-
Period: 25,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476 BCE
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanske, babilonske ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
prve civilizacije so se začele v 4. tisočletju. Razvile so se v južnem delu Mezopotamije, v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Nastale so ob rekah in območjih primernih za kmetijstvo. Reke so omogočali povečanje rodovitne prsti ki so omogočale razvoj in napredek kmetijstva, namakalno poljedelstvo. Glavne značilnosti prvih civilizacij so bile nove pisave, mesta, poklici, nova tehnologija in državna oprava. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Minojska doba je obdobje predhelenistične bronaste civilizacije na Kreti v Egejskem morju. Mikenska civilizacija je prevzela prevlado nad otokom , bila je vojaška družba osredotočena na čaščenje bogov.
Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji. Bila je prva napredna civilizacija s svojimi državicami, mestniško ureditvijo, umetništvom in pisavo. Uvedli so tudi nekaj novosti v arhitekturi, inženirstvu in vojaški infrastrukturi. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba ali t.i. Homerjeva doba je obdobje grške zgodovine od konca mikenske civilizacije do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.. Zgodil se je propad bronastodobne civilizacije na začetku obdobja. Velike mikenske palače in mesta so bila uničena ali zapuščena. Vzrok za propad pa je bilo upadanje zaradi katerega je nastala teza u dorski selitvi. Po tej tezi so Dorci udrli na osrednji balkan, uničili mikensko civilizacijo in prinesli novo kulturo. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Polisi so bile samostojne mestne države na ozemlju Grčije. Bili so središče političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Polisi so bile samostojne mestne države na ozemlju Grčije. Razlikovali so se po tem, kdo je vodil državo. Grška družba je imela več skupin: bogato plemstvo, revnejši in svobodni prebivalci ter tujci in sužnji. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
je obdobje, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št.. Grčija se je v Arhaični dobi zelo spremenila. Z naraščanjem prebivalstva je nastala velika kolonizacija. Grško kulturo je širila po vsem Sredozemlju. Nastale so polis, mestne države, ki so bile glavna oblika države. Z razvojem grške abecede se je spet rabila pisava in bili so zapisani Iliada in Odiseja. V likovni umetnosti sta se pojavili monumentalno kiparstvo in rdečefiguralno lončarstvo. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Državljani Rimske republike so se delili na dve skupini: patricije in plebejce. imeli so ljudski tribun, ki je imel pravico veta, ta je preprečil izvolitev krivičnih zakonov. V republiki so delovale 3 veje oblasti: izvršilna zakonodajna in sodna oblast. Rimska vojska je bila najmočnejša zato j zavzela velik obseg ozemelj in postala Rimski imperij. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija je doba Grčije, ko je Grčija zmagala nad Perzijci. Na začetku te dobe je bila zlata doba Aten, ki je bila takrat vodilna sila Grčije. Zaradi Atenske moči je nastala vojna med Šparto in Korintom. Zaradi Peloponeških vojn, je nastal spopad v katerem so izgubile Atene. A vojne se še niso končale. Po Peloponeških vojnah Šparta ni več vladala nad Grčijo. Ponovno je vladala Perzija. Tudi ta vojna je bila kratka. Makedonija se je s Filipom II okrepila in prevzela oblast nad Grčijo. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Po peloponeških vojnah so grški polisi postali tarča Makedonije. Aleksander Veliki sin Filipa II. Makedonskega je premagal Perzijo. Makedonija je osvojila ozemlje vse do Inda. Aleksander je umrl že pri 33-ih letih. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
To obdobje se začne po smrti Aleksandra Velikega. Začne se z vojnami diadohov, boji med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega, da bi uničili imperij v EU, Aziji in Severni Afriki. Nastale so vojne med Makedonijo in njenimi zavezniki proti Etolski zvezi, Ahajski zvezi in Šparti. Makedonija je izgubila vojno proti Kreti, Selevkidsko cesarstvo, je prevzelo oblast nad Grčijo. Rim je postal vodilna vojaška moč v regiji. Po dveh desetletjih je Rim nadzoroval celotno Grčijo. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Bile so 3 vojne med Kartagino in Rimsko republiko. Prva je bila z Mornariškimi silami in se vodila na Siciliji. Druga vojna je znana po Hanibalovem prehodu čez Alpe. Rimljani so v tej bitki doživeli njihov najhujši poraz doslej. V tretji vojni je bila Kartagina uničena. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Je obdobje, ko je v Grčiji vladala Rimska republika ter Rimsko in Bizantinsko cesarstvo. Delimo ga na zgodnje rimsko obdobje, zgodnje cesarstvo in pozno rimsko cesarstvo. Začelo se je s porazom proti Korintu. Nekateri grški polisi so ostali delno neodvisni. Grki so zelo vplivali na Rimsko kulturo. Nekateri rimski plemiči so Grke imeli za zaostale in sitne, drugi pa sprejeli grško literaturo in filozofijo. Med 4.-7. sto. je bila Grčija ena najbolj ekonomsko dejavnih regij vzhodnega Sredozemlja. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in
zelo uspešen vojskovodja, postal je Rimski diktator a so ga zaradi samovoljne oblasti senatorji ubili. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Po cesarjevi smrti je izbruhnil boj za oblast, katerega je dobil Gaj Oktavijan. Postal je nov vladar in Rim je postal cesarstvo. Bil je sposoben vladar. V njegovi dobi sta vladala mir in stabilnost. Država je doživela velik napredek. -
Period: 27 BCE to 146
RIMSKO CESARSTVO
Ko je Julij Cezar postal diktator in vodja države se je žačel propad republike. Zaradi samovoljne oblasti so ga senatorji ubili. V boju za oblast je zmagal njegov nečak Gaj Oktavijan. Imel je vso moč in Rim je postal rimsko cesarstvo. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
V rimski provinci Judeji se je rodil Jezus. Potoval je po Judeji in širil svojo vero. Verniki, ki so mu sledili so se imenovali kristjani. Rimski upravnik je Jezusa obsodil na smrt s križanjem. Jezusov nauk se je v naslednjih stoletjih razvil v novo vero imenovano krščanstvo. Njegovi učenci imenovani apostoli so vero širili naprej po Rimskem cesarstvu . Na koncu je krščanstvo postala državna vera. -
Period: 176 to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon je bil mlad poveljnik, ki je kasneje postal narodni junak. Leta 1799 je prevzel oblast v državi, leta 1804 pa se je okronal za Cesarja. Bil je znan po svojih vojaških zmagah in uvedbi številnih reform v Franciji. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Konec 4. sto. se je Rimsko cesarstvo razdelilo na Vzhodno(Grki) in Zahodno(Latini). -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je poznano po tem, da je ohranjalo in gojilo dediščino grško-rimske krščanske kulture. Središče je Konstantinopel. Po cesarjevi smrti nastane kriza. Cesarstvo zavzamejo Osmanski Turki. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Po Jezusovi smrti so Apostoli širili krščansko vero po Rimskem cesarstvu in vsem svetu. Vedno več prebivalcev cesarstva je sprejelo vero. Cesar Teodozij je razglasil krščanstvo za državno vero. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Preseljevanje Germanov in Hunov je leta 476 povzročilo konec zahodnega dela imperija. Germanski vojskovodja je odstavil rimskega cesarja, njegovi vojaki pa so ga
oklicali za kralja Italije. S tem je propadlo
zahodno rimsko cesarstvo. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrt. -
Period: 499 to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Bile so vojne med Grškimi polisi in Perzijci. Odvilo se je več spopadov: na Maratonskem polju, pri Termopilah, pri Salamini in Platajah. Na koncu so Grki dobili zmago, čeprav je bilo Perzijcev več. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I
Justinijan je bil eden najpomembnejših cesarjev Bizantinskega cesarstva. Obnovil in napisal je nove zakone po potrebi. Justinijanov kodeks je bila zbirka zakonov, ki so imeli močan vpliv na oblikovanje kasnejših zakonov v zahodni Evropi. Prenovil je Konstantinopel in dal zgraditi cerkve. -
622
ZAČETEK ISLAMA
V drugi polovici 6. sto. je Arabec Mohamed začel širiti novo vero po Arabskem polotoku. Vera v enega boga Alaha. Imenovala se je Islam. Verniki so se imenovali muslimani. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila staroselsko-slovanska državna tvorba. Prve tvorbe so bile v Vzhodnih Alpah in Panoniji. Prebivalstvo se je delilo na: kneze in plemiče, koseze, svobodne kmete in sužnje. Karantanijo so ogrožali Avari, a so jih s pomočjo Bavarcev premagali. V zahvalo so priznali zunanjo oblast Bavarcev in Frankov. S to oblastjo se je začelo pokristjanjevanje. Zaradi upora frankovske oblasti v 9. sto. so izgubili še notranjo samostojnost. Sledile so politične, družbene in kulturne spremembe. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Bila ena prvih zmag krščanske vojske po islamskem osