A8b64683f4a23153749ecf9051030c90

Jošt Badovinac

  • 3500 BCE

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
    Civilizacija je človeška skupnost na višji stopnji razvoja. Prišlo je do Neolitske revolucije(8000pr.n.št.) to je bil začetek kmetijske revolucije. Prehod iz lova in nabiralništva na poljedelstvo in živinorejo. Pričeli živeti v stalno naseljenih vaseh. Nastanejo približno leta 3500pr.n.št. ob Nilu, Tigrisu in Evfratu. Tukaj lahko govorimo tudi o rodovitnem polmesecu in Mezopotamiji. Značilnosti so: namakanje polj, uporaba pisave, uporaba kovin za izdelavo orodja in orožja, gradnja stavb, kipov
  • Period: 3500 BCE to 476

    STARI VEK

    To je čas prvih visokih civilizacij, te so pa bile Sumerska civilizacija, stari Egipt, stara Kitajska, stara Indija in druge. Najbolj razviti stari civilizaciji sta bili Grki in Rimljani, ti so bili zibelka naše zahodne civilizacije. Obdobje Grkov in Rimljanov imenujemo antika. Nastanejo prva mesta in države. Takratno najpomembnejše odkritje je bila pisava, saj je ta pomagala za posredovanje znanja bodočim generacijam. človeška družba postane zelo kompleksna in organizirana.
  • Period: 2200 BCE to 1120 BCE

    PREDHOMERSKA DOBA

    Sem sodi Minojska in Mikenska kultura. Grki so od Minojcev prevzeli način življenje, središče dogajanja je bila plača, okoli nje so bile pa vasi s posestmi. Minojci so uporabljali zlogovno linearno pisavo. To pisavo so vzeli tudi Grki, a jo malo preoblikovali tako, da ji pravimo linearna pisava B. Skupno ime za Grke mikenske dobe je Ahajci. V prvem obdobju so Mikenci pretežno gojili kmečke kulture, v drugem pa se je izoblikovalo več družbenih razredov. V Grškem temnem obdobju zamre trgovina.
  • Period: 1120 BCE to 776 BCE

    GRŠKA TEMNA DOBA

    Propad Mikenske civilizacije je prinesel temačno obdobje za grški svet. Svetle točke v tem obdobju so prve Olimpijske igre (776pr.n.št.- takratni začetek štetja grškega koledarja) in pesnik Homer, ki je takrat napisal Iliado in Odisejo. V 8.st.pr.n.št. se začne novi vzpon grškega sveta- kolonizacija in razvoj polis.
  • 800 BCE

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV
    Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Preprosto prebivalstvo Helade je s poljedelstvom, pastirstvom in ribolovom živelo na vseh delih. Uničeno plačo kralja, so spremenili v tempelj. Na začetku je bil namenjen samo za zaklonišče v primeru nevarnosti, nato se je pa razvil v središče tuje in domače trgovine. Postal je prostor za sodiščna, javne uprave itd. Nova nastala naselja so postajala prava mesta. Ker je v polisu živelo organizirano ljudstvo, je potem takem postalo jedro.
  • Period: 776 BCE to 500 BCE

    ARHAIČNA GRČIJA

    Arhaična Grčija je znana po svojih številnih dosežkov. Od znanstvene do športne znanosti. V tem obdobju imamo veliko pisnih dokazov o dejanjih, ki so se dogajale na tem ozemlju. Veliko opisov je napisanih v poeziji in epigrafskih zapisih, zakonih, na grobnicah itd. Velik del našega znanja o klasični Grški umetnosti smo odvzeli od kasnejših rimskih kopij. Velik del tega obdobja je pisatelj Herodot, ampak ta ni nikoli zapisal nobenega datuma pred 480pr.n.št.
  • 753 BCE

    USTANOVITEV RIMA

    USTANOVITEV RIMA
    Mama je zapustila svoja sinova, dvojčka Romul in Rem. Našla ju je volkulja, ki ju je hranila in skrbela za njiju. Kasneje odrasteta na 7gričih, zraven reke Tiber, zgradita mesto Rim. Za prevlado se spreta in Romul ubije Rema. Izročilo pravi, da je mesto nastalo leta 753pr.n.št. Rimska družba se deli na tri skupine: Latine, Patricije in sužnje.
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    RIMSKA REPUBLIKA

    je demokratična oblika državne ureditve, v kateri državljani izvolijo predstavnike oblasti za določeno dobo. Senat je glavni politični organ rimske republike, ki je dejansko vodil državo, sprva je bilo 300članov. Vsaki dve leti so izbrali dva konjula, ki sta formalno upravljala z državo in jo vodila v času vojne. Ljudska skupščina je predstavništvo plebejcev. Vodita jo dva ljudska tribuna, ki imata pravico veta. Pravica veta je pavica do zavrnitve določenega sklepa.
  • Period: 500 BCE to 323 BCE

    KLASIČNA GRČIJA

    Na začetku klasične dobe je bila zlata doba Aten, takrat je bila vodilna sila Grčije. Vrhunec grške kulture je bil, ko so doživele hud kulturni razcvet. Atensko akropolo je obnovil umetnik Fidija. V grški književnosti je pa vladalo atiško narečje. Njena moč je vodila v spore z Šparto in Korintom. Spori z izbruhom Peloponeških vonj so vodili do poraza Aten, potem takem tudi do kritičnega stanja Grčije. Aristotel in Platon vodnika filozofije. Klasična Grčija je imela vpliv na Rimsko cesarstvo.
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

    Glavni vir je bil Herodot. Darej Veliki je razširil perzijske meje, njegov sin Kserks je nadeljeval vojno proti Grkom. Vzroki so bili: politične napetosti, zaviranje grške trgovine, upor Jonskih mest. Povod pa je bil, ko so Atene poslale vojaško pomoč Jonskim mestom. Bile so številne bitke: B. na Maratonskem polju, B. v Soteski Termopile, B. pri Salamini, B. pri Platajah. Grki so zmagali, zaradi boljše opremljenosti in motivacije vojakov in poznanja domačega terena.
  • Period: 356 BCE to 323 BCE

    ALEKSANDER VELIKI

    Po smrti Filipa je na oblast prišel Aleksander Veliki. Leta 335pr.n.št je Aleksander s svojo vojsko krenil na severne in severozahodne meje kraljestva, tam si je pokoril Tračane in Tribale itd. S tem je zavaroval severne meje Makedonije. Pozimi je pripravljal vse za pohod v Perzijo. Aleksander je svoje ozemlje razširil, a nato je po osvojitvi velike Azije zbolel in umrl. Predvidevajo, da je bila malarija ali pljučnica.
  • Period: 323 BCE to 146 BCE

