Časovni trak zgodovine

Prazgodovina

Period: 200,000 BCE to 3500 BCE

Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Prazgodovino delimo na: učlovečenje, kameno dobo (starejša kamena doba ali paleolitik, srednja kamena doba ali mezolitik, mlajša kamena doba ali neolitik) in kovinske dobe (bakrena doba, bronasta doba, železna doba). Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
https://youtu.be/j_EgB6HSTtw?t=2

Nastanek prvih civilizacij

3500 BCE

Prve civilizacije so razvile mesta (politična, gospodarska, kulturna središča), države (vladar je bil politični in verski voditelj), pisave (klinopis, hieroglifi, črkopis), osnovne znanosti (astronomija, medicina, matematika) in specializirane poklice (pisarji, arhitekti, obrtniki, trgovci) ter naredile velik napredek v razvoju kmetijstva (izum kolesa, pluga, namakalni sistem) in obdelovanja kovin.

Stari vek

Period: 3500 BCE to 476

Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavila so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.

Predhomerska doba (minojska in mikenska civilizacija)

Period: 2200 BCE to 1120 BCE

Začetek stare Grčije je povezan z minojsko (kretsko) civilizacijo, ki velja za prvo civilizacijo na evropskih tleh. Kasneje se je na grškem ozemlju razvila tudi mikenska civilizacija. Minojci so se ukvarjali s čezmorsko trgovino, njihova mesta pa so bila povezana s tlakovanimi cestami. Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji.
https://www.youtube.com/watch?v=6ur87pYiE14

Grška temna doba

Period: 1120 BCE to 776 BCE

Grška temna doba, imenovana tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.n.št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr.n.št. Do propada mikenske in minojske civilizacije je prišlo zaradi selitve Dorcev na njuno ozemlje.

Nastanek grških polisov

800 BCE

Na grškem ozemlju se je razvila množica samostojnih mestnih držav ali polisov. Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Grški polisi se nikoli niso združili v skupno državo, velikokrat so bili med seboj v vojni. Razlikovali so se po obliki vladanja: monarhija (vodstvo kralja), aristokracija (vodstvo plemstva), oligarhija (vodi skupina premožnih meščanov) in demokracija (vodi ljudstvo).

Arhaična Grčija

Period: 776 BCE to 500 BCE

Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju.

Ustanovitev Rima

753 BCE

O nastanku mesta Rim se je ohranila legenda o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke dojila volkulja, ki je še danes simbol Rima. Po legendi je bil prvi rimski kralj Romul.

Rimska republika

Period: 509 BCE to 27 BCE

Prestop od kraljevine na republiko se začne z ljudsko vstajo proti kralju Tarkviniju Ošabnemu, v kateri so kralja izgnali. Nato so vsi svobodni moški prebivalci, rojeni v Rimu, svoje voditelje volili.
https://youtu.be/A0vHLCdVtuc

Klasična Grčija

Period: 500 BCE to 323 BCE

Klasična doba je obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Na začetku klasične dobe je bila zlata doba Aten.

Grško-perzijske vojne

Period: 499 BCE to 479 BCE

Glavni vzrok za grško-perzijske vojne so bila perzijska osvajalna prizadevanja in ker grški polisi niso plačevali davkov. Odvilo se je več večjih spopadov: spopad na Maratonskem polju, spopad pri Termopilah, spopad pri Salamini in spopad pri Platajah

Aleksander Veliki

Period: 356 BCE to 323 BCE

Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. Vodil je vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Pod vodstvom Aleksandra velikega je Makedonija postala svetovni imperij.
https://youtu.be/Lgm7P6TWVaY

Helenistična Grčija

Period: 323 BCE to 146 BCE

Helenistično obdobje se je začelo z vojnami diadohov, oboroženimi boji med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega, da bi razkosali imperij v Evropi, Aziji in Severni Afriki. Pomen Grčije v grško govorečem svetu je močno upadel.
https://youtu.be/sS-mdy3Yc7I?list=TLPQMTYwNTIwMjPc7kCCf5l98Q

Punske vojne

Period: 264 BCE to 146 BCE

Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino (Feničanska kolonija) in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala. Kartažani (Punci), so bili že dolgo uveljavljeni pomorščaki, ki so nadzorovali zahodno sredozemsko regijo.

Rimska Grčija

Period: 146 BCE to 324

Grški polotok je padel pod rimsko oblast. Življenje v Grčiji se je v Rimskem cesarstvu nadaljevalo podobno kot prej. Grški jezik je postal priljubljen pri izobražencih in eliti v Rimu.

Gaj Julij Cezar

Period: 100 BCE to 44 BCE

Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Uvedel je nov koledar, ki se je imenoval julijanski koleda (veljal je do leta 1582).

Gaj Oktavijan Avgust

Period: 63 BCE to 14

Bil je prvi rimski cesar, ki je z obsežnimi reformami dokončno preobrazil propadlo republikansko ureditev v principat, cesarsko ureditev. Njegova vladavina predstavlja dobo kulturnega ter umetniškega razcveta in začetek Pax Romana, več kot stoletnega obdobja blagostanja v rimski državi.

Rimsko cesarstvo

Period: 27 BCE to 476

Po umoru vojaškega poveljnika Julija Cezarja, ki je hotel biti edini voditelj v Rimski republiki, se je vnel boj za oblast. Zmagal je Cezarjev nečak Gaj Oktavijan, ki si je nadel naziv cesar, v spomin na Julija Cezarja. Rim postane cesarstvo, cesar pa ima vso moč v državi - nadzoruje državo in vojsko.
https://youtu.be/DvZXQ_3613g

Začetek krščanstva

1 CE

Krščanstvo se je začelo z Jezusom. Ljudem je pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovke vere. Verniki so se imenovali kristjani. Po Jezusovi smrti se je njegov narod razvil v novo vero imenovano krščanstvo.
https://youtu.be/bVSPiQTs3EM

Rimski imperij se razdeli na Z in V del

324

Cesar Dioklecijan je neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil na Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu).

Bizantinsko cesarstvo

Period: 324 to 1453

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
https://youtu.be/YEsc9BiBVto?list=PLbiB7WCRChZEttdByyCB-f6lVzumWeXJW

Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu

380

Krščanska vera v Rimskem cesarstvu najprej ni bila zaželjena in cesarji so kristjane preganjali. Cesar Konstantin Veliki je kristjanom zagotovil versko svobodo in ukinil preganjanje, njegov naslednik cesar Teodozij pa je krščanstvo razglasil za državno vero.

Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva

476

Propad zahodnega dela imperija so povzročila preseljevanja germanskih plemen in Hunov. Vojaki nemške narodnosti so pod poveljstvom Odoakra odstavili zadnjega zahodnorimskega cesarja. Odoaker je poslal cesarske insignije v Bizanc, s čimer je formalno predal oblast vzhodnorimskemu cesarju Zenonu.

Srednji vek

Period: 476 to 1492

Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
https://youtu.be/aIB9ni2kzhI?list=TLPQMTYwNTIwMjPc7kCCf5l98Q

Cesar Justinijan I.

Period: 527 to 565

Justinijan je imel kot cesar najvišjo oblast na vseh državnih področjih: upravnem, zakonodajnem, sodnem, vojaškem in zunanjepolitičnem. Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, pod katerega vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje, je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava.

Začetek islama

622

Arabski trgovec Mohamed je po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega boga Alaha, imenovano islam. Verniki so se imenovali muslimani. Sveta knjiga pa se imenuje koran. Islam je najhitreje rastoča religija in druga največja verska skupnost na svetu.

Karantanija

Period: 623 to 828

Karantanija je prva staroselsko-slovanska državna tvorba, ki je nastala na ozemlju današnje Avstrije. Prebivalstvo Karantanije je bilo razdeljeno na več družbenih skupin: knezi in plemiči, kosezi, svobodni kmetje in sužnji.

Rekonkvista

Period: 711 to 1492

Rekonkvista ali ponovna osvojitev ozemlja je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku (Pirenejski polotok).

Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja

800

Karel Veliki je osvojil mnoga ozemlja in v njih spodbujal pokristjanjevanje. Po propadu Zahodnorimskega cesrastva pa je bila zahodna Evropa ponovno združena, čemur je sledilo obdobje stabilnosti in miru. Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež v zahvalo okronal za rimskega cesarja.

Velika shizma

1054

Velika shizma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Razkol cerkve je potekal po doktrinalnih, teoloških, jezikoslovnih, političnih in geografskih ločnicah in še do danes ni zaceljen.

Križarske vojne

Period: 1095 to 1272

Papež je evropske plemiče pozval na vojno proti muslimanom. Krščanski plemiči so se v naslednjih 200 letih udeležili več pohodov, da bi osvobodili Jeruzalem in Palestino izpod muslimanske oblasti. Pohode imenujemo križarske vojne, vojake pa križarji. Vseh križarskih pohodov je bilo devet.

Humanizem in renesansa

Period: 1300 to 1600

Humanizem pomeni nov pogled na svet in v ospredje postavlja zanimanje za človeka, njegove sposobnosti, misli in čustva. Humanistično zanimanje za posameznika in antična dela pripelje do preporoda umetnosti, arhitekture in književnosti. Ta preporod imenijemo renesansa.

Celjski grofje

Period: 1322 to 1435

Družina Celjskih grofov je dobila svoj naziv takrat, ko so s premišljenimi porokami svojo posest uspešno razširili. med drugim so dobili tudi trg Celje - Celjski in plemiški naziv grofje.

Epidemija kuge

1348

Epidemija je močno vplivala na kasnejšo zgodovino Evrope. Ime je dobila po črnih lisah, ki so nastajale na telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev. Da bi omejili širjenje kuge, so na primer Benečani uvedli karanteno.

Turški vpadi

Period: 1408 to 1593

Osmanska moč je temeljila na uporabi smodnika, topov in izurjenih vojakov. V 200 letih se je malo turško pleme razširilo v mogočni imperij Osmansko cesarstvo. Spremenila se je etnična podoba jugovzhodne Evrope in razširila se je islamska vera.
https://youtu.be/vPXO0IoB6pk?list=TLPQMTYwNTIwMjPc7kCCf5l98Q

Izum tiskarskega stroja

1450

Johannes Gutenberg je izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. Tiskarji so z njim črke lahko poljubno razvrstili in jih večkrat uporabili. Prva knjiga, ki jo je Gutenberg natisnil, je bila Biblija. Imela je 1286 ilustriranih strani.

Turško zavzetje Konstantinopla

1453

Konstantinopel je Otomansko cesarstvo zasedlo v torek, 29. maja 1453. Turkom je poveljeval 22-letni otomanski sultan Mehmed II. Osvojili so ga po sedemtedenskem obleganju.

