-
V obdobju od 1408 do 1593 so Turki izvajali številne vpade v Evropo. Osmansko cesarstvo je uporabljalo agresivne vojaške taktike, vključno z obleganji mest, plenjenjem in vojaškimi pohodi. Napadi so prizadeli države, kot so Srbija, Bosna, Madžarska in Avstrija. Turki so uporabljali napredno oborožitev, vključno z artilerijo in konjenico, kar jih je naredilo za nevarne nasprotnike. Ti vpadi so privedli do pridobitve ozemlja in imeli dolgotrajne posledice na zgodovino Evrope. -
kmetje se borijo za pravičnost, izboljšanje položaja. Pridobitev nekaterih pravic, vendar tudi zatiranje in nasilje s strani oblasti. -
Ludvik XIV. (1643–1715) je bil francoski kralj, znan po absolutistični oblasti. Okrepil je svoj položaj, vodil državo z močno roko in uveljavljal politiko "jaz sem država". Kljub uspehom je absolutizem povzročal težke davke, nemire in omejitve svoboščin. -
V obdobju med letoma 1680 in 1780 je cvetelo razsvetljenstvo. Filozofi in intelektualci so zagovarjali razum, svobodo in napredek. Vplivali so na politične, družbene in kulturne spremembe. Poudarjali so človekove pravice, raziskovanje znanosti ter kritično razmišljanje. Razsvetljenstvo je pustilo trajen vpliv na evropsko in svetovno zgodovino. -
Marija Terezija (13. 5. 1717–29. 11. 1780) je bila avstrijska vladarica in ena najpomembnejših vladarjev v zgodovini Avstrijskega cesarstva. Uveljavila je številne reforme, kot so modernizacija administracije, izboljšanje šolstva in zdravstva. Bila je močna in vplivna vladarica, ki je uspešno vodila državo skozi obdobje političnih in vojaških izzivov. -
Med letoma 1750 in 1850 se je odvijala prva industrijska revolucija. To je bilo obdobje hitrega tehnološkega napredka, industrializacije in sprememb v proizvodnji. Uvedba strojev, kot so parni stroji in tekstilni stroji, je preoblikovala gospodarstvo, družbo in način življenja. Revolucija je pripeljala do urbanizacije in vzpona tovarn. -
avgusta 1769 se je rodil Napoleon Bonaparte, francoski vojskovodja in politik. Postal je francoski cesar in vodil številne vojaške pohode po Evropi. Njegova vladavina je zaznamovala obdobje Napoleonskih vojn, ki so vplivale na politično in družbeno ureditev v Evropi. Umrl je 5. maja 1821. -
julija 1776 so bile ZDA ustanovljene kot neodvisna država. Deklaracija neodvisnosti je bila podpisana, s čimer so kolonije razglasile ločitev od Britanskega imperija. ZDA so se nato razvile v demokratično republiko, postale vodilna svetovna sila in simbol svobode ter demokracije. -
julija 1789 se je začela Francoska revolucija z zavzetjem Bastilje, simbola absolutne monarhije. Revolucija je prinesla rušenje starodavnega režima, uvedbo načel svobode, enakosti in bratstva ter odpravo privilegijev plemstva. Trajala je desetletje in pustila trajen vpliv na politično, družbeno in kulturno področje v Franciji in Evropi. -
1809 je Napoleon ustanovil Ilirske province, ki so zajemale območje današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter delov Italije in Avstrije. Uvedel je francosko upravo, sodstvo in izobraževanje. Ilirske province so predstavljale poskus ustvarjanja enotne administrativne enote pod vplivom francoskega cesarstva. Provincam je bila pripisana velika politična in gospodarska pomembnost. Vendar so bile province kratkotrajne, saj so se končal 1813 z Napoleonovim porazom. -
Od leta 1815 do 1848 je vladal Klemens von Metternich, avstrijski državnik, ki je uveljavljal politiko absolutizma. Bil je zagovornik ohranitve monarhije in zatiranja liberalnih idej ter nacionalnih gibanj. Metternichov absolutizem je zaznamoval politično in družbeno podnebje v Avstrijskem cesarstvu v tem obdobju -
Leta 1821 je v Ljubljani potekal kongres Svetega alianse, mednarodnega političnega zavezništva, ki so ga sestavljale Avstrija, Prusija in Rusija. Kongres je bil del prizadevanj za obnovitev absolutistične oblasti po napoleonskih vojnah. Na njem so se dogovarjali o skupnih političnih in varnostnih vprašanjih. -
