-
- prvi dokaz o obstoju slovenščine (enotno nedialektalno stanje)
- najdeni v Brižinjah
- hranjeni v Müncnu
- razdeljeni na 3 dele;
- in 3. del sta obrazca splošne spovedi (prevodi)
- del je pridiga o grehu in pokori
- pisava je karolinška minuskula
-
-
-
- molitveni list z očenašem, zdravamarijo in apostolsko vero
- pisava: gotica
- dokazuje razcepljenost na narečja
-
- pisava: gotica
- poleg molitvenih obrazcev vsebuje tudi kitico velikonočne pesmi
- vsebuje dolenjske narečne posebnosti in germanizme
-
- pisava: gotica
- dokazuje obstoj posebnega narečja v Z delu slovenskih dežel
-
- 1. slovenski knjigi
- 1. izdaja še natisnjena v gotici, potem v bohoričici
- Trubar kot knjižni jezik vzame ljubljansko mestno govorico (vsebuje dolenjski dialekt)
- načela oblikovanja slovenskega knjižnega jezika: izogibanje narečnosti, izogibanje tujkam in izogibanje samoglasniških krnitev
-
- humanizem v osprednje postavlja človeka
- spremeni se odnos do latinščine: v rabi so enakovredni tudi ljudski jeziki
- po Martinu Lutru zahtevajo reformo cerkve
-
- predstavi poglede na slovenski narod in jezikovna izhodišča
-
-
-
- 1. slovnica slovenskega jezika
- napisana v latinščini
- v uvodu razložena etimologija besede Slovan (ime naj bi dobili po slavnih dejanjih)
-
- jeziki: latinski, nemški, slovenski, italijanski
-
- izgon protestantov
- zažiganje protestanstkih knjig
-
- se odloči za ohranitev pisave bohoričice
- se zaveda pomena dvigovanja jezika na knjižni nivo
- ukaže zažiganje protestantskih knjig z izjemo Dalmatinove Biblije
- zahteva, da se razlaga in pojasnjuje Biblijo vernikom v slovenščini
-
- zagovarja, da se piše tako, kot se govori
- s tem izginja knjižni jezik
-
- znanstveno delo o Kranjski
- napisana v nemščini
-
- zbirka pridig
- pisane v baročnem slogu
- pridiga na Noviga lejta dan
-
- v ospredje postavlja izobraževanje, znanost, napredek, ki se ga doseže z uporabo razuma
- razvijejo se različice osrednjeslovenskega knjižnega jezika, ker avstrijska država spodbuja ločenost na dežele in zaradi piscev, ki se želijo približati bralcem z domačim jezikom
- ustanovitev Ilirskih provinc z sedežem v Ljubljani, pri čemer slovenščina postane enakovreden jezik francoščini
-
-
- napisana v nemščini
-
-
- se zavzema za rabo visokega jezika
- objavljajo besedila za intelektualce
- urejal ga je Janez Demascev Dev
-
- intelektualec, ki je podpiral ustvarjalce takratnega časa
- v krožku so delovali v duhu razsvetljenstva (želeli so razsvetliti um ljudi)
-
-
- začetek posvetne dramatike
- komedija
-
-
- slovenščina postane tudi publicistični jezik
-
- slovenščina postane poljudnoznanstveni jezik
- ostali priročniki: Babištvo
-
-
- 1. slovenska pesniška zbirka posvetnih in umetnih pesmi
-
- napisana v nemščini
- postavi jezikovna pravila glede na analizo knjižnega jezika
- ugotavlja, da je bohoričica neprimerna
- zagovarja preprost jezik
- zahteva enoten knjižni jezik
-
- slovnica
- v času Ilirskih provinc pouk poteka v slovenščini, zato Vodnik napiše številne učbenike
-
Na Kopitarjevo zahtevo po novem črkopisu se odzoveta Dajnko in Metelko, ki ustvarita črkopis (mešanica cirilice in latinice). Dajnko ima črke tudi za zapisovanje narečnih glasov. Metelčico podpre Kopitar, s tem pa se ne strinjata Čop in Prešeren, ki zagovarjata stališče, da sta cirilica in latinica preveč različni pisavi. Metelčica postane prepovedana, še naprej pa se uporablja bohoričica, ki jo potem zamenja gajica.
-
- uzakoni gajico
-
- 1. slovenski politični program
- postavljena zahteva po svobodni rabi slovenščine
-
- obdobje čitalnic
- dobimo vse temeljne jezikovne priročnike (pravopis, slovar in slovnico)
-
Kopitar ugotovi, da Slovenci nimamo enotne knjižne norme, zato predlaga, da se vrnemo v stanje zapisanega jezika iz 16. stoletja. V ta jezik so uvedli nekatere posodobitve:
- z jelenam -> z jelenom
- zdraviga -> zdravega
- junaške dela -> junaška dela
- nar lepši -> najlepši
- de -> da
- inu -> in
- kleše -> klešče
- vert -> vrt
- dvignit -> dvignuti (ta oblika se ni prijela) -
- opozarja, da dajemo glagole v odvisnih stavkih na koncu povedi, kar je značilno za nemščino
- opozarja, da ne smemo imeti toliko zloženk (kot je to značilno za Nemce)
-
- podpira znanstveni pristop k jeziku
- z izdajo slovarja ljudem pokaže, da v slovenščini obstajajo slovenski termini
- Znanstvena terminologija izide kot dodatek k prvemu delu Wolfovega slovarja
-
- prizadevanje za enotno podobo govorjenega knjižnega jezika
-
- izdajanje Pleteršnikovega slovarja financira Anton Wolf, zato se ta slovar imenuje tudi Wolfov slovar
-
- 1. slovenski pravopisni priročnik
- sestavljen iz pravil in slovarskega dela
-
- po 1918 razmah strokovnega jezika (univerza v Ljubljani)
- med 2. sv. v. prepovedana raba slovenščine
- po vojni razmah rabe knjižne slovenščine
-
- 1. profesor na ljubljanski univerzi
- izda še 2 pravopisa
-
-
-
-
- na sejah imajo slovenski predstavniki možnost prevajanja