    HELENISTIČNA GRČIJA

    doseglo je vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije .Začelo se je z vojnami Diadohov, oboroženimi boji med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega. Med vladanjem Filipa V. Makedonskega so Makedonci izgubili kretsko vojno. Veliki središči helenistične kulture sta bili Aleksandrija in Antiohija, prestolnici ptolemajskega Egipta in selevkidske Sirije.
  • Period: 264 BCE to 146 BCE

    PUNSKE VOJNE

    Punci je rimsko ime za Kartažane. Punske vojne so vojne Rimljanov s Kartažani, ki so tedaj bili najmočnejša država v zahodnem Sredozemlju. Bile so 3 vojne. V prvi punski vojni Rimljani osvojijo žitorodno Sicilijo. Druga punska vojna je znana po pohodu čez Alpe, kjer so Rimljani utrpeli poraz v bitki, V tretji punski vojni Kartagino Rimljani dokončno uničijo.
  • Period: 146 BCE to 324

    RIMSKA GRČIJA

    Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146p.n.št. V bitki pri Pidni se je končala četrta Makedonska vojna, v njej je bil poražen makedonski kralj Andriska. Dokončna bitka je bila bitka pri Akciju, v kateri je Avgust porazil Kleopatro VII. Rimsko obdobje grške zgodovine se je nadaljevalo s cesarjem Konstantinom Velikim
  • Period: 100 BCE to 44 BCE

    GAJ JULIJ CEZAR

    Bil je eden največjih rimskih politikov, govornikov, ter vojskovodij. Osvojil je Galijo. Bil je priljubljen med ljudstvom. Izkoristil je krizo republike in po zmagi v državljanski vojni prevzel oblast. Znan je bil po svoji izrekih. Preden je prečkal reko Rubikon in s tem začel državljansko vojno, je rekel: " Kocka je padla. ". Po tem, ko je zmagal v državljanski vojni, je rekel: "Prišel, videl, zmagal.". Ko je videl svojega morilca, je rekel: "Tudi ti, Brut, sin moj?".
  • Period: 63 BCE to 14 BCE

    GAJ OKTAVIJAN AVGUST

    Bila je obila vodenja, ki ji pravimo Principat, kjer cesarju pomaga voditi državo tudi senat. Zaradi podedovanega denarja je postal eden izmed vodilnih politikov svojega časa. Ustanovil je svojo vojsko in z njo imel manjše pohode oz. bitke. V državljanski vojni leta 30pr.n.št. je Oktavijan zmagal, temu je pa sledilo samomor Marka Antonija in Kleopatre, ter priključitev Egipta rimski državi. Po zmagi je postal najmočnejši in najbogatejši Rimljan.
  • Period: 27 BCE to 476

    RIMSKO CESARSTVO

    je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje. Uradna prestolnica obeh cesarstev je do leta 476 ostal Rim. S sprejetjem krščanstva kot državne vere Rimskega cesarstva leta 380 in padcem Zahodnega rimskega cesarstva se je končalo obdobje klasične antike in začel srednji vek. Prvi dve stoletji cesarstva sta bili obdobje stabilnosti in razcveta brez primere, znano kot Pax Romana. Vladavina Avgusta je končala nešteto vonj in prinesla obdobje miru
  • 1 CE

    ZAČETEK KRŠČANSTVA

    ZAČETEK KRŠČANSTVA
    Razvilo se je že med Judi v Palestini, ki so pod Rimljani izgubili samostojnost, razširjeno upanje v prihod Mesije. Ta naj bi prišel na svet in rešil ljudi od trpljenja. Začetnik krščanstva je Jezus Kristus, ta se je rodil v času vladanja cesarja Avgusta, v Betlehemu, pred približno 2000leti. Vera uči, da se je Jezus žrtvoval za grehe ljudi in jih odrešil vseh grehov. Vstal je od mrtvih in šel v nebesa, kjer varuje živeče in pazi nanje. Razvoj krščanstva je v Rimski državi povzročil 300letenboj.
  • 324

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
    Rimski imperij se je zgodovinsko razdelil na dva glavna dela: Zahodni in Vzhodni Rim. Ta delitev je bila posledica političnih, vojaških in kulturnih sprememb, ki so se zgodile v času padca zahodnega dela rimskega imperija.Zahodni Rimski imperij je doživel svoj padec leta 476, ko je bil zadnji zahodnorimski cesar Romulus Augustulus odstavljen s strani vojskovodje Odoakerja. Vzhodni del rimskega imperija, znan tudi kot Bizantinsko cesarstvo, pa je preživel in nadaljeval svoj obstoj.
  • Period: 324 to 1453

    BIZANTINSKO CESARSTVO

    Po razpadu Rimskega cesarstva, se je vzhodni del rimske države razvijal naprej pod imenom Bizantinsko cesarstvo. Imeli so se za Rimljane. Dolgo časa so bili najmočnejša gospodarska, kulturna in vojaška sila v Evropi. Bizanci so preživeli, saj so imeli boljši geografski položaj in pritisk barbarov ni bil tako močan, kakor na zahodu. Imajo večjo in močno vojsko, ter spretno diplomacijo( kupovanje miru). Bili so nepremagani na morju. Leta 1453 Turki pod vodstvom Mehmeda Osvajalca premagajo Bizanca
  • 380

    KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu

    KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
    Rimljani prvotno niso bili kristjani. Bili so politeisti, častili so bogove, ki so bili podobni grškim, le poimenovali so jih drugače. Jezus je v času svojega delovanja zbral 12
    učencev, apostolov. Po njegovi smrti so širili nauke krščanstva. Zapisali so jih v evangelijih, ki sestavljajo štiri knjige Nove zaveze. Križ pa je postal simbol nove vere. Do 4. stoletja se je krščanstvo razširilo po vsem Rimskem cesarstvu. Vzrok za uspeh krščanstva je bila dobra organiziranost kristjanov.
  • 476

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
    Dioklecijan, Konstantin Veliki in Teodozij so vsi imeli izjemne ideje o rešitvi krize. Na primer Dioklecijan je uvedel Dominant, kjer cesar vlada neomejeno, ter preganjal je kristjane. Konstantin Veliki je državno prestolnico preselil iz Rima v Konstantinopel. Pričeli so se tudi vdori Barbarskih ljudstev. Med njih so sodili Huni, Goti, Vandali. Zahodno Rimsko cesarstvo je pa dokončno propalo leta 467.Germanski poveljnik Odaker je odstranil zadnjega rimskega cesarja.
  • Period: 476 to 1492

    SREDNJI VEK

    V tem obdobju se prične preseljevanje ljudstev, v Evropo se preselijo Germani in Slovani. Nastane nova podoba Evrope.
    Takrat ima močan vpliv katoliška cerkev. Prične se razpad urbane kulture in nazadovanje znanosti. Ni nacionalne zavesti, samo deželna. Prične se fevdalizem in uveljavitev plemiških družin.
  • Period: 527 to 565

    CESAR JUSTINIJAN I.