Kmečki upori

Period: 1478 to 1713

Na prehodu v novi vek se je po vsej Evropi položaj kmetov zelo poslabšal. Plemiči so povečali tlako in kmečke dajatve ter skupaj z meščani omejevali kmečko obrt in trgovino. Zaradi slabega položaja so se kmetje povezali v kmečke zveze in organizirali kmečke upore. Kmetje so v uporih napadali in ropali gradove, samostane in župnišča.
https://youtu.be/odOoCb8hJ5o?list=TLPQMTYwNTIwMjPc7kCCf5l98Q

Kolumbovo odkritje Amerike

1492

Španska kraljica Izabela I. Kastiljska je denarno podprla pomorščaka Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Tako je naletel na ozemlje sedanje Amerike in ga poimenoval Zahodna Indija.

Novi vek

Period: 1492 to 1945

Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. Vek se je končal različno. Za ene leta 1900, 1914, 1918, 1945.

Reformacija

1517

Ob koncu srednjega veka so številni misleci in duhovniki kritizirali cerkev in jo želeli reformirati oziroma preobraziti. Imenujemo jih reformatorji.V grobem so bile njihove zahteve neposreden stik med verniki in bogom, branje in poslušanje verskih besedil v maternem jeziku, ukinitev prodaje odpustkov ter preprosto cerkev.

Prvi slovenski tiskani knjigi

1550

Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je napisal Primož Trubar. V Katekizmu so bili zapisani verski nauki, Abecednik pa je bil priročnik za učenje branja in pisanja.

Augsberški verski mir

1555

Rimsko-nemški cesar je v Augsburgu sklical zborovanje vseh knezov cesarstva, na katerem so sklenili augsburški verski mir. To je pomenilo, da je priznal luteranstvo kot novo vero - "Čigar oblast, tega vera".

Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v Slovenščino

1584

Prvo slovensko slovnico je napisal Adam Bohorič v latinskem jeziku z naslovom Zimske urice. Prvi prevod Svetega pisma v slovenščino pa je napisal Jurij Dalmatin.

Ludvik XIV. in absolutizem

Period: 1643 to 1715

Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji s kraljem Ludvikom XIV., ki je rekel "Država, to sem jaz." V dobi absolutizma je bila oblast kralja neomajna, absolutna, odgovoren je bil le Bogu - sam je izdajal zakone, določal davke, nadzoroval verske zadeve,... Pomagali so mu plačani državni uradniki, ki jih je sam izbral in njihovo zvestobo bogato nagrajeval.
https://youtu.be/uJyoj65fC-o?list=TLPQMTYwNTIwMjPc7kCCf5l98Q

Razsvetljenstvo

Period: 1680 to 1780

Konec 17. stoletja se je po Evropi razširilo miselno-filozofsko gibanje, imenovano razsvetljenstvo. Razsvetljenstvo izhaja iz prepričanja, da bo luč razuma razsvetlila temo nevednosti, praznoverja innepravične vladavine. Razsvetljenci so se povezovali v akademije in poudarjali vero v razum in znanost ter naravne in človekove pravice.
https://youtu.be/BUDqXLXP3m0?list=PLbiB7WCRChZFmRY-8dRgt2GILrN1w8_JU

Marija Terezija

Period: May 13, 1717 to Nov 29, 1780

Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel. Za modernizacijo svoje države je izvedla številne reforme - upravno, davčno, vojaško, sodno, gospodarsko, zdravstveno, šolsko in cerkveno.

Prva industrijska revolucija

Period: 1750 to 1850

Prva industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji. Pomeni prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Tehnične novosti in prvi stroji so se najprej pojavili v tekstilni industriji. Simbol prve industrijske revolucije je bil parni stroj.
https://youtu.be/4t-LMfS_uj4?list=PLbiB7WCRChZFmRY-8dRgt2GILrN1w8_JU

Napoleon Bonaparte

Period: Aug 15, 1769 to May 5, 1821

V vojnah, ki so potekale v času francoske revolucije, se je izkazal mladi poveljnik Napoleon Bonaparte. Ob podpori vojske in bogatega meščanstva je leta1799 izvedel državni udar in prevzel oblast v državi. Leta 1804 se je okronal za cesarja Francozov. Obdobju njegovega vladanja pravimo bonapartizem. Pod njegovim vodstvom je francoska vojska zasedla velik del celinske Evrope in celo Egipt.

Nastanek ZDA

Jul 4, 1776

V Severni Ameriki so Angleži ustanovili 13 kolonij. Sčasoma so kolonije postale nezadovoljne z vladanjem Velike Britanije, zato so se začeli boriti za neodvisnost kolonij. 4. julija 1776 so sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti.
https://youtu.be/tbRAvu6JPxc

Francoska revolucija

Period: Jul 14, 1789 to 1799

Francoska revolucija je bila velika prelomnica v svetovni zgodovini. Oznanjala je konec obdobja absolutizma in fevdalizma in s tem konec moči plemstva. Prišlo je do vzpona meščanstva in moderne industrijske družbe. Simbolni začetek francoske revolucije je povezan z napadom prebivalcev Pariza na trdnjavo Bastiljo, ki se je zgodil 14. julija 1789. leta.
https://youtu.be/AXGr5-4m8rk

Ilirske province

Period: Oct 14, 1809 to 1813

Leta 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje povezal v posebno upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva. Poimenoval jo je Ilirske province, njihov sedež pa je bil v Ljubljani. To obdobje je imelo velik pomen v slovenski zgodovini - večja uporaba slovenščine in (naključna) združitev slovenskih dežel sta vplivali na krepitev slovenske nacionalne zavesti.
https://youtu.be/_W7pANQfxzc?list=PLbiB7WCRChZFmRY-8dRgt2GILrN1w8_JU

Metternichov absolutizem

Period: 1815 to 1848

Kancler Klemens Metternich je bil ena najpomembnejših političnih osebnosti v Avstriji. Ni bil naklonjen idejam francoske revolucije in je nasprotoval zahtevam meščanstva po politični svobodi. Bojeval se je proti vsem ustavnim in narodnim gibanjem. Uvedel je cenzuro, prepoved združevanja in policijski nadzor. V času Metternichovega absolutizma je bilo politično delovanje Slovencev prepovedano.