avgusta 1830 se je rodil Franc Jožef I., avstrijski cesar in kralj ogrske. Vladoval je dolgo obdobje, od leta 1848 do svoje smrti 21. novembra 1916. Njegovo vladavino je zaznamovalo obdobje velikih političnih, družbenih in gospodarskih sprememb, vključno z razpadom Avstro-Ogrskega cesarstva med prvo svetovno vojno. -
Leta 1848 je bilo obdobje Pomladi narodov, ko so se po Evropi širile zahteve po političnih svoboščinah in nacionalnih pravicah. V tem času je nastopila tudi ideja o zedinjeni Sloveniji, ki je združevala slovenske narodne interese in prizadevanja za enotnost ter samostojnost slovenskega naroda. -
Od leta 1849 do 1859 je v Avstrijskem cesarstvu vladal Alexander von Bach, ki je uveljavil politiko Bachovega absolutizma. Kot notranji minister je zatiral politične svoboščine, omejeval avtonomijo in vzpostavljal centralizirano oblast. Bachov absolutizem je sprožil nezadovoljstvo in upor ter vplival na politično podnebje v tem obdobju. -
V obdobju med letoma 1850 in 1950 je potekala druga industrijska revolucija. Ključni napredek je bil dosežen v področjih elektrifikacije, transporta, kemikalij, jeklarstva in avtomobilske industrije. Uvedba električne energije, proizvodnja množičnih dobrin ter razvoj telekomunikacij in medicine so močno vplivali na družbo, gospodarstvo in tehnološki napredek. -
Leta 1861 je bila ustanovljena Kraljevina Italija. Proces združevanja italijanskih ozemelj pod enotno vlado se je začel leta 1859 in se končal z ustanovitvijo nove države. Kraljevina Italija je združila večino italijanskih ozemelj in postala pomembna politična in gospodarska sila na Apeninskem polotoku. -
Od aprila 1861 do aprila 1865 je potekala Ameriška državljanska vojna med severnimi in južnimi državami ZDA. Konflikt je nastal zaradi razlik glede suženjstva, pravic držav in ekonomskega sistema. Vojskovanje je prineslo veliko žrtev ter pripeljalo do ukinitve suženjstva ter okrepljene centralne oblasti ZDA. -
Leta 1867 je bila ustanovljena Avstro-Ogrska, dvojna monarhija, ki je združevala Avstrijo in Ogrsko. S kompromisom iz Ausgleicha sta bili vzpostavljeni dve ločeni vladi pod istim monarhom. Avstro-Ogrska je postala multinacionalna država, ki je vključevala različne etnične skupnosti in se spopadala z notranjimi izzivi ter napetostmi med narodi. -
Leta 1871 je bilo ustanovljeno Nemško cesarstvo, ko se je združilo več nemških držav pod vodstvom Prusije. Viljem I. Pruski je bil kronan za nemškega cesarja. Ustanovitev cesarstva je okrepila politično in gospodarsko moč Nemčije ter pripomogla k oblikovanju sodobne nemške nacionalne identitete. -
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik. V obdobju med 29. marcem 1874 in 26. julijem 1934 je igral pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Zaslovel je z obrambo Maribora leta 1919, ko je prevzel oblast nad mestom in ga pripojil k Državi SHS, ter kot pobudnik kulturnega napredka. -
junija 1914 je bil izveden atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu. Atentat je izvedla skupina mladih nacionalistov iz Bosne in Hercegovine, kar je sprožilo verižno reakcijo in naposled privedlo do začetka prve svetovne vojne, ki je močno spremenila zemljevid sveta. -
Od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918 je trajala Prva svetovna vojna. Vojna se je začela z napovedjo vojne med različnimi državami, vključno z Osrednjimi silami in Zaveznicami. Konflikt je povzročil veliko smrti, uničenja in političnih sprememb ter vplival na geopolitično ravnotežje sveta. -
Med majem 1915 in novembrom 1917 je potekala Soška fronta med Italijo in Avstro-Ogrsko. Fronta se je raztezala ob reki Soči in je bila ena najbolj krvavih in zastalih front prve svetovne vojne. Vojske so se spopadale v težkih alpskih pogojih, kar je prineslo velike žrtve in malo sprememb v frontni liniji. -
Leta 1917 je potekala Ruska revolucija, ki je privedla do padca carskega režima in vzpostavitve Sovjetskega socialističnega sistema. Februarska revolucija je odstavila carja Nikolaja II., medtem ko je Oktobrska revolucija prinesla oblast boljševikov pod vodstvom Vladimira Lenina. Revolucija je imela pomemben vpliv na svetovno zgodovino. -