    Vladal je od 1.avgusta 527 do svoje smrti leta 565. Zaradi njega je Bizanc doživel zlato obdobje. Ob njegovem vladanju so se pojavile številne naravne katastrofe. Sredi 6.stoletja se je pojavila številna lakota v cesarstvu, tako evropskem kot maloazijskem. Bilo je veliko klimatskih dob, zaradi izbruha številnih vulkanov. Pojavila se je tudi kuga, ki je povzročila približno 10.000 smrti na dan. Imel je številne osvajalne vojne: Vojna s Sasanidsko državo, Vandalska vojna, Gotska vojna.
  • 622

    ZAČETEK ISLAMA

    ZAČETEK ISLAMA
    Pomembna je letnica 622. To je leto, ko je 75 mož in dve ženski iz Jasriba romalo v Meko (tedaj največje središče dejavnosti v Arabiji), kjer so se na skrivaj sestali Prerokom in s slovesno prisego obljubili, da se bodo bojevali zanj. Selitev, hidžra, je bila uspešna. Leto dni po tem so zgradili hišo, ki je služila za zbirališče vernikom. Teološka zgradba islama je bila zaključena, ko je Mohamed zapustil Meko, ko je v Medini opredelil pravila kulta, kot so molitve, post, miloščine, romanja.
  • Period: 623 to 828

    KARANTANIJA

    Kneževina Karantanija je prva srednjeveška državna tvorba na ozemlju današnje Slovenije. Vladal je knez s sedežem na Krnskem gradu na Gospodarskem polju. Oblast je bila dedna, prenašala iz očeta na sina. Na začetku je bila povsem samostojna tvorba. Karantanija se je s časoma preoblikovala v deželo Koroško.
  • Period: 711 to 1492

    REKONKVISTA

    Na Iberskem polotoku se je odvijal zgodovinski proces, ki mu rečemo rekonkvista. Začel se je z zmago Omajada in končal po padcu Granadskega emirata. Začetek rekonkviste je imenovana bitka pri Covandongi. V njej je skupina, ki jo je vodil plemič Pelagij Asturijski, premagala kalifatsko vojsko , in s to zmago so ponovno vzpostavili neodvisno krščansko Kraljevino Asturija. Rekonkvista je bila končana tik pred Kolumbovim odkritjem Amerike oziroma Novega sveta
  • 800

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
    Karla Velikega so imenovali tudi oče Evrope, ker je prvi po propadu Rimskega cesarstva združil večino Zahodne Evrope. Spodbujal je karolinško renesanso. Pravoslavna cerkev nanj gleda bolj polemično, predvsem zaradi podpore naukom rimskokatoliške cerkve in papeževega priznanja Karla in ne Irene Atenske za zakonitega naslednika Vzhodnega rimskega cesarstva. Karel Veliki je umrl leta 814 po našem štetju. Kot cesar je vladal trinajst let.
  • 1054

    VELIKA SHIZMA

    VELIKA SHIZMA
    Velika shizma ali veliki razkol v krščanstvu je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Papeža Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, vendar je bil razkol posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo. V času izjemne izobčitve je bil papež Leon IX. že mrtev. Razkol je potekal po doktrinalnih, teoloških, jezikoslovnih, političnih in geografskih ločnicah. Shizma je zadevala samo verske voditelje.
  • Period: 1095 to 1272

    KRIŽARSKE VOJNE

    To so vrste odprav, ki naj bi zagotovile krščansko oblast nad svetimi kraji v Palestini. So izraz za verske vojne nasploh. Vzrok za začetek je bil, da so muslimani začeli ogrožati romanja kristjanov. Ovira je bila tudi dinastija Seldžukov, ki je na bližnjem vzhodu ustanovila državo. Seldžuki so v drugi polovici 11. stoletja osvojili Jeruzalem in Antiohijo, s tem so ogrozili romanja kristjanov ter tudi njihova ozemlja. Bilo je 11 križarskih vojn. Odločilna je pa bila Španska proti Arabcem.
  • Period: 1300 to

    HUMANIZEM IN RENESANSA

    Humanizem in renesansa sta bila ključna gibanja v zgodovini Evrope, ki sta močno vplivala na umetnost, filozofijo, znanost in družbo. Oba gibanja sta se razvila v 14. in 15. stoletju ter predstavljala prelom s srednjeveško miselnostjo in vrednotami. Humanizem je bil intelektualno gibanje, ki se je osredotočalo na človeka in človeško dostojanstvo.Renesansa (italijansko "rinascita", kar pomeni "ponovno rojstvo") je bilo kulturno gibanje, ki je sledilo humanizmu.
  • Period: 1322 to 1435

    CELJSKI GROFJE

    Bili so najbolj znana in najpomembnejša plemiška rodbina, ki je imela svojo glavno posest na območju današnje Slovenije. Ker je Herman II. Celjski v bitki proti Turkom rešil življenje Sigismudu Luksemburškemu, je v zahvalo dobil veliko posest na Sloveniji in Hrvaški. Leta 1436 Sigimud povzdigne Celjske v deželne kneze, kar je pomenilo višek moči Celjskih. Ulrik ii. Celjski se je zapletel z ogrskim plemenov in tako je tudi v pohodu proti Turkom umrl, ko so ga zabodli ogrski plemiči.
  • 1348

    EPIDEMIJA KUGE

    EPIDEMIJA KUGE
    Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini. Pojavila se je v srednjem veku, med letoma 1347 in 1351. Kuga je bila povzročena z bakterijo Yersinia pestis, ki jo prenašajo bolhe, ki se hranijo na glodavcih, kot so podgane. Epidemija kuge se je hitro širila po Evropi, Aziji in Afriki ter povzročila izredno visoko smrtnost. Posledice epidemije kuge so bile uničujoče. Ocenjuje se, da je umrlo med 75 in 200 milijoni ljudi.
  • Period: 1408 to

    TURŠKI VPADI

    Takratno Osmansko cesarstvo obvladuje že celoten balkanski polotok, malo Azijo in Afriko. Bila je velika nevarnost za Evropo in imeli so močno vojsko. Sultan Mehmed II. Osvajalec je prvi, ki je leta 1453 osvojil utrjeno staro rimsko prestolnico Konstantinopel. V naše dežele so vdirali okoli 200let. Prvi upad na slovensko ozemlje je bilo leta 1408 na Metliko. Na pohodih so ropali, sežigali pobijali in celo ugrabljali. Pri bitki pri Sisku leta 1593 so Habsburžani premagali Turke.
  • 1453

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
    Turško zavzetje Konstantinopla je bil dogodek, ki se je zgodil leta 1453, ko je osmansko cesarstvo pod vodstvom sultana Mehmeda II. zavzelo mesto Konstantinopol (današnji Istanbul). Ta dogodek je imel izjemen pomen, saj je pomenil končni padec Bizantinskega cesarstva in konec srednjeveškega vzhodnega rimskega imperija. Turško zavzetje Konstantinopla je prav tako imelo dolgoročne posledice za Evropo.
  • Period: 1478 to