Kongres Svete alianse v Ljubljani

1821

Da bi preprečili širjenje svobodomiselnih idej in ponoven izbruh revolucij so vladarji Avstrijskega cesarstva, Ruskega imperija in Kraljevine Prusije ustanovili Sveto alianso. Ker je kljub vsem njihovim naporom izbruhnila revolucija v neapeljskem kraljestvu, so se vladarji sestali na Kongresu Svete alianse v Ljubljani, kjer so se dogovorili, da z vojaško intervencijo zatrejo upor, kar jim je tudi uspelo.

Franc Jožef I.

Period: Aug 18, 1830 to Nov 21, 1916

Cesar Franc Jožef I. je leta 1860 popustil zahtevam liberalnega meščanstva in uvedel liberalne reforme, ki so obnovile politično življenje. Cesar in vlada sta leta 1867 s pogodbo uredila narodni položaj Madžarov. Uveden je bil dualizem - dvojna monarhija. Država se je preoblikovala v dve samostojni enoti - Avstrijo in Ogrsko ter dobila ime Avstro-Ogrska. Franc Jožef I. je imel naziv avstrijski cesar in ogrski kralj.

Pomlad narodov in Zedinjena Slovenija

1848

V srednji in južni Evropi so se socialne in politične zahteve meščanstva povezale z narodnim gibanjem, zato so revolucije dobile naziv pomlad narodov. Narodi, ki so živeli v večnacionalnih državah, so zahtevali enakopravnost ali svojo državo. Slovenski študentje in izobraženci so sestavili peticije in zbirali podpise v njihovo podporo. Peticije so postale prvi slovenski politični program z imenom Zedinjena Slovenija.
https://youtu.be/D-kQdf-kg4E?list=PLbiB7WCRChZFmRY-8dRgt2GILrN1w8_JU

Bachov absolutizem

Period: 1849 to 1859

Po koncu marčne revolucije je bil v Avstrijskem cesarstvu ponovno uveden absolutizem. Poimenovali so ga Bachov absolutizem, po notranjem ministru Alexandru Bachu. Narodna gibanja in želje po političnih svoboščinah so bili preganjani, uvedena je bila cenzura tiska in govora. Narodno gibanje Slovencev se je vrnilo v ikvire kulturnega delovanja.

Druga industrijska revolucija

Period: 1850 to 1950

Značilnosti druge industrijske oz. znanstveno-tehnične revolucije so bile: tehnološke spremembe, načrtno raziskovanje, napredek medicine in naravoslovnih znanosti, gradnja železnic in parnikov, uvedba novih virov energije in nova organizacija proizvodnje. Širjenje industrijske revolucije po svetu imenujemo industrializacija.
https://youtu.be/9cLabCky6c4?list=PLbiB7WCRChZFmRY-8dRgt2GILrN1w8_JU

Nastanek kraljevine Italije

1861

Pri združevanju Italije je pobudo prevzelo Sardinsko kraljestvo. Ob podpori Francije je v vojni proti Avstrijskemu cesarstvu pridobilo Lombardijo in kasneje še Benečijo. Pohod za osvoboditev in združitev Italijanov je vodil Giuseppe Garibaldi. nastalo Kraljevino Italijo je vodil sardinski kralj Viktor Emanuel II. Kraljevina Italija si je leta 1870 priključila še Rim in področje okoli njega.

Ameriška državljanska vojna

Period: 1861 to 1865

ZDA so se v 19. stoletju razširile proti zahodu in segale od Atlantskega do Tihega oceana. Tekmovanje in razlike med severom in jugom so pripeljale do spora, ki je dosegel vrhunec, ko je predsednik ZDA, Abraham Lincoln, obljubil odpravo suženjstva. Južne države so temu nasprotovale in spor je prerasel v državljansko vojno. Zmaga severa je omogočila preobrazbo ZDA v največjo velesilo na svetu.

Nastanek Avstro-Ogrske

1867

Cesar Franc Jožef I. in vlada sta s pogodbo uredila narodni položaj Madžarov, ki so bili najmočnejši med nenemškimi narodi. Uveden je bil dualizem - dvojna monarhija. Država se je preoblikovala v dve samostojni enoti - Avstrijo in Ogrsko, ter dobila naziv Avstro-Ogrska. Obema enotama je vladal en vladar, Franc Jožef I., ki je bil avstrijski cesar in ogrski kralj. Imele so skupne finance, zunanjo politiko in vojaške zadeve.

