozofski in kulturni gibanje v Evropi, ki se je začel v 18. stoletju. Razsvetljenci so zagovarjali ideje o znanosti, razumu, svobodi in človekovih pravicah ter kritizirali tradicionalne vrednote in institucije, kot so cerkev, plemstvo in absolutistična monarhija. Glavni cilj razsvetljenstva je bil osvoboditi družbo od predsodkov, dogem in nepotrebnih omejitev. https://video.arnes.si/watch/M1pTSxlOB3OJ -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala med letoma 1740 in 1780. Med njenim vladanjem je izvajala reforme, ki so vključevale centralizacijo oblasti, reforme sodstva, zdravstva in izobraževanja ter pospeševanje gospodarskega razvoja. Marija Terezija je bila znana po svoji močni osebnosti in upravni sposobnosti ter je povečala avstrijski vpliv v Evropi. https://www.youtube.com/watch?v=pJA7M26sY0w -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija je bilo obdobje hitrega industrijskega razvoja, ki se je začelo v Angliji v 18. stoletju. Glavna značilnost tega obdobja je bila uvedba strojne proizvodnje, ki je nadomestila tradicionalne metode izdelave izdelkov s pomočjo ročnega dela. Revolucija je prinesla izum parnega stroja, ki je omogočil učinkovitejšo proizvodnjo energije, kar je vodilo do razvoja tekstilne industrije in drugih industrij, ki so zahtevale veliko energije. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški poveljnik in politik, ki se je povzpel na oblast med Francosko revolucijo. Napoleon je vodil številne vojaške kampanje in osvojil velik del Evrope, vključno z Italijo, Nemčijo in Španijo. Napoleonov konec se je zgodil leta 1815, ko so ga porazili v Bitki pri Waterlooju in ga poslali v izgnanstvo na otok Sveta Helena, kjer je tudi umrl leta 1821. -
NASTANEK ZDA
Združene države Amerike so bile ustanovljene 4. julija 1776, ko so se trinajst britanskih kolonij na severni Ameriki odcepili od Britanskega imperija in sprejeli Deklaracijo neodvisnosti. Glavni razlogi za odcepitev so bili nezadovoljstvo z britansko oblastjo, visoke davke in pomanjkanje političnih pravic. Po osamosvojitvi so se kolonije združile v ZDA, oblikovale novo ustavo in izvolile prvega predsednika, Georga Washingtona. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija se je začela leta 1789 kot odgovor na družbeno in politično krizo v Franciji. Ljudje so bili nezadovoljni s starim redom, v katerem so prevladovali privilegirani razredi, predvsem plemstvo in duhovščina, medtem ko so revni trpeli zaradi revščine, lakote in neenakosti. Revolucija je sprožila množične proteste, upore in nasilne spopade, ki so na koncu privedli do padca monarhije in uvedbe republike. https://www.youtube.com/watch?v=JlYKwg9KQpM -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile ozemlje, ki ga je Napoleon ustanovil leta 1809 na območju današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dela Srbije. Cilj ustanovitve je bil vzpostaviti moderno, centralizirano in enotno državo z enotnim gospodarstvom in zakonodajo. V okviru ilirskih provinc so bile ustanovljene sodne, upravne in izobraževalne ustanove, uvedena je bila tudi obvezna vojaška služba. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem označuje obdobje v zgodovini Avstrije med letoma 1815 in 1848, ko je vladal kancler Klemens von Metternich. Gre za obdobje, ki je zaznamovalo zatiranje svobodnih misli, političnih svoboščin in nacionalnih gibanj. Metternich je zagovarjal načela absolutne monarhije, kjer so bile vse oblasti in odločitve v rokah cesarja. Metternichov absolutizem je sprožil številna nacionalna gibanja in upore. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres svete alianse je bil srečanje voditeljev Avstrije, Prusije in Rusije, ki so se zbrali po napoleonskih vojnah, da bi obnovili politični in družbeni red v Evropi ter okrepili svoj vpliv. Kongres je potekal leta 1821 v Ljubljani, takratnem glavnem mestu Ilirskih provinc, ki so jih vodili Avstrijci. Na kongresu so se dogovorili o skupni politiki, ki je temeljila na krepitvi absolutne monarhije, zatiranju liberalnih idej ter ohranitvi statusa quo v evropskih državah. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. V času njegove vladavine so Avstro-Ogrsko zaznamovali številni pomembni dogodki, kot so avstrijska revolucija leta 1848, vojna s Prusijo leta 1866, avstro-ogrska okupacija Bosne in Hercegovine leta 1878, ter prva svetovna vojna. Cesar je bil znan po svoji konservativni politiki, a tudi po svoji skrbi za vojsko in modernizacijo države. Po njegovi smrti je bila Avstro-Ogrska na robu razpada. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo obdobje revolucionarnih dogodkov v Evropi v letih 1848 in 1849, ko so se ljudje borili za politične svoboščine, nacionalno samobitnost in demokracijo. V tem času so se pojavili tudi nacionalni gibanja, ki so si prizadevala za združitev in osamosvojitev svojih držav. Tudi v Sloveniji je bilo obdobje velikih sprememb. Slovenci so se borili za svojo identiteto in priznanje svojega jezika. V tem času je bil ustanovljen tudi Slovenski narodni voditeljski odbor. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem je bil politični režim, ki se je uveljavil v Avstrijskem cesarstvu pod vladavino cesarja Franca Jožefa I. in njegovega kanclerja Klemensa von Metternicha v drugi polovici 19. stoletja. Režim se je zavzemal za centralizirano vladanje, ohranjanje avtoritete in preprečevanje vsakršnih liberalnih reform. Bachov absolutizem je bil odgovoren za okrepljeno cenzuro, širjenje policijskega nadzora in zatiranje narodnostnih gibanj, ki so se borila za večjo avtonomijo in pravice. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in trajala do začetka 20. stoletja. Glavna značilnost tega obdobja je bila nadaljnji razvoj strojne proizvodnje in uvedba novih izumov, kot so električna energija, telegraf, telefon in notranje izgorevanje. Ti izumi so omogočili večjo produktivnost in izboljšano komunikacijo. Druga industrijska revolucija je bila ključna za razvoj industrijskih držav, kot so Združene države Amerike, Velika Britanija in Nemčija. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861, ko so se različne italijanske države združile pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela II. Kraljevina je vključevala večino Apeninskega polotoka, vendar so nekatere pokrajine ostale pod tujim nadzorom. Poleg politične enotnosti je bila kraljevina tudi osredotočena na modernizacijo in industrializacijo države. https://www.youtube.com/watch?v=vHLWQnaAQfs VIDEO JE TUDI O AVSTRO-OGRSKI IN AMERIŠKI DRŽAVLJANSKI VOJNI -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna ki je potekala od leta 1861 do leta 1865. Glavni vzrok konflikta je bila razlika v mnenjih glede suženjstva, saj so bile države Severa proti suženjstvu, medtem ko so države Juga zagovarjale suženjstvo. Vojsko Severa je vodil Abraham Lincoln, vojsko Juga pa Jefferson Davis. Sever je zmagal in s tem končal suženjstvo ter okrepil vlogo centralne vlade. https://www.youtube.com/watch?v=vHLWQnaAQfs VIDEO TUDI O KRALJEVINI ITALIJI IN AVSTRO-OGRSKI -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Nastanek Avstro-Ogrske sega v leto 1867, ko je bil sklenjen avstro-ogrski kompromis. Gre za politični dogovor med avstrijskim cesarjem Francem Jožefom in madžarskim parlamentom, ki je uvedel dualistični sistem vladanja. Tako je nastala dvonacionalna država, ki jo je sestavljalo 17 različnih narodov in je trajala do konca prve svetovne vojne leta 1918. https://www.youtube.com/watch?v=vHLWQnaAQfs VIDEO TUDI O KRALJEVINI ITALIJI IN AMERIŠKI DRŽAVLJANSKI VOJNI -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, po zmagi Prusije v vojni z Francijo. Vodilni pruski politik Otto von Bismarck je združil več nemških držav v enotno državo, s katero je pridobil velik politični in vojaški vpliv v Evropi. Nemško cesarstvo je bilo vse do konca prve svetovne vojne leta 1918 ena najmočnejših držav v Evropi. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister, znan tudi kot general Maister, je bil pomemben slovenski vojaški poveljnik, politik in pesnik. Rodil se je leta 1874 v Kamniku, v tedanji Avstro-Ogrski. Maister je postal znan po svojem vodenju obrambe Maribora leta 1918 med avstrijsko-slovenskim konfliktom. Svojo vojaško enoto, imenovano Štajerski varnostni odred, je uspešno organiziral in s svojimi vojaki obranil mesto pred napadi nemških in avstrijskih sil. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Med obiskom prestolonaslednika in njegove soproge Sofije v Sarajevu ju je ustrelil mladi bosanski Srbin Gavrilo Princip, član skupine mladih nacionalistov znan kot Črna roka. Atentat je bil del širšega gibanja za neodvisnost balkanskih narodov od avstro-ogrske oblasti. Ta dogodek je sprožil verižno reakcijo dogodkov, ki so vodili do izbruha prve svetovne vojne. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Vojna je izbruhnila po atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in je vključevala večino večjih svetovnih sil tistega časa, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Rusijo, Avstro-Ogrsko in Združenimi državami. Uporabljene so bile nove oblike vojaške tehnologije, kot so mitraljezi, topovi in bojna letala, kar je povzročilo velike izgube na obeh straneh. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta, imenovana tudi Isonzo fronta, je bila ena najpomembnejših front med prvo svetovno vojno. Razprostirala se je vzdolž reke Soče, ki teče skozi ozemlje današnje Slovenije in Italije. Fronta je bila znana po svoji izjemni vojaški zategnjenosti, brezizhodnosti in izjemno težkim bojem v gorskem terenu. Med letoma 1915 in 1917 je potekalo kar šest velikih bitk na Soški fronti med italijanskimi in avstro-ogrskimi silami -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija, ki se je začela leta 1917, je bila ključni dogodek v zgodovini Rusije in ena najpomembnejših revolucij 20. stoletja. Revolucijo so vodili različni politični in družbeni akterji, ki so si prizadevali za spremembe v ruski družbi. Revolucija se je začela s prvim valom protestov in nemirov februarja 1917, ko so delavci in vojaki izrazili nezadovoljstvo z neuspehi in pomanjkljivostmi carske vlade ter pomanjkanjem hrane in drugih osnovnih dobrin. -
Period: to
SODOBNOST
Sodobnost je obdobje zgodovine, ki sega od začetka 20. stoletja do danes. V tem obdobju so se pojavile številne družbene, politične, kulturne in gospodarske spremembe, ki so vplivale na življenje ljudi po vsem svetu. Razvoj tehnologije in digitalizacija sta prinesla številne spremembe v našem življenju, vendar se sodobnost sooča tudi s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, revščina, migracije in terorizem. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Ta država je bila rezultat združitve več etnično raznolikih ozemelj, ki so bile prej del Avstro-Ogrske. Glavni cilj te nove države je bil združiti slovanske narode na ozemlju Jugoslavije pod enotno politično enoto. Država je temeljila na načelih jugoslovanskega nacionalizma in zavezništvva med slovanskimi narodi. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918, ko je Avstro-Ogrska razpadla. Kraljevina SHS je vključevala ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Cilj te države je bil združiti slovanske narode v enotno politično enoto, ki bi obravnavala njihove interese in zahteve. Država je temeljila na načelih jugoslovanskega nacionalizma in združenja med Slovenci, Hrvati in Srbi. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala po koncu prve svetovne vojne v Parizu med januarjem in junijem 1919. Namen konference je bil oblikovanje mirovnih sporazumov in določitev novega političnega zemljevida Evrope. Na konferenci so bile ustanovljene tudi mednarodne organizacije, kot sta Liga narodov in Mednarodni kazenski sodišči. Kljub temu, da so se zavezali k trajnemu miru, so se v Evropi po konferenci še vedno nadaljevale napetosti. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlati dvajseti leta, znana tudi kot "razcvet" ali "rdeče dvajsete", so obdobje po koncu prve svetovne vojne, ki sega v obdobje med letoma 1920 in 1929. Ta čas je zaznamovalo gospodarsko okrevanje, družbene spremembe in kulturni razcvet v večjem delu sveta. Po koncu vojne so mnoge države doživele gospodarsko rast, kar je privedlo do povečanja blaginje in optimizma. Industrija, trgovina in financiranje so dosegli nove višine, kar je spodbudilo tudi rast potrošnje in življenjskega standarda. -
TRIANONSKA POGODBA-MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba, podpisana leta 1920 po koncu prve svetovne vojne, je določila novo politično in teritorialno ureditev po razpadu Avstro-Ogrske. Glede meje v Prekmurju, ki je bila del nekdanje Madžarske, je bila v skladu s Trianonsko pogodbo določena na reki Muri. Ta meja je pripeljala do delitve Prekmurja, pri čemer je večji del Prekmurja, vključno z Mursko Soboto, pripadel Kraljevini SHS. -
KOROŠKI PLEBESCIT
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 in je odločil o priključitvi avstrijske Koroške, večinoma naseljene s slovenskim prebivalstvom, k Avstriji ali Kraljevini SHS (poznejša Jugoslavija). Plebiscit je bil organiziran po koncu prve svetovne vojne, ko je bila Avstro-Ogrska razpuščena. Glavni cilj je bil omogočiti prebivalcem Koroške, da odločijo o svoji politični prihodnosti. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJESTKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politični in ideološki režim, ki ga je uveljavil Joseph Stalin med letoma 1927 in 1953. Stalin je bil voditelj Komunistične partije Sovjetske zveze in je izvajal politiko, ki je bila zaznamovana z močno centralizacijo oblasti, represijo, kolektivizacijo kmetijstva in hitrim industrijskim razvojem. Stalin je vzpostavil totalitarni sistem v državi, ki je vključeval politično preganjanje, koncentracijska taborišča in množične politične čistke. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je politično gibanje, ki ga je vodil Benito Mussolini. Gibanje je nastalo v začetku 20. stoletja in se je hitro razširilo, postajajoč prevladujoča ideologija v Italiji med letoma 1922 in 1943. Mussolini je leta 1922 organiziral marš na Rim, ki je privedel do prevzema oblasti. Kot voditelj fašistične stranke je uvedel avtoritarno vladavino, odpravil politične nasprotnike in omejil svobodo tiska ter drugih političnih svoboščin. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza, znana tudi kot Velika depresija, je bila najhujša gospodarska kriza v zgodovini sveta. Začela se je leta 1929, ko je prišlo do zloma borznega trga na Wall Streetu v New Yorku, dogodek znan kot Črni torek. Ta zlom je povzročil paniko med vlagatelji, ki so množično prodajali svoje delnice, kar je sprožilo spiralo padajočih cen in propad številnih bank in podjetij.