    KMEČKI UPORI

    Zaradi lakote, bolezni in slabi letin je prišlo do petih večjih in 140manjših uporov. vzroki so bili: povečanje dajatve in tlake, vpadi Turkov, naravne katastrofe itd. Zahtevali so staro pravdo, zmanjšanje davkov, zaščito itd. Največji upori so bili: Upor na Koroškem (15st.), Veliki Slovenski( 1515), Hrvaško-Slovenski(1573), Drugi veliki Slovenski(17st.), Tolminski kmečki upor(18st.). Za neuspeh je bila kriva slaba oborožitev in neizkušenost, ter tudi neenotnost upornikov.
  • Period: 1492 to

    NOVI VEK

    Obdobje se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike in končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1928. V tem obdobij je bilo več številnih odkritij(parni stroj, prvi dev slovenski knjigi, elektrika itd.). Velike spremembe so se zgodile v prometu in gospodarstvu. Na nova odkrita območja prinesejo bolezni kot so ošpice, črne koze. Razvije se nova gospodarska dejavnost- industrija. Veliko evropskih držav si je ustvarilo kolonije na drugih kontinentih, to je pa sprožilo številne vojne.
  • 1517

    REFORMACIJA

    REFORMACIJA
    je versko, kulturno in politično gibanje v 16.stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške cerkve. Jan Hus je bil zaradi zahtev po reformah zažgan na grmadi. Martin Luther je bil nemški duhovnik, ki je 31.oktobra 1517 prestavil svojih 95 tez. Opozarjal je na to, da je cerkev kot organizacija povsem v nasprotju s sveto besedo. Glavne Luthrove teze so bile: odprava prodaje odpustkov, cerkveni obredi in Biblija v narodnih jezikih, odprava celibata itd. Podprli so ga nemški plemiči.
  • 1550

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
    Prvi slovenski tiskani knjigi sta "Katekizem" in "Abecednik", ki ju je leta 1550 v Tübingenu v Nemčiji izdal Primož Trubar, slovenski protestantski reformator. "Katekizem" je versko-poučna knjiga, ki je bila namenjena verskemu pouku in je vsebovala temeljna načela krščanske vere ter molitve. "Abecednik" je bila prva slovenska abecedna knjiga, namenjena učenju branja in pisanja.S tiskanjem in izdajo teh dveh knjig je Primož Trubar postavil temelje za razvoj slovenskega knjižnega jezika.
  • 1555

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR
    Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela — tega vera. Z vestfalskim mirom so leta 1648 določila augsburškega verskega miru razširili na kalviniste. Cesar po augsburškem verskem miru ni imel več religioznih kompetenc. Karel V. je bil nad izidom pogajanj tako razočaran, da se je 1556 odpovedal cesarskemu položaju v korist brata Ferdinanda I.
  • PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

    PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
    Prva slovenska slovnica je bila napisana in izdana leta 1584 s strani protestantskega duhovnika Adam Bohoriča. Naslovila se je "Arcticae horulae succisivae", kar pomeni "Zimske urice za šolanje". V zgodovini obstaja več prevodov Svetega pisma v slovenščino, pri čemer so bili nekateri deli prevajani že v prejšnjih stoletjih. Prevod Dalmatinove Biblije je bil ena ključnih knjig za slovensko protestantsko skupnost in je pomagal utrditi protestantizem ter pismenost med Slovenci.
  • Period: to

    LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

    Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj (1638-1715), je bil francoski kralj in ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini absolutizma. Absolutizem je bil politični sistem, v katerem je vladar imel absolutno oblast, brez omejitev s strani parlamenta, plemstva ali drugih institucij. Pod njegovo vladavino je Francija postala vodilna evropska država, s pomembno vojaško in kulturno močjo. Ludvik XIV. je spodbujal umetnost in kulturo ter podpiral francoske umetnike, pisatelje in filozofe.
  • Period: to

    RAZSVETLJENSTVO

    je filozofsko gibanje, ki je poudarjalo zaupanje v razum in znanost, enakost pred zakonom, pravico do svobode, svobodo tiska in mišljenja itd. Privrženci so bili predvsem liberarni meščani. Fevdalni vrh ni podpiral idej. Predstavniki so bili Marija Terezija, Jožef II., Friderik II., Katarina II. Reforme v Habsburški monarhiji so centralizacija državne uprave, izveden je bil popis prebivalstva, uvedene hišne številke ter priimki, obvezne osnovna šola, verska strpnost do vseh ver.
  • Period: to

    MARIJA TEREZIJA

    Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel. Imela je šestnajst otrok, od tega je bilo 11 deklet, 10 od teh pa se je imenovalo Marija. Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Ustanovila je vrhovno sodišče in tudi vojaško akademijo, leta 1754 pa akademijo inženirskih znanosti. Umrla je leta 1780, kot edina ženska vladarka v 650-letni zgodovini habsburške dinastije.
  • Period: to

    PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Sprožilo jo je odkritje parnega stroja v 18.st., prehod iz ročnega na strojno proizvodnjo. Parni stroj je ustvaril James Watt leta 1769. Pripomogel v tekstilni industriji, vleko vozičkov v rudnikih, pogon črpalk za vodo, prvi parniki in prve lokomotive, Železnica je dobila vodilno vlogo v prometu.
  • Period: to

    NAPOLEON BONAPARTE

    Eden najpomembnejših vojskovodij v zgodovini in tudi vladar Francije. Širil je francoske revolucionarne ideje po Evropi. Napoleon se je izvrstno izkazal v obrambi Francije in revolucije. Po porazu Francozov leta 1813 in izgonu Napoleona na otok Elba je ozemlje znova pripadalo Habsburžanom. Napoleona so dokončno izgnali leta 1815 na otok Sveta Helena, kjer je kasneje tudi umrl.
  • NASTANEK ZDA

    NASTANEK ZDA
    Tako geološki kot arheološki dokazi govorijo o tem, da so bili prvotni prebivalci Severne Amerike ljudstva iz Azije. Ameriški staroselci so se razdelili in oblikovali v različna ljudstva. Viški teh kultur so se razvili v imperijih Aztekov v Mehiki ter Inkov v Peruju, v mestih okoli gomil, ki so jih gradili Misisipijci, ljudstvo Pueblo pa je že živelo z namakalnimi sistemi. Šibkost tako zvezne kot državnih vlad je po sklicu ustavne konvencije leta 1787 v Filadelfija.
  • Period: to