Nastanek Nemškega cesarstva

1871

Nemške dežele so bile povezane v Nemško zvezo, kjer sta bili najpomembnejši Avstrija in Kraljevina Prusija. V želji po združitvi sta se oblikovala dva programa: malonemški in velikonemški. Ministrski predsednik Prusije Otto von Bismarck je izpeljal malonemški program, torej združitev Nemških dežel brez Avstrije. Nato pa je prišlo do razglasitve združenega Nemškega cesarstva. Pruski kralj Viljem I. je postal nemški cesar.

Rudolf Maister

Period: Mar 29, 1874 to Jul 26, 1934

Ob nastanku Države SHA je major avstro-ogrske vojske Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru, Narodni svet pa mu je podelil naziv general. S prostovoljci je Maister z odločno vojaško akcijo zasedel celotno Spodnjo Štajersko. Na pariški mirovni konferenci so njegov dosežek priznali in za mejo med Republiko Avstrijo in Kraljevino SHS na Štajerskem določili reko Muro.

Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika

Jun 28, 1914

V napetem ozračju med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki ga je povzročila avstro-ogrska priključitev Bosne in Hercegovine leta 1908, je 28. junija 1914 avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal Sarajevo. Takrat je nanj izvedel atentat Gavrilo Princip. Avstro-Ogrska je atentat izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor med državama se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji.

Prva svetovna vojna

Period: Jul 28, 1914 to Nov 11, 1918

Na začetku 20. stoletja je v evropi obstajalo pet velikih sil - velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Avstro-Ogrska. Politični in gospodarski interesi so povzročili med njimi tekmovanje in napetosti. Prva svetovna vojna je bila totalna vojna, v kateri so vpletene države vse svoje vire namenile bojevanju.

Soška fronta

Period: 1915 to 1917

Del italijansko-avstro-ogrske fronte je potekal po slovenskem ozemlju - tako imenovana soška fronta. Na soški fronti so se slovenski vojaki vojskovali na obeh straneh. Zaradi hribovitega terena je bilo bojevanje izredno težko. Odvilo se je več bitk. Najznamenitejša in najuspešnejša je bila dvanajsta soška bitka, imenovana "čudež pri Kobaridu", ko so združene nemške in avstro-ogrske enote italijansko vojsko potisnile do reke Piave in tako fronto umaknila iz slovenskega ozemlja.

Ruska revolucija

1917

V Rusiji so velike vojne izgube, vsesplošno pomanjkanje in avtokratska oblast carja povzročili veliko nezadovoljstvo prebivalstva. Boljševiki so oktobra 1917 izvedli boljševiško revolucijo, po kateri so prevzeli oblast in Rusijo spremenili v socialistično državo. Boljševiki so pod Leninovim vodstvom pridobili podporo med prebivalci zaradi svojih zahtev, ki so jih oblikovali v preprost slogan "Mir, kruh in zemlja".

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Oct 29, 1918

Avgusta 1918 so predstavniki Slovencev, Hrvatov in Srbov ustanovili Narodni svet SHS, ki je pripravilo odcepitev od Avstro-Ogrske. 29. oktobra 1918 je Narodni svet SHA ustanovil samostojno državo - Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. V Ljubljani jo je predstavljala Narodna vlada in z njo smo Slovenci dobili lastno državno (zakonodajno in izvršilno) oblast.

Kraljevina SHS in Jugoslavija

Period: Dec 1, 1918 to Nov 29, 1945

1. decembra 1918 je srbski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević v Beogradu razglasil združitev Države SHS in Kraljevine Srbije. Samostojna Narodna vlada je bila razpuščena in ustanovljena Deželna vlada za Slovenijo, ki je bila odvisna od odločitev v Beogradu. Kraljevina SHS je bila narodno, versko, gospodarsko in kulturno raznolika država, ki je veljala za eno najmanj razvitih držav v Evropi, čeprav so bili nekateri deli države bolj razviti (tisti, ki so bili prej pod Avstro-Ogrsko).

Pariška mirovna konferenca

Period: Jan 18, 1919 to Jan 21, 1920

Pariška mirovna konferenca se je začela januarja 1919 v versajski palači pri Parizu, imenujemo jo tudi versajska konferenca. Poglavitni namen je bil sklenitev mirovnih pogodb s poraženimi državami. Udeležili so se je predstavniki 32 držav, Rusija in države centralnih sil niso bile povabljene. Glavne odločitve na konferenci so sprejemali veliki trije: predsednik ZDA, ministrski predsednik Velike Britanije in predsednik Francije.

Zlata dvajseta leta

Period: 1920 to 1929

Zlata dvajseta leta so pogojena z veliko gospodarsko rastjo, ki so jo omogočili svobodni trg, bogata nahajališča surovin, uvajanje novih proizvodnih procesov, vlaganje v raziskave in množice priseljenih delavcev. Zlata dvajseta so se odražala tudi v načinu življenja: telefon, radio, avto in gospodinjski stroji so postali dostopnejši; denar se je porabljal za ogled kinopredstav, kabarete, plese, zabave; ljudje so denar vlagali v nepremišljene nakupe na borzi.

Trianonska pogodba - meja v Prekmurju

Jun 4, 1920

Meja med Kraljevino SHS in Madžarsko je bila določena s trianonsko pogodbo. Začrtana je bila tako, da je v veliki meri upoštevala predloge Kraljevine SHS, ki je dobila Prekmurje. Prekmurje je tako prvič postalo del slovenske politične skupnosti.