oktobra 1918 je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je bila priznana kot samostojna država po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva. Država je bila kasneje del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. -
Od 1. decembra 1918 do 29. novembra 1945 je obstajala Kraljevina Srbov, Hrvatov, in Slovencev (Kraljevina SHS), kasneje preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Država je združevala različne južnoslovanske narode pod vodstvom kraljeve dinastije Karađorđević. Jugoslavija je doživela politične spremembe, socialne napetosti in končno razpad po drugi svetovni vojni. -
Od 18. januarja 1919 do 21. januarja 1920 je potekala Pariška mirovna konferenca. Konferenca je bila namenjena določanju pogojev miru po koncu prve svetovne vojne. Na njej so bili podpisani mirovni sporazumi, kot je Versajska pogodba, ki so določili nove meje, odgovornost in reorganizacijo Evrope po vojni. -
Obdobje med letoma 1920 in 1929 je znano kot Zlata dvajseta leta. Bilo je obdobje ekonomskega razcveta in družbenih sprememb v ZDA, ki so se pojavile po koncu prve svetovne vojne. Gospodarska rast, tehnološki napredek, vzpon potrošništva in družbene spremembe so zaznamovali to obdobje, ki pa se je končalo s krizo leta 1929, imenovano tudi Velika depresija. -
junija 1920 je bila sklenjena Trianonska pogodba, ki je določila meje po prvi svetovni vojni. Glede Prekmurja je bil dogovor dosežen, da pripade Kraljevini SHS, kar je utrdilo povezavo Prekmurja z ostalimi slovenskimi ozemlji in določilo njegovo politično in kulturno pripadnost Sloveniji. -
oktobra 1920 je potekal Koroški plebiscit, glasovanje, ki je odločalo o priključitvi večinsko slovenskih ozemelj na avstrijski Koroški regiji k Avstriji ali Kraljevini SHS. Večina glasovalcev se je izrekla za priključitev k Avstriji, kar je pustilo trajne posledice za slovensko skupnost na Koroškem. -
Od 3. aprila 1922 do 16. oktobra 1952 je v Sovjetski zvezi vladal Stalinizem pod vodstvom Josifa Stalina. Stalin je uveljavil totalitarni režim, izvajal kolektivizacijo kmetijstva, izvajal množične politične čistke in vzpostavil gospodarsko centralizacijo. Stalinizem je povzročil veliko trpljenje, represijo in smrt milijonov ljudi. -
Od 30. oktobra 1922 do 3. septembra 1943 je v Italiji vladal fašizem pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašizem je bil avtoritarni politični sistem, ki je zatiral politične nasprotnike, uveljavljal nacionalizem, militarizem in nadzor države nad gospodarstvom ter povzročil družbeno in politično preoblikovanje v Italiji v tem obdobju. -
Leta 1929 se je začela Velika gospodarska kriza, najhujša gospodarska recesija v zgodovini. Padec borznih indeksov na Wall Streetu je sprožil masovne bankrote, brezposelnost in padec svetovne trgovine. Kriza je imela globalne posledice, povzročila družbene stiske in vplivala na politično podnebje, povečala pa se je tudi revščina in socialna neenakost. -
Od 5. marca 1933 do 8. maja 1945 je v Nemčiji vladal nacizem pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacistični režim je zatiral politične nasprotnike, izvajal rasno diskriminacijo, zagovarjal totalitarizem, izvajal holokavst in sprožil drugo svetovno vojno. Nacizem je pustil trajne posledice in grozote v zgodovini 20. stoletja. -
Od leta 1936 do leta 1939 je potekala Španska državljanska vojna. Konflikt med republikanci in nacionalisti je prizadel Španijo. Nacionalisti, ki jih je vodil Francisco Franco, so zmagali in vzpostavili diktatorski režim. Vojskovanje je bilo zaznamovano z množičnimi žrtvami in političnimi spopadi ter vplivalo na evropsko politiko. -
Od 1. septembra 1939 do 3. septembra 1945 je potekala Druga svetovna vojna, globalni vojni konflikt med zavezniškimi silami in osi med drugo svetovno vojno. Vojna je prizadela večino držav in povzročila ogromno človeških žrtev ter velike materialne uničenje. Konflikt se je končal z zmago zavezniških sil nad silami osi. -
aprila 1941 je sledil napad sil osi na Kraljevino Jugoslavijo med drugo svetovno vojno. Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija so izvedle koordiniran napad, kar je privedlo do hitrega zloma jugoslovanske vojske. Država je bila razdeljena med okupatorje, kar je imelo dolgoročne posledice za jugoslovansko politiko in razvoj. -