    FRANCOSKA REVOLUCIJA

    Obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb. Meščani odpravijo absolutno monarhijo in stari fevdalni red (cerkev in plemiči izgubijo svojo moč in privilegije). Geslo republike je svoboda, enakost in bratstvo. Uveljavi se meščanska republika. Revolucijo je vodil Robespierre, njegova stranka je bila jakobinci. Začela se je julija 1789 z napadom meščanov na trdnjavo Bastilijo v Parizu. Obglavljena sta bila Ludwik XVI. in Marija Antoaneta. Uvedena je bila giljotina. Prihod Napoleona 1799.
  • Period: to

    14. 10. 1809–avgust 1813 -> ILIRSKE PROVINCE

    Ko je Napoleon že drugič premagal Avstrijo in ji odvzel del ozemlja, je tega vključil v posebno upravno enoto francoskega cesarstva Ilirske Province. Tako je Avstriji odvzel dostop do morja. Ilirske Province so zavzemale ozemlje zahodne koroške in ozemlji Slovenije in Hrvaške južno od Save. Meja med Avstrijo in Ilirskimi Provincami je reka Sava. Glavno mesto je bila Ljubljana. Slovenske dežele pridejo pod moderno francosko meščansko upravo. Uvede se Napoleonov civilni zakonik.
  • Period: to

    METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

    Obdobje v Avstrijskem cesarstvu od Dunajskega kongresa do mračne revolucije. Vodilni politik Avstrije je konzervativni minister Metternich. Varuje Habsburško večnacionalno državo, fevdalizem in absolutistično ureditev monarhije. Metternich se zaveda, da je Pariz revolucionarno žarišče Evrope. Znan pregovor: Kadar Pariz kiha, se prehladi vsa Evropa. Značilna je bila cenzura. Velika vloga policije in ovaduhov.
  • KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

    KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
    Sveti aliansi je bila politična zveza evropskih monarhov, ustanovljena po koncu Napoleonovih vojn, in je delovala med letoma 1815 in 1825. Namen zveze je bil ohraniti evropski red in preprečiti širjenje revolucionarnih idej.
  • Period: to

    FRANC JOŽEF I.

    Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti. Bil je vladar Habsburške monarhije, ki je vključevala različne dele Srednje Evrope in Balkana. Njegovo obdobje vladanja je zaznamovalo številne politične, gospodarske in družbene spremembe. Franc Jožef je bil zagovornik centralizirane oblasti, kar je pomenilo zmanjšanje avtonomije nekaterih pokrajin in narodnosti znotraj Habsburške monarhije.
  • POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

    POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
    Veliko narodov v Evropi nima svoje enotne države. Nemški narodi Avstrijskega cesarstva zahtevajo več pravic oz. samostojnost. Nemški in Italijanski narod prav tako nimata svoje lastne države in zahtevajo ustanovitev velike Nemčije in Italije. Zedinjena Slovenija je prvi slovenski politični program, avtor je bil Matija Majar Ziljski. Objavljen marca 1848 v Kmetijskih in rokodelskih novicah, takrat se tudi prvič uporabi slovenska narodna zastava ter Prešernova Zdravljica. Zahteva narodno združitev
  • Period: to

    BACHOV ABSOLUTIZEM

  • Period: to

    DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Sprožila jo je uporaba novih virov energije kot sta nafta in elektrika in uveljavitev množične proizvodnje v drugi polovici 19.stoletja. Prišlo je do mnogih odkritij na področju matematike, fizike, kemije, biologije, medicine itd. Thomas Edison je izdelal prvi električni generator. Nikola Tesla je omogočil prenos elektrike. Alfred Nobel je odkril razstrelivo. Zakonca Curie sta odkrila radioaktivno sevanje.
  • NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

    NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
    Kraljevina Italija je nastala leta 1861. Pred tem je bila Italija razdeljena na več manjših držav, mestne državice, vojvodine in kraljevine, ki so bile politično in administrativno ločene. Proces združevanja Italije se imenuje Risorgimento, kar pomeni "ponovno rojstvo" ali "prebujenje". Risorgimento je bil politični in nacionalni gibanje, ki je stremelo k združitvi Italije in oblikovanju enotne italijanske države.
  • Period: to

    AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Ameriška državljanska vojna je trajala med letoma 1861 in 1865 ter je bila ena najpomembnejših in najbolj krvavih vojn v zgodovini Združenih držav Amerike. Spopad je nastal med Severnimi državami, ki so podpirale ohranitev Unije, in Južnimi državami, ki so se odcepile in ustanovile Konfederacijske države Amerike, ker so zagovarjale pravico do suženjstva. Glavni vzrok vojne je bil globok razkol glede vprašanja suženjstva med industrijskim Severom in agrarnim Jugom.
  • NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

    NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
    Vzroki za nastanek A.O, so bili številni, Najpomembnejši so pa: zahteve po enakopravnosti in celo želje po lastni državi od vseh nenemških držav, neuspešne vojne, gospodarske težave, politična trenja in nasprotovanja. Imenovali so jo tudi Dualistična država, zaradi njene politične ureditve, saj je predstavljala dvojno monarhijo: Avstrijo in Ogrsko. Imela je upravno delitev, delila se je na 18 delov. Cesar je bil Franc Jožef I. za njem pa Karel I.
  • NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

    NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
    Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 kot posledica vojaških zmag in političnih dogovorov med različnimi nemškimi državami. Proces združevanja Nemčije je bil znan kot nemško združevanje ali nemška enotnost. Vodilno vlogo pri nemškem združevanju je imel kancelar Otto von Bismarck, ki je bil pruski državnik. Bismarck je s pomočjo vojaške moči Prusije in spretnih političnih manevrov dosegal cilje združevanja Nemčije pod prusko prevlado.
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Rudolf Maister je bil pomemben slovenski vojaški in politični voditelj, rojen 29. marca 1874 v Kamniku, na območju današnje Slovenije. Najbolj je znan po svoji vlogi v obdobju po prvi svetovni vojni, ko je prispeval k utrditvi slovenskega ozemlja in uveljavljanju slovenske suverenosti. Maister je bil nato imenovan za poveljnika Slovenske vojske, ki je bila ustanovljena za zaščito slovenskih ozemelj. Rudolf Maister je umrl 26. julija 1934 v Kamniku.
  • ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA

    ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA
    Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentat je bil izveden s strani skupine mladih bosanskih Srbov, ki so delovali v organizaciji "Mlada Bosna" in so imeli podporo srbske tajne organizacije Črna roka. Atentat na Franca Ferdinanda je bil ključni dogodek, ki je sprožil verižno reakcijo diplomatskih in vojaških potez, ki so pripeljale do izbruha prve svetovne vojne.
  • Period: to

    PRVA SVETOVNA VOJNA

    Odločilni boji so potekali na evropskih bojiščih. Vojaška zavezništva so nastala že pred vojno, delimo na Centralne sile in Antanto. Vzroki za vojno so bili: mednarodna nasprotja, neenakomerna porazdelitev kolonij(imperalizem), oboroževalna tekma, nacionalizem itd. Povod za vojno je bil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda-28.6.1914 v Sarajevu. Atentat je izvedel Gavrilo Princip. Zaradi neizvedenega ultimata Avsto-Ogrska napove vojno Srbiji. Pričel se je "DOMINO EFEKT"
  • Period: to