Koroški plebiscit

Oct 10, 1920

Na pariški mirovni konferenci so odločitev, v kateri državi bi koroški Slovenci želeli živeti, prepustili prebivalcem južne Koroške. Koroško so razdelili na dve plebiscitni coni. Plebiscit je bil najprej izveden v coni A (južni del celovške kotline), nato bi se izvajal v coni B (severni del celovške kotline. Ker so se prebivalci cone A odločili za Avstrijo, plebiscit v coni B ni bil izveden.

Stalinizem v Sovjetski zvezi

Period: Apr 3, 1922 to Oct 16, 1952

Totalitarizem v Sovjetski zvezi v času Stalina imenujemo stalinizem. Stalin je Sovjetsko zvezo vodil od Leninove smrti do leta 1952. Država je imela popolno oblast nad gospodarstvom, kulturo, javnim in zasebnim življenjem državljanom. Svobode govora, tiska in izražanja ni bilo. Za pospešitev gospodarskega razvoja je Stalin spodbujal plansko gospodarstvo (petletni programi v industriji) in kolektivizacijo (združitev zasebnih kmetij v velika državna in zadružna posestva).

Fašizem v Italiji

Period: Oct 30, 1922 to Sep 3, 1943

V Italiji je leta 1922 oblast prevzelo fašistično gibanje, ki ga je vodil Benito Mussolini. Kralj je vodenje vlade ponudil Mussoliniju, ki je postal voditelj Italije ali Duce. Italija se je spremenila v fašistično totalitarno državo, ki je nadzorovala vse življenje v državi, spodbujala italijanski nacionalizem in vodila agresivno zunanjo politiko.

Velika gospodarska kriza

1929

1. oktobra 1929 se je zgodil "zlom borze" na Wall Streetu v New Yorku. Cene delnic so izjemno padle, kar je med ljudmi povzročilo preplah. Zlomu borze je sledila velika gospodarska kriza. Med vzroke krize štejemo špekulacije na borzi, prezadolženost prebivalstva, bančno krizo in preveliko proizvodnjo industrijskih izdelkov, ki je povzročila prenasičenost trga. Ker so bile ostale države gospodarsko povezane z ZDA, se je kriza razširila po vsem svetu.

Nacizem v Nemčiji

Period: Mar 5, 1933 to May 8, 1945

V povojnem času je v Nemčiji vladala politična in družbena nestabilnost, kar je razlog, da je na oblast prišla Nacionalsocialistična delavska stranka, ki jo je vodil Adolf Hitler. Nacistična oblast je odpravila demokracijo in Nemčijo spremenila v totalitarno državo, imenovano tretji rajh. Hitler je vodil agresivno zunanjo politiko z namenom osvojiti življenjski prostor za Nemce in jih združiti v eni skupni državi.
https://youtu.be/hiQc2jaUBJk?list=TLPQMTYwNTIwMjPc7kCCf5l98Q

Španska državljanska vojna

Period: 1936 to 1939

Julija 1936 je vojska v Španiji pod vodstvom generala Francisca Franca organizirala upor proti demokratično izvoljeni vladi, ki je prerasla v vojno. Fašistični Italija in Nemčija sta podprli Franca, Sovjetska zveza pa je pomagala nasprotni strani. Vojna se je končala z zmago Franca, ki je kot diktator vladal vse do leta 1975.

Druga svetovna vojna

Period: Sep 1, 1939 to Sep 3, 1945

Druga svetovna vojna je bila posledica agresivne zunanje politike fašističnih držav. Vojno je začela Nemčija z napadom na Poljsko. Veliki trije (Churchill, Roosevelt in Stalin) so se med vojno večkrat sešli na zavezniških konferencah, kjer so se dogovorili za medsebojno sodelovanje in skupne vojaške akcije. Italija je kapitulirala 8. septembra 1943, Nemčija 8. maja 1945, Japonska pa 2. septembra 1945.
https://youtu.be/r-JmaLUClhs?list=PLbiB7WCRChZEHPbgEtO8NLQkHPNcSHIY9

Napad na Kraljevino Jugoslavijo

Apr 6, 1941

Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941. Kralj in vlada sta državo zapustila. Jugoslovanska vojska je bila hitro poražena, jugoslovansko ozemlje pa razdeljeno med nemške, italijanske in madžarske okupatorje ter NDH (Neodvisna država Hrvaška). Italijani in Madžari so zasedeno slovensko ozemljetrajno priključili svojim državam, Nemci pa formalne priključitve niso izvedli.

Moderna doba

Period: 1945 to 2024

Moderna doba oziroma atomska doba ali sodobnost. Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človeških pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologije in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.

Jugoslavija

Period: 1945 to 1992

V Jugoslaviji je po koncu vojne dobila oblast komunistična partija, ki jo je vodil Josip Broz - Tito. Leta 1948 je med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo prišlo do spora, saj se Tito ni želel več podrejati Stalinovi volji. Slednji je prekinil stike z Jugoslavijo in zagrozil z vojno. Jugoslavija je poiskala zaveznike na zahodu, ki so ji pomoč tudi ponudile. Jugoslavija je ostala socialistična država do svojega propada, a je razvijala svojo obliko socializma - titoizem.

Nastanek OZN

Oct 10, 1945

Kljub razdeljenosti sveta je obstajalo tudi sodelovanje med državami. Potekalo je v okviru mednarodnih organizacij. Tako je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov - OZN. Naloge OZN so varovati mednarodni mir in varnost; razvijati prijateljske odnose med narodi in krepiti mednarodno sodelovanje; reševati ekonomske, socialne, kulturne in humanitarne probleme; spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svobiščin; nuditi pomoč narodom pri doseganju skupnih ciljev.