Velika depresija je imela uničujoče posledice po vsem svetu. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji je bilo politično gibanje, ki ga je vodil Adolf Hitler in njegova Nacionalno-socialistična nemška delavska stranka. Nacistična ideologija je temeljila na rasizmu, antisemitizmu in ekstremnem nacionalizmu. Hitler je zagovarjal prepričanje v nadmoč nemške rase ter zavračal demokracijo in liberalne vrednote. Nacistični režim je hitro vzpostavil diktaturo, omejil politične svoboščine ter preganjal in diskriminiral različne skupine, predvsem Jude. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna, ki je trajala od leta 1936 do 1939, je bila krvava in nasilna notranja vojna med republikanskimi silami in nacionalističnimi uporniki pod vodstvom generala Francisca Franca. Vojaški udar leta 1936, ki ga je izvedla skupina vojaških častnikov, je sprožil konflikt med republikanskimi silami, ki so podpirale demokratično republiko, in nacionalističnimi silami, ki so se zavzemali za vzpostavitev avtoritarnega režima. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna, ki je potekala med letoma 1939 in 1945, je bila globalni vojaški konflikt med zavezniškimi silami (vključno z Združenim kraljestvom, ZDA, Sovjetsko zvezo) ter silami osi (vključno z Nemčijo, Italijo, Japonsko). Vzroki za izbruh vojne segajo v politične in teritorialne spore, širjenje totalitarizma ter gospodarske in kolonialne interese. Nemški voditelj Adolf Hitler je zasledoval politiko ekspanzije in želel uveljaviti nacistično ideologijo in obnoviti moč Nemčije. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, izveden aprila 1941 med drugo svetovno vojno. Napad so izvedle sile osi, vključno z Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarijo. Napad na Jugoslavijo je bil del širšega načrta nacistične Nemčije za zasedbo Balkana in zagotovitev nemotene oskrbe za načrtovano invazijo na Sovjetsko zvezo. Nemška vojska je izvedla silovit napad in v samo nekaj dneh zlomila jugoslovanske obrambne linije. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država na Balkanu, ki je obstajala med letoma 1918 in 1991. Njeni ustanovitvi je botrovala zmagovita sila prve svetovne vojne, kraljevina Srbija. Država je bila prvotno sestavljena iz šestih etnično različnih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Po drugi svetovni vojni se je Jugoslavija pridružila skupini neuvrščenih držav in uveljavljala svojo neodvisnost v odnosu do Sovjetske zveze in Združenih držav. -
NASTANEK OZN
OZNA je bila ustanovljena med drugo svetovno vojno kot jugoslovanska protinacistična in protifašistična obveščevalna organizacija. Njen nastanek sega v leto 1944, ko je Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) ustanovila obveščevalno službo za boj proti okupacijskim silam in kolaboracionistom. OZNA je imela ključno vlogo pri zbiranju obveščevalnih podatkov, izvajanju diverzantskih akcij, organiziranju partizanskega gibanja ter razkrivanju in kaznovanju izdajalcev in vojnih zločincev. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki, ki je trajalo od konca druge svetovne vojne do razpada Sovjetske zveze leta 1991. Hladna vojna je bila zaznamovana z ideološkim in političnim spopadom med kapitalizmom (vodeno s strani ZDA) in komunizmom (vodeno s strani Sovjetske zveze). Obe sili sta si prizadevali za širjenje lastnega vpliva in ideologije ter za ohranjanje ravnotežja moči. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bila oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med komunistično Severno Korejo, podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter južno Korejo, podprto s Združenimi narodi in predvsem Združenimi državami Amerike. Vzrok za vojno je bila delitev Koreje na severni in južni del po koncu druge svetovne vojne. Severna Koreja, pod vodstvom Kim Il-sunga, je napadla Južno Korejo, ki je imela podporo Združenih narodov. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ustanovljena leta 1951 s podpisom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo med Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. Glavni namen ustanovitve ESKPJ je bil zagotoviti gospodarsko sodelovanje med državami in preprečiti ponovitev vojn, ki so prej zaznamovale evropsko zgodovino. ESKPJ je bil prvi korak k ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, kasneje pa tudi Evropske unije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil pomemben dogovor, dosežen med drugo svetovno vojno, med Združenim kraljestvom, Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Memorandum je bil podpisan 8. septembra 1945 v Londonu. Njegov glavni cilj je bil vzpostaviti okvir za obravnavo povojnih razmer na evropskem kontinentu. V memorandumu so se sodelujoče sile dogovorile o določitvi mejnih linij in okvirnih načel za vzpostavitev nove politične ureditve v osvobojenih državah vzhodne Evrope. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ki se je razvilo med hladno vojno in je združevalo države, ki niso želele slediti ne ZDA niti Sovjetski zvezi. Gibanje se je začelo leta 1961 na konferenci v Beogradu, kjer so se države iz Azije, Afrike, Latinske Amerike in druge združile v skupni želji po neodvisnosti, samoodločbi in mednarodni solidarnosti. Glavni cilj gibanja neuvrščenih je bil zaščititi suverenost in neodvisnost teh držav ter izboljšati njihov položaj v mednarodnih odnosih. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe med šestimi ustanovnimi članicami: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. Cilj ustanovitve EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami ter spodbujati gospodarsko sodelovanje in blaginjo v Evropi. EGS je odpravila carinske ovire med članicami, uvedla skupno trgovinsko politiko in spodbujala prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza, znana tudi kot karibska kriza, je bil nevarni politični in vojaški spor med Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Kubo leta 1962. Kriza se je začela, ko so ameriški obveščevalci odkrili, da Sovjetska zveza gradi jedrsko raketno oporišče na Kubi, ki bi lahko dosegle velik del ZDA. To je povzročilo napetosti med dvema velesilama in privedlo do izjemno nevarne situacije, ki je bila tik pred izbruhom jedrske vojne. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bila dolgotrajen in nasilen oboroženi konflikt, ki se je odvijal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamu. Konflikt je vključeval Severni Vietnam, ki je bil pod komunistično vladavino in podporo Sovjetske zveze ter Kitajske, ter Južni Vietnam, ki je bil podprl Združene države Amerike in njihove zaveznike. Vojaški spopadi so se začeli, ko je Severni Vietnam poskušal združiti celotno državo pod komunistično vladavino, medtem ko je Južna Vietnam skušala ohraniti svojo neodvisnost. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA ZEMLJI
Ameriški pristanek na Luni, znan kot Apollo 11, se je zgodil 20. julija 1969. Misija je bila izvedena s pomočjo vesoljske ladje Apollo in rakete Saturn V ter je bila rezultat leta dolgega prizadevanja in raziskovanja. Astronavti Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na Lunino površje. Medtem ko je Armstrong izgovoril slavne besede: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo," so se po vsem svetu odvijali televizijski prenosi. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki. Med preizkusom reaktorja št. 4 v jedrski elektrarni Černobil je prišlo do hude eksplozije in jedrskega sevanja, ki je imelo izjemno škodljive posledice. Nesreča je povzročila ekstremno visoko raven sevanja, ki je vplivala na okolje in povzročila neposredne in posredne zdravstvene posledice za prebivalce. Reaktor je bil uničen, kar je povzročilo izpust radioaktivnega materiala v okolje. -
PRVE VEČSTRANSKE VOLITVE
Prve večstranske volitve so predstavljale pomemben mejnik v demokratičnem razvoju družb.Namesto enostranskega političnega sistema, kjer je ena stranka imela absolutno oblast, so se večstranske volitve uvedle kot način, da se ljudem omogoči svobodno izbiranje svojih voditeljev in političnih predstavnikov. Te volitve so se zgodile v različnih državah in obdobjih ter so se razvijale skozi zgodovino. Večstranske volitve so večjo participacijo ljudi in konkurenco med različnimi političnimi strankami. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991. Ta pomembna deklaracija je predstavljala ključni korak v osamosvojitvenem procesu Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. V deklaraciji je bila potrjena suverenost in samostojnost Slovenije ter priznanje Slovenije kot neodvisne države. Deklaracija je izražala odločenost slovenskega naroda, da se osvobodi izpod tujega političnega vpliva in vzpostavi svojo suvereno državo. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je potekal 23. decembra 1990. To je bil odločilni dogodek v procesu osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije. Na plebiscitu so se državljani Slovenije odločali o samostojnosti države in se izrekli o vprašanju, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Rezultat je bil osupljiv: več kot 88 % udeležencev je glasovalo za osamosvojitev Slovenije. Plebiscit je tako potrdil trdno voljo in željo slovenskega naroda po samostojnosti. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila pomembna procesa v Sloveniji po osamosvojitvi. Denacionalizacija se nanaša na vrnitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano v času nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, nazaj v zasebne roke. Privatizacija pa se nanaša na prenos državnega premoženja v zasebno lastništvo. Slovenija je izvedla obsežen program privatizacije, kjer je bilo veliko podjetij preoblikovanih v delniške družbe in nato prodanih zasebnim investitorjem. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je potekala 25. junija 1991. Ta pomemben dogodek označuje uradno razglasitev neodvisnosti Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po več letih političnih prizadevanj in demokratičnih procesov je bil ta trenutek prelomen za slovenski narod. Na zgodovinskem srečanju v parlamentu v Ljubljani so slovenski politični voditelji sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti, ki je potrdila samostojnost in suverenost Slovenije. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojaški konflikt med Republiko Slovenijo in nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, znan kot vojna za Slovenijo, se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991. Slovenija je razglasila svojo samostojnost, vendar je naletela na vojaški odpor s strani jugoslovanske vojske. V tem krajšem obdobju vojne se je slovenska obrambna sila, skupaj z državljani, uspešno uprla napadom in branila svojo neodvisnost. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave je pomemben mejnik v politični zgodovini Republike Slovenije. 23. decembra 1991 je slovenski parlament sprejel Ustavo Republike Slovenije, ki je postala temeljni pravni akt države. Ustava je določila politični sistem, človekove pravice, pravno varnost in temeljne vrednote slovenske družbe. Sprejetje ustave je pomenilo zaključek procesa osamosvajanja in vzpostavitev trdne pravne osnove za demokratično delovanje države. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska zveza, ki je bila ustanovljena leta 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe. Njeni cilji vključujejo krepitev miru, varnosti, stabilnosti ter gospodarske in socialne blaginje v Evropi. EU združuje 27 članic, ki sodelujejo na različnih področjih, kot so skupni trg, gospodarska in monetarna unija, pravosodje, notranje zadeve, okolje, izobraževanje, zunanja politika in še več. EU ima svoje institucije, kot so Evropska komisija, Svet Evropske unije itd. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) je bil pomemben mejnik v zunanji politiki Slovenije. 29. marca 2004 je Slovenija postala polnopravna članica NATO, kar je predstavljalo priznanje njenih prizadevanj za varnost, stabilnost in sodelovanje v mednarodni skupnosti.
Vključitev Slovenije v NATO je omogočila tesnejše povezovanje s pomembnimi zavezniki ter zagotovila vojaško, politično in gospodarsko varnost države. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Priključitev Slovenije Evropski uniji (EU) je predstavljala pomemben korak v zgodovini države. 1. maja 2004 je Slovenija postala polnopravna članica EU, kar je prineslo številne prednosti in priložnosti. Priključitev Slovenije k EU je omogočila tesnejše politično, gospodarsko in kulturno povezovanje s preostalimi članicami EU. Slovenija je postala del skupnega trga, kar je spodbudilo gospodarski razvoj in trgovino ter omogočilo večjo mobilnost ljudi, blaga, storitev in kapitala. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop Slovenije v euroobmočje je bil pomemben korak v ekonomski integraciji države z Evropsko unijo. 1. januarja 2007 je Slovenija postala 13. država, ki je uvedla evro kot uradno valuto. Vstop v euroobmočje je prinesel številne prednosti in izzive. Slovenija je prevzela enotno valuto, kar je olajšalo trgovanje, zmanjšalo tveganja menjalnih tečajev ter spodbudilo gospodarsko stabilnost in rast. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008 in trajala do leta 2013, je imela obsežne posledice po vsem svetu. Izvirala je iz Združenih držav Amerike in se nato razširila na druge dele svetovnega gospodarstva. Kriza je izbruhnila zaradi pretiranega kreditiranja in neracionalnega ravnanja na finančnih trgih, kar je privedlo do zloma bančnega sistema in gospodarske recesije. Številna podjetja so se soočala s težavami, odpovedmi in zmanjšanjem povpraševanja. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija Covid-19, ki je izbruhnila v začetku leta 2020, je imela globalne posledice in vplivala na skoraj vsak vidik našega življenja. Virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen Covid-19, se je hitro širil med ljudmi in postal izjemno nalezljiv. Epidemija je privedla do številnih ukrepov in omejitev, kot so karantena, zapiranje meja, omejitve gibanja in prepoved množičnih zbiranj. Mnoge države so se soočale s povečanim številom okužb, kar je privedlo do preobremenjenosti zdravstvenega sistema.