    SOŠKA FRONTA

    Največji spopad ma slovenskih tleh v zgodovini. Zelo neugoden gorat teren, saj so boji potekali v dolinah rek Soče in na kraških planotah. Zaradi teh razlogov je to ena izmed najtežjih front v prvi svetovni vojni. Trajala je 888dni. Oktobra 1917 je bila zadnja (12) soška bitka, ki jo imenujemo Čudež pri Kobaridu. Avstrijski vojski uspe silovit preboj fronte med Bovcem in Kobaridom- zmaga nad italijansko vojsko.
  • RUSKA REVOLUCIJA

    RUSKA REVOLUCIJA
    Boljševiki (politična stranka) nasilno odpravijo cesarja in meščansko demokracijo, vodja je bil Lenin. Pride do državljanske vojne, ki se je končala z izpostavitvijo novega družbeno-političnega sistema (socializma) in Sovjetske zveze (1922). Rusija izstopi iz vojne, kar pripelje do zmage centralnih sil na vzhodni fronti.
  • Period: to

    SODOBNOST

  • DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

    DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
    Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije. Ta država, znana tudi kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bila ustanovljena 1. decembra 1918. Kasneje je leta 1929 preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Ustanovitev države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila odziv na željo po združitvi južnih Slovanov pod enotno državo po razpadu Avstro-Ogrske.
  • Period: to

    KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

    Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država, ki je nastala 1.decembra 1918 z združitvijo držav. Nastanek je bil zaradi pritiska s strani Italije. Predstavniki vlade SHS in italijanske vlade so v italijanskem mestu Rapallo podpisali pogodbo o razmejitvi, imenujemo jo Rapalska pogodba. Jugoslavija se je z njo odrekla velikemu ozemlju na zahodu. Prvo ustavo KraljevineSHS imenovane Vidovdanska ustava so sprejeli 28.junija 1921.3.oktobra 1929 se je Kraljevina SHS preimenovala v Jugoslavijo
  • Period: to

    PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

    Začela se je januarja 1919 v Parizu. Udeležilo se je 32 držav, sporazume pa je pisalo petdeset komisij. Glavne pri plebiscitu so bile ZDA(Woodrow Wilson), Velika Britanija(David Loyd George), Italija(Vittorio Emanuele Orladno), Francija(Georges Clemencau), te pa niso imele enakih stališč in ciljev. Premagancev ni boli za pogajalsko mizo. Rusija je bila sredi državljanske vojne in je bila izključena iz pogajanj, saj je veljala za novo nevarnost.
  • Period: to

    ZLATA DVAJSETA LETA

    Po letu 1924 se je gospodarski in politični položaj umiril, sledilo je obdobje hitre gospodarske rasti. Prebivalcem zahodnih držav je dajala občutek, da si lahko po letih vojnega trpljenja končno privoščijo brezskrbno življenje. Takrat so se začela "zlata dvajseta leta". Naraščal je gospodarski vpliv ZDA, širil se je pa tudi njegov kulturni vpliv. Postopoma so kasneje pričeli prevzemati ameriške navade in izdelke. Dobiček je rasel, brezposelnost je bila majhna.
  • TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

    TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
    Trianonska pogodba, podpisana 4. junija 1920 v Versaillesu, je bila mirovna pogodba med zmagovalnimi zavezniki in Madžarsko po koncu prve svetovne vojne. Pogodba je določila nove meje Madžarske, ki je izgubila velik del svojega ozemlja, vključno s Prekmurjem.Meja v Prekmurju je bila določena na podlagi etničnih in zgodovinskih dejavnikov ter želje po vzpostavitvi stabilnosti in varnosti v regiji.
  • KOROŠKI PLEBISCIT

    KOROŠKI PLEBISCIT
    Po koncu prve svetovne vojne naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu z Avstrijo 10.10.1920 določila mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS, ampak je prišlo do sporov zaradi Koroške. V spor so posegle velesile, ki so se odločile, da bodo spor rešile s plebiscitom. Določili so ozemlja, ki so bila predmet glasovanja imeli so številne propagande. V coni A je glasovala več kot polovica, zato ni bilo glasovanja v coni B. Ozemlje je šlo Avstriji.
  • Period: to

    STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

    Stalinizem je politični sistem, ki se je razvil v Sovjetski zvezi med vladavino Josifa Stalina, ki je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze od leta 1922 do svoje smrti leta 1953. Stalin je oblikoval in izvajal politike, ki so imele velik vpliv na politično, gospodarsko in družbeno življenje v Sovjetski zvezi. Stalin je vzpostavil avtoritarni režim in uvedel obsežne politične čistke, ki so vključevale množične aretacije, izgnanstva, zaporne kazni in usmrtitve nasprotnikov.
  • Period: to

    FAŠIZEM V ITALIJI

    Fašizem v Italiji je bil politični in družbeni sistem, ki se je razvil v 20. stoletju pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašizem je nastal po koncu prve svetovne vojne in je prevzel oblast leta 1922. Fašizem v Italiji je imel pomemben vpliv na politično dogajanje v Evropi in je vplival tudi na druge države, ki so si prizadevale za podobne avtoritarne in nacionalistične ideje. Mussolinijeva oblast je trajala do leta 1943, ko je bil ob koncu druge svetovne vojne obsojen na smrt.
  • VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

    VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
    Velika gospodarska kriza je bila huda svetovna gospodarska kriza, ki je začela leta 1929 in trajala vse do začetka 1940-ih. Kriza se je začela v Združenih državah Amerike, vendar je imela globoke posledice po vsem svetu. Velika gospodarska kriza je imela dolgoročne posledice na svetovno gospodarstvo in politiko. Prinesla je spoznanje o potrebi po regulaciji finančnega sistema in socialni zaščiti delavcev.
  • Period: to

    NACIZEM V NEMČIJI

    Nacizem v Nemčiji je bil politični in ideološki sistem, ki ga je vodil Adolf Hitler in njegova Nacionalno-socialistična nemška delavska stranka (NSDAP). Nacistični režim je vladal v Nemčiji med letoma 1933 in 1945. Nacistični režim je prinesel veliko trpljenje, preganjanje in smrt milijonov ljudi med drugo svetovno vojno. Po porazu nacistične Nemčije leta 1945 je Hitler umrl, in nacizem je bil prepovedan ter obsodjen kot zločinski in zavržen politični sistem.
  • Period: to

    ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Španska državljanska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Vojna je bila posledica političnih in družbenih napetosti v državi ter je močno vplivala na nadaljnji potek zgodovine Španije. Vojna je bila izredno nasilna, z masovnimi zločini in represijo na obeh straneh. Nacisti in fašisti so uporabili vojno kot priložnost za preizkus svojega orožja in vojaške doktrine pred drugo svetovno vojno.
  • Period: to