Hladna vojna

Period: Mar 12, 1947 to Oct 26, 1991

Desetletja napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo, ko ni bilo ne miru in ne vojne, imenujemo hladna vojna (velesili grozita druga drugi, ustanavljata vojaška in gospodarska zavezništva, tekmujeta v oboroževanju). Propad komunizma v Sovjetski zvezi povzročil konec hladne vojne. Novembra 1990 je bil z Listino o novi Evropi (Pariška listina) razglašen konec hladne vojne. Konec hladne vojne v Evropi simbolizira padec Berlinskega zidu leta 1990. https://youtu.be/CH24jtEabdU

Korejska vojna

Period: 1950 to 1953

Ob koncu druge svetovne vojne je bila Koreja razdeljena na dva dela. V Severni Koreji je bil pod nadzorom Sovjetske zveze vzpostavljen socialistični sistem, v Južni Koreji pa pod nadzorom ZDA demokratični sistem. Junija 1950 so severnokorejske čete napadle Južno Korejo. Po koncu triletne vojne ni prišlo do spremembe meja, Severna Koreja ostane v komunističnem sistemu, demokratična Južna Koreja pa ob podpori ZDA doživi uspešen gospodarski razvoj.

Evropska skupnost za premog in jeklo

1951

Na podlagi Schumanovega načrta je šest držav podpisalo pogodbo o skupnem upravljanju industrije premoga in jekla. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije.

Londonski memorandum

Oct 5, 1954

Po vojni je med Italijo in Jugoslavijo ostalo nerešeno vprašanje glede meje na tržaškem ozemlju. Po dolgih pogajanjih so Jugoslavija, Italija, ZDA in Velika Britanija podpisale londonski memorandum, ki je tržaško ozemlje razdelil po meji, ki je danes najjužnejši del meje med Italijo in Slovenijo. Meja je bila dokončno potrjena leta 1975.

Gibanje neuvrščenih

1955

Gibanje neuvrščenih je gibanje v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele povezati z nobeno velesilo. Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno na pobudo treh voditeljev: Nehruja, ministrskega predsednika Indije; Tita, predsednika Jugoslavije in Naserja, predsednika Egipta.

Evropska gospodarska skupnost

1957

Uspešnost pogodbe o premogu in jeklu je pripomogla, da je šest ustanovnih držav razširilo sodelovanje tudi na druge gospodarske panoge. Ustanovile so skupni trg za industrijsko in kmetijsko blago, v katerem je izmenjava blaga potekala brez carin. Sodelovanje so formalizirale s podpisom dveh pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Kubanska kriza

1962

Hladna vojna je svoj vrhunec doživela poleti 1962 s kubansko krizo, ko je začela Sovjetska zveza na Kubi graditi baze za namestitev jedrskih raket. Ker je Kuba v neposredni bližini ZDA, so ameriške čete pripravljale invazijo na Kubo. Ljudje po vsem svetu so se pripravljali na izbruh tretje svetovne vojne. Po pogajanjih z ZDA je Sovjetska zveza umaknila jedrske rakete s Kube.

Vietnamska vojna

Period: 1965 to 1973

Ob koncu druge svetovne vojne je bil Vietnam razdeljen na komunistični Severni Vietnam, s podporo Sovjetske zveze in protikomunistični Južni Vietnam z diktatorsko oblastjo, ki so ga podpirale ZDA. Proti oblasti v Južnem Vietnamu so komunisti začeli upor. Čeprav so ZDA pomagale južnovietnamskim četam, upora niso zatrli. Američani so se tako leta 1973 umaknili iz Vietnama. Leta 1976 je Severni Vietnam napadel Južni Vietnam in tako pride do združitve v Demokratično republiko Vietnam.

Ameriški pristanek na luni

Jul 20, 1969

Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. Vzleteli so 16. julija in v štirih dneh prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. 20. julija 1969 je Armstrong zlezel po lestvi iz lunarnega modula in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:»To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.« https://youtu.be/cwZb2mqId0A

Jedrska nesreča v Černobilu

Apr 26, 1986

Černobilska nesreča se je zgodila v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana.

Prve večstrankarske volitve

1990

Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, na katerih so državljani volili predsednika in člane predsedstva ter poslance v skupščini. Novonastale stranke so se pred volitvami povezale v skupno predvolilno koalicijo - Demokratično opozicijo Slovenije (DEMOS), ki je z Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije julija 1990 prevzela oblast nad svojim ozemljem in sprejela ukrepe za osamosvojitev. https://365.rtvslo.si/arhiv/iz-arhiva/174683919

Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije

1990

Z Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije je demosova vlada prevzela vso oblast nad svojim ozemljem. Zvezni zakoni na Slovenskem ozemlju niso več veljali. Sledili so številni ukrepi, s katerimi je Slovenija uveljavila suverenost, npr. določanje vojaškega roka je prišlo v pristojnost Slovenije, prav tako pristojnost nad Teritorialno obrambo, začele so se priprave na izdajo lastnega denarja in plebiscit o osamosvojitvi.

Plebiscit o osamosvojitvi

Dec 23, 1990

Udeležba na plebiscitu o osamosvojitvi Slovenije je bila visoka, podpora osamosvojitvi pa zelo prepričljiva. Po plebiscitu je slovenska oblast začela priprave na osamosvojitev. Sprejeti so bili nekateri temeljni državni zakoni (Zakon o Banki Slovenije, Zakon o državljanstvu,...). Največja pozornost je bila namenjena obrambi Slovenije in nadzoru njenih meja, saj je prihajalo do številnih incidentov med Jugoslovansko ljudsko armado in Teritorialno obrambo Republike Slovenije.

Denacionalizacija in privatizacija

Period: 1991 to 1999

Denacionalizacija je proces vračanja premoženja lastnikom zemlje, tovarn ali hiš, ki jim je bilo premoženje v času komunistične oblasti z nacionalizacijo odvzeto. Odvzeto premoženje se vrne v naravi, če pa to ni mogoče, se izplača odškodnina.
Privatizacija pa je proces, ko se neko državno podjetje proda domačim ali tujim lastnikom in tako postane zasebno podjetje.

Razglasitev samostojnosti

Jun 26, 1991

Skupščina Slovenije je 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovesna razglasitev samostojnosti je bila 26. junija 1991 v Ljubljani. Dan pred osamosvojitvijo je parlament sprejel dopolnitev k ustavi, s katero je določil slovenske simbole: zastavo. grb in himno. Slovenska himna je sedma kitica pesmi Zdravljica. https://youtu.be/8b5h7rXMmuE

Vojna za Slovenijo

Period: Jun 27, 1991 to Jul 3, 1991

1. junija so slovensko ozemlje napadle enote JLA, s čimer se je začela vojna za Slovenijo. Vojni prizori so močno vplivali na mnenje evropske javnosti, zato so evropski politiki začeli pritiskati na Beograd, naj preneha z vojno. Pod pokroviteljstvom Evropske unije sta Slovenija in SFRJ podpisali brionsko deklaracijo (o ustavitvi sovražnosti). Vojna se je tako končala 3. julija, oktobra istega leta pa so enote JLA dokončno zapustile Slovenijo. https://youtu.be/hPnFgEjqySM

Sprejetje slovenske ustave

Dec 23, 1991

Slovenski parlament je 23. decembra 1991 sprejel ustavo. V Ustavi Republike Slovenije je Slovenija opredeljena kot demokratična država. Oblast se deli na zakonodajno (parlament), izvršilno (predsednik, vlada) in sodno (sodišča). Vsi državljani RS, ki dopolnijo 18 let, imajo pravico in dolžnost do volilne pravice. Volitve so tajne.

Evropska unija

1992

S sporazumom v Maastrichtu se je Evropska gospodarska skupnost preoblikovala v Evropsko unijo. Ob tem je bila vzpostavljena gospodarska in monetarna (denarna) unija, uvedeno državljanstvo EU in ustanovljen sklad za pomoč pri regionalnem razvoju. Večji pomen je dobil Evropski parlament. Simboli Evropske unije so zastava, himna (Oda radosti), skupno geslo (Združena v raznolikosti, enotna valuta (evro) in dan Evropske unije (9. maj). https://europa.eu/!6JFWCj

Vključitev v Nato

Mar 29, 2004

Slovenija je članica Nata postala 29. marca 2004. Povabilo za članstvo je bilo dokaz, da so nas tedanje članice prepoznale kot državo, ki je politično in obrambno sposobna prispevati k uresničevanju določb Severnoatlantske pogodbe. S članstvom v Natu si Slovenija utrjuje status varne države, izboljšuje možnost sodelovanja z drugimi državami na vojaškem kot tudi na drugih področjih ter prispeva k varnosti in stabilnosti v Evropi. Slovenska vojska sodeluje tudi v mednarodnih operacijah Nata.

Priklučitev Evropski uniji

May 1, 2004

Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala k spoštovanju zakonov EU, hkrati pa je dobila nove priložnosti za razvoj. Vsi prebivalci Slovenije imamo poleg slovenskega tudi državljanstvo EU. To določilo pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje, saj lahko prebivamo, študiramo, se zaposlimo in zdravimo v vseh državah članicah EU. Ker je slovenija vključena v schengensko območje, je državljanom Slovenije zagotovljena pravica do prostega prehajanja notranjih meja schengenskih držav.

Vstop v euroobmočje

Jan 1, 2007

Evro je najmočnejši simbol evropskega povezovanja: približno 341 milijonov ljudi ga uporablja vsak dan in je druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Evropskim državljanom prinaša številne koristi, zlasti kadar potujejo v tujino ali opravljajo spletne nakupe na spletnih straneh drugih držav članic. Trenutno je evro (€) uradna valuta 20 od 27 držav članic EU, ki skupaj tvorijo evrsko območje, uradno imenovano euroobmočje.

Gospodarska kriza

Period: 2008 to 2013

Stalno rast gospodarstva Slovenije je gospodarska kriza najmočneje prizadela preko mednarodne menjave, saj je tuje povpraševanje propadlo. To je povzročilo padec industrijske proizvodnje ob koncu leta 2008. Občutno se je zmanjšala tudi gradbena dejavnost. Najmočneje sta bila prizadeta avtomobilska industrija in proizvodnja elektrike in jekla. Prav tako se je s težavami spopadal bančni sektor, saj so se banke zadolževale v tujini ter tako financirale visoko rast posojil.

Epidemija COVID 19

2020

Epidemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Naslednji dan je vlada pričela sprejemati nove ukrepe za zajezitev epidemije, ki so tako kot drugod po svetu drastično omejili javno življenje v državi. Prostovoljno cepljenje proti covidu se je začelo 27. decembra 2020.