oktobra 1945 je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN). OZN je mednarodna organizacija, ki si prizadeva za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, spodbujanje mednarodnega sodelovanja in reševanje globalnih izzivov. OZN deluje kot forum za države članice in se ukvarja z vprašanji človekovih pravic, razvoja, humanitarne pomoči in prava. -
Od 12. marca 1947 do 26. oktobra 1991 je trajala Hladna vojna, politični in vojaški konflikt med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki. Napetosti med blokoma Vzhoda in Zahoda so vključevale ideološke razlike, vojaško tekmovalnost in regionalne konflikte ter vplivale na mednarodne odnose in delitev sveta. -
Med letoma 1950 in 1953 je potekala Korejska vojna med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja) pod vodstvom Kim Il-sunga in Republiko Korejo (Južna Koreja) pod vodstvom Syngmana Rheea. Konflikt se je končal s premirjem, vendar je mejna črta ostala nespremenjena in je še danes sporna. -
Leta 1951 je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ), prva evropska integracijska organizacija. Ustanovitelji, med njimi Francija in Nemčija, so želeli zagotoviti mir, stabilnost ter gospodarsko in politično povezanost med članicami. ESKPJ je bil pomemben korak k ustanovitvi Evropske unije in utiranje poti k nadaljnji evropski integraciji. -
oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, ki je bil sporazum med Združenim kraljestvom, ZDA, Sovjetsko zvezo in Francijo. Memorandum je potrdil neodvisnost in ozemeljsko celovitost Avstrije ter postavil temelje za končanje okupacije države po drugi svetovni vojni. -
Leta 1955 je bilo ustanovljeno Gibanje neuvrščenih, združenje držav, ki ni želelo slediti vzhodno ali zahodno usmerjenim blokom med hladno vojno. Gibanje je poudarjalo neodvisnost, suverenost in nevmešavanje ter se zavzemalo za razvojne interese in pravičnejši svetovni red. Danes ima Gibanje neuvrščenih pomembno vlogo pri mednarodni politiki. -
Leta 1957 je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost (EGS) z Rimskimi pogodbami. Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med ustanovnimi članicami: Francijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom. EGS je pripomogla k odpravi trgovinskih ovir, spodbujanju gospodarske rasti ter krepitvi političnega sodelovanja med članicami. Pozneje se je EGS razvila v Evropsko skupnost. -
Leta 1962 je izbruhnila Kubanska kriza, vrhunec napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo med hladno vojno. Sovjetska Zveza je postavila jedrske rakete na Kubi, kar je sprožilo ameriško blokado in diplomatsko krizo. Konflikt se je rešil s kompromisom in umikom raket, preprečil pa je izbruh jedrske vojne. -
Med letoma 1965 in 1973 je potekala Vietnamsko-ameriška vojna, konflikt med Severnim Vietnamom, ki ga je podpirala Vietkong, in Južnim Vietnamom, ki ga je podpirala ZDA. Vojaške operacije, uporaba kemičnega orožja in protesti so zaznamovali vojno. Konflikt se je končal z umikom ZDA in združitvijo Vietnama pod komunistično vladavino. -
julija 1969 je bila zgodovinska misija Apollo 11, ko je prva posadka astronavtov pristala na Luni. Neil Armstrong je stopil na lunino površino in izrekel znamenito: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Pristanek na Luni je predstavljal pomemben mejnik v raziskovanju vesolja. -
aprila 1986 je prišlo do katastrofalne jedrske nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu, Ukrajina. Eksplozija reaktorja št. 4 je sprostila veliko količino radioaktivnih snovi v atmosfero. Nesreča je imela katastrofalne posledice za okolje in človeško zdravje ter pomembno vplivala na zavedanje o varnosti jedrskih objektov po svetu. -
Aprila 1990 so v večini držav vzhodne Evrope, ki so bile prej pod komunističnim režimom, potekale prve večstrankarske volitve. Te volitve so omogočile politično pluralnost, demokratični prehod in izbiro različnih političnih strank ter zaznamovale začetek demokratičnih sprememb v teh državah. -
V juliju 1990 je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je potrdila pravico Slovenije do samoodločbe in neodvisnosti. Deklaracija je predstavljala ključni korak proti osamosvojitvi Slovenije in utirala pot k politični in pravni samostojnosti ter neodvisnosti od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
decembra 1990 je bil v Republiki Sloveniji izveden plebiscit o osamosvojitvi. Slovenski državljani so se izrekli za samostojno državo z veliko večino. Plebiscit je potrdil voljo ljudi po neodvisnosti in je bil pomemben mejnik na poti k osamosvojitvi Slovenije, ki je sledila leta 1991. -
V obdobju med leti 1991 in 1999 je potekala denacionalizacija in privatizacija v Sloveniji. Denacionalizacija je zajemala povračilo premoženja, ki je bilo nacionalizirano v času socializma. Privatizacija pa je vključevala preoblikovanje družbenega premoženja v zasebno lastnino. Ti procesi so pomembno prispevali k tranziciji Slovenije v tržno gospodarstvo in preoblikovanju lastniške strukture družb. -
junija 1991 je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije. Parlamentarna razglasitev je sledila po odcepitvi Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ta zgodovinski trenutek je predstavljal uradno potrditev neodvisnosti Slovenije ter začetek njenega samostojnega obstoja kot suverene države. -
Od 27. junija do 3. julija 1991 je potekala Vojna za Slovenijo, oboroženi spopad med Slovensko teritorialno obrambo in JLA (Jugoslovansko ljudsko armado). Slovenska osamosvojitvena vojna se je končala z mednarodnim posredovanjem in uspehom slovenskih obrambnih sil, kar je utrdilo slovensko neodvisnost. -
decembra 1991 je bil sprejet Zakon o ustavi Republike Slovenije, kar je pomenilo uradno sprejetje Slovenske ustave. Ustava je določila politični sistem, temeljne človekove pravice in svoboščine ter organizacijo državne oblasti. Ta pomemben dokument je postavil temelje za demokratično in pravno ureditev Slovenije. -
Od leta 1945 do leta 1992 je obstajala Socialistična federativna republika Jugoslavija, sestavljena iz šestih republik. Vodil jo je Josip Broz - Tito. Jugoslavija je bila znana po svojem samoupravnem socializmu, večnacionalnosti in neuvrščenosti. Razpad Jugoslavije se je začel leta 1991 in je privedel do krvavih konfliktov ter ustanovitve novih držav na njenem ozemlju. -
marca 2004 se je Slovenija uradno pridružila Severnoatlantski zvezi (NATO). Ta pomembna dogodkov se je zgodil po uspešnem izpolnjevanju zahtev in standardov članstva ter poudaril vključenost Slovenije v mednarodno varnostno sodelovanje. Vstop v NATO je krepil obrambno zavezo Slovenije ter okrepil njeno vlogo in povezave v mednarodni skupnosti. -
maja 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji (EU). Ta pomemben dogodek je označil vstop Slovenije v politično, gospodarsko in pravno skupnost držav članic EU. Pridružitev je okrepila povezave med Slovenijo in drugimi članicami EU ter omogočila udeležbo v evropskih institucijah ter koristi sodelovanja v skupnem evropskem trgu. -
januarja 2007 je Slovenija vstopila v euroobmočje in uvedla evro kot svojo uradno valuto. Ta korak je predstavljal prehod na skupno valuto EU, kar je olajšalo trgovanje, spodbudilo gospodarsko rast ter okrepilo stabilnost in povezanost s preostalimi državami v evroobmočju. Uvedba evra je bila pomemben mejnik za Slovenijo v njeni evropski integraciji. -
V obdobju med leti 2008 in 2013 je svetovno gospodarstvo doživelo močno gospodarsko krizo. Finančni zlom leta 2008 in dolžniška kriza v Evropi sta povzročili recesijo in visoko brezposelnost. Številne države so se soočile z upadom gospodarske aktivnosti, padcem BDP-ja ter težavami v finančnem in bančnem sektorju. -
Marca 2020 se je svet spopadel z izbruhom epidemije COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus. Pandemija je imela izreden vpliv na globalno zdravje, gospodarstvo in družbeno življenje. Številne države so uvedle ukrepe, kot so omejitve gibanja, karantene in zaprtje javnih ustanov, v boju proti širjenju virusa.