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Druga svetovna vojna je bil globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna je bila ena največjih in najbolj uničujočih vojn v zgodovini ter je vključevala številne države in narode po vsem svetu. Vojaške operacije so potekale na več frontah, vključno z Evropo, Afriko, Azijo in Pacifikom. Vojna je bila izredno nasilna in uničujoča, s številnimi bitkami, zločini proti človeštvu in genocidom, vključno z holokavstom, ki je privedel do smrti več milijonov ljudi.
  • NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

    NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
    Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki ga je izvedla osna sila, vključno z nacistično Nemčijo, fašistično Italijo, Bolgarijo in Madžarsko, med drugo svetovno vojno. Napad se je začel 6. aprila 1941 in je bil del širšega nemškega načrta za osvajanje Balkana in vzpostavitev nemške prevlade v tem delu Evrope. Napad na Jugoslavijo je potekal hkrati s Hitlerjevim napadom na Grčijo. Nemška vojska, podprta z italijanskimi in drugimi osnimi silami, je izvedla masivne zračne napade.
  • Period: to

    JUGOSLAVIJA

    Jugoslavija je bila zveza držav, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992 na ozemlju današnjih držav Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova. Pod vodstvom Tita je SFRJ sledila politiki samoupravnega socializma, ki je združevala elemente komunizma in avtonomije posameznih republik in pokrajin znotraj federacije. Jugoslavija je postala neuvrščena država in je vzpostavila svojo pot v neodvisnost glede na vplive Vzhoda in Zahoda.
  • NASTANEK OZN

    NASTANEK OZN
    Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne kot mednarodna organizacija, ki naj bi spodbujala mednarodni mir, varnost in sodelovanje med državami. Njen nastanek sega v leto 1945. Ideja o vzpostavitvi OZN se je oblikovala med vojno, ko so se številne države zavedale potrebe po učinkoviti mednarodni organizaciji, ki bi preprečevala ponovitev grozot vojnega obdobja. Krovno organizacijo, ki bi nadomestila prejšnjo Liga narodov.
  • Period: to

    HLADNA VOJNA

    Hladna vojna je obdobje napetosti in rivalstva med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zaveznicami, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne leta 1945 do razpada Sovjetske zveze leta 1991. Čeprav med hladno vojno ni prišlo do neposrednega spopada med obema velesilama, je obstajal močan politični, vojaški in ideološki konflikt med kapitalističnim zahodom (vodeno s ZDA) in komunističnim vzhodom (vodeno s Sovjetsko zvezo).
  • Period: to

    KOREJSKA VOJNA

    Korejska vojna je oboroženi spopad, ki se je odvijal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), ki je bila podprta s strani Kitajske in Sovjetske zveze, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je bila podprta s strani Združenih držav Amerike in Združenih narodov. Vojna se je začela z napadom Severne Koreje na Južno Korejo 25. junija 1950.
  • EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

    EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
    Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva integracijska organizacija v Evropi, ustanovljena z namenom spodbujanja gospodarskega sodelovanja in preprečevanja vojaških konfliktov med evropskimi državami po drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila s podpisom Pariškega sporazuma 18. aprila 1951 in je začela delovati 10. avgusta 1952. ESKPJ je nastala kot odgovor na potrebo po nadzoru in usklajevanju premogovništva in jeklarstva, ki sta bila ključna sektorja evropske industrije.
  • LONDONSKI MEMORANDUM

    LONDONSKI MEMORANDUM
    Londonski sporazum, je bil mednarodni dogovor, ki je potekal v Londonu med zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA. Potekal je 5.oktobra 1954. Memorandum je odločil o območjih držav. Slovenija je s pomočjo tega podpisa pridobila območje, ki je bilo pod italijanskim delom. Pridobila je ponoven dostop do morja in tako odprla svojo trgovsko pot. Sporazum je poskrbel za varovanje narodnih manjšin, razdelitev STO itd.
  • GIBANJE NEUVRŠČENIH

    GIBANJE NEUVRŠČENIH
    Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ki se je oblikovalo med hladno vojno in je združevalo države, ki niso želele izbrati strani med vzhodnim (komunističnim) in zahodnim (kapitalističnim) blokom. Gibanje je bilo ustanovljeno na konferenci v Bandungu leta 1955, ki je potekala v Indoneziji. Na vrhuncu je gibanje neuvrščenih združevalo več kot 100 držav, ki so Nekatere najpomembnejših držav, ki so bile del gibanja, so bile Indija, Egipt, Jugoslavija, Indonezija in Alžirija.
  • EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

    EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
    Evropska gospodarska skupnost (EGS), uradno imenovana Evropska gospodarska skupnost za premog in jeklo (EGSPJ), je bila ena od treh prvotnih evropskih skupnosti, ustanovljenih s Pogodbo iz Rima leta 1957. Poleg EGS sta bili ustanovljeni še Evropska skupnost za atomsko energijo (EURATOM) in Evropska skupnost za jedrsko energijo (ESJE). Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg in povečati gospodarsko sodelovanje med državami članicami.
  • KUBANSKA KRIZA

    KUBANSKA KRIZA
    Kubanska kriza, znana tudi kot karibska kriza, je bila vrhunec napetosti med Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Kubo leta 1962. Kriza je nastala, ko so ZDA odkrile, da Sovjetska zveza namešča jedrske rakete na Kubi, kar je bilo v nasprotju z ameriškimi interesi in je predstavljalo resno grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Napetosti so se začele 14. oktobra 1962, ko so ameriški izvidni leti odkrili, da na Kubi potekajo gradbena dela za namestitev raket srednjega dosega.
  • Period: to

    VIETNAMSKA VOJNA

    Vietnamska vojna, ki je trajala med letoma 1955 in 1975, je bila oboroženi konflikt med komunistično Severno Vietnamško vojsko (NVVA) in Vietkongom na eni strani ter južnovietnamskimi silami, podprtimi s strani Združenih držav Amerike (ZDA) in drugih zavezniških držav, na drugi strani. Vojaški konflikt je bil del širše hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. Vojaški spopadi so se začeli, ko je Severna Vietnamška vojska in Vietkong, ki sta se zavzemala za združitev Severnega in Južnega Vietnama.
  • AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

    AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
    Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969 in je predstavljal mejnik v zgodovini raziskovanja vesolja. Med misijo Apollo 11 je posadka, sestavljena iz astronavtov Neila Armstronga, Edwina "Buzza" Aldrina in Michaela Collinsa, uspešno pristala na površini Lune. Neil Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na površje Lune, in je slavno izjavil:"To je majhen korak za človeka a velik skok za človeštvo."Med njihovim bivanjem na Luni so astronavti opravili različne znanstvene raziskave
  • JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

    JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
    Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je takrat spadala pod Sovjetsko zvezo. Med izvajanjem preizkusa reaktorja št. 4 je prišlo do hudega jedrskega incidenta, ki je privedel do eksplozije reaktorskega jedra. Nesreča je bila posledica več zaporednih napak pri izvajanju preizkusa reaktorja, ki so povzročile pregrevanje gorivnih palic in sprostitev ogromne količine radioaktivnih snovi v atmosfero.
  • PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

    PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
    Prve večstrankarske volitve so bile organizirane v različnih državah in časovnih obdobjih, zato je težko podati enoten odgovor. Vendar pa bom navedel nekaj primerov prve večstrankarske volitve v nekaterih državah: Poljska, Madžarska, Južna Afrika, Slovenia, Rusija. Te so le nekateri primeri prve večstrankarske volitve v nekaterih državah. Obstaja še veliko drugih primerov po vsem svetu, vsak s svojimi edinstvenimi zgodovinskimi okoliščinami.
  • DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

    DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
    Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 s strani Slovenske skupščine, ki je takrat predstavljala najvišji zakonodajni organ Slovenije. Ta deklaracija je pomemben dokument, ki je postavil temelje za neodvisnost Slovenije in uveljavitev suverenosti države. Deklaracija o suverenosti je bila sprejeta v času razpada nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.
  • PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

    PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
    Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil referendum, ki je potekal 23. decembra 1990, s katerim je slovensko prebivalstvo odločalo o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Plebiscit je bil pomemben korak v procesu osamosvajanja Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije.
  • Period: to

    DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

    Denacionalizacija in privatizacija sta procesa, ki sta se v Sloveniji začela po osamosvojitvi leta 1991. Oba procesa sta bila pomembna pri prehodu iz socialističnega gospodarstva v tržno usmerjeno gospodarstvo. Denacionalizacija se nanaša na vrnitev ali odškodnino za premoženje, ki je bilo nacionalizirano med obdobjem socializma. V Sloveniji je bil sprejet Zakon o denacionalizaciji leta 1991, ki je določil postopek vračanja premoženja v preteklih lastnikov ali njihove dediče.
  • RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

    RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
    Razglasitev samostojnosti Slovenije je potekala 25. junija 1991. To je bil ključni dogodek v zgodovini Slovenije, ki je pomenil uradno ustanovitev samostojne in neodvisne države. Razglasitev samostojnosti je sledila plebiscitu o osamosvojitvi, ki je bil izveden 23. decembra 1990. Na tem plebiscitu je več kot 88% volivcev glasovalo za samostojnost Slovenije. S tem izidom je bila pridobljena politična legitimacija za razglasitev samostojnosti.
  • Period: to

    VOJNA ZA SLOVENIJO

    Vojna za Slovenijo je oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med Republiko Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki je bila takrat osrednja vojaška sila Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vojna je bila posledica razglasitve neodvisnosti Slovenije in jugoslovanskega poskusa ohranitve centralne oblasti nad Slovenijo.
  • SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

    SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
    Sprejetje slovenske ustave se nanaša na sprejetje Ustave Republike Slovenije ki je temeljni pravni akt in ustavni red Slovenije. Ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991. Priprava in sprejetje ustave sta bila pomemben korak v procesu osamosvajanja in ustvarjanja samostojne države Slovenije. Delo na pripravi ustave se je začelo že pred osamosvojitvijo ko je bila ustanovljena Ustavna komisija. Ta je pripravila osnutek nove ustave ki je bil nato predstavljen javnosti in obravnavan v Državnem zboru
  • EVROPSKA UNIJA

    EVROPSKA UNIJA
    Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki si prizadeva za tesnejše sodelovanje in integracijo med članicami. EU je izšla iz evropskega gospodarskega sodelovanja po drugi svetovni vojni, s ciljem spodbujanja miru, stabilnosti in blaginje na evropski celini. Evropska unija je bila ustanovljena 1. novembra 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe. Pogodba je postavila temelje za politično in gospodarsko povezovanje med državami članicami.
  • VKLJUČITEV V NATO

    VKLJUČITEV V NATO
    Republika Slovenija je postala članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO) 29. marca 2004. Vključitev v NATO je bila pomembna odločitev, ki je prispevala k varnosti in stabilnosti Slovenije ter povezovanju z drugimi evropskimi in severnoameriškimi državami. Proces vključitve Slovenije v NATO se je začel že po osamosvojitvi leta 1991. Slovenija je izkazala interes za sodelovanje in približevanje zavezništvu ter za krepitev varnosti in obrambnih zmogljivosti.
  • PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

    PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
    Republika Slovenija se je pridružila Evropski uniji (EU) 1. maja 2004. Pridružitev EU je bila pomembna odločitev, ki je Sloveniji omogočila polno članstvo v enem največjih gospodarskih, političnih in pravnih združenj na svetu. Pot proti članstvu v EU se je začela že v devetdesetih letih, ko je Slovenija izrazila svojo željo po integraciji v evropske strukture. Leta 1997 je Slovenija podpisala Pogodbo o pridružitvi k Evropski uniji, kar je pomenilo začetek procesa približevanja.
  • VSTOP V EUROOBMOČJE

    VSTOP V EUROOBMOČJE
    Republika Slovenija je postala članica euroobmočja in uvedla evro kot svojo valuto 1. januarja 2007. Vstop v euroobmočje je bil pomemben korak za Slovenijo, ki je okrepil njeno gospodarsko povezanost z evropskimi partnericami in prispeval k stabilnosti ter enotnosti evropskega gospodarskega in monetarnega sistema.
  • Period: to

    GOSPODARSKA KRIZA

    Gospodarska kriza oziroma velika depresija je bilo obdobje vse svetovne gospodarske krize. Pričelo se je 24.oktobra 1929, ko je nenaden zlom Newyorške borze povzročil splet gospodarskih dejavnikov. Posledice so bile vidne povsod po svetu, najbolj je vplivala na kmetijstvo. V Evropi je najbolj vplivalo na Nemčijo in Francijo. V Weimarski republiki, ki jo je kriza zelo prizadela, je bil to čas vzpona Adolfa Hitlerja in nacizma, to je pripeljalo do 2sv. vojne. Končalo se je v poznih 1930 letih.
  • EPIDEMIJA COVID 19

    EPIDEMIJA COVID 19
    Pričela se je na Kitajskem leta 2019, v Sloveniji je bil pa prvi primer potrjen 4.marca 2020. Epidemijo so uradno razglasili 12. marca, takrat so tudi pričeli sklepati prve ukrepe. Prvi valj epidemije je trajal 12 tednov. Pričetek cepljenja je bil 27. decembra 2020, prvo so cepivo prejele starejše osebe nato tudi mlajše. Poznamo cepiva Pfizer/BioNTech, Johnson & Johnson, Moderna in AdtraZeneca. Po celem svetu je povzročila krize in še danes imamo primere Covid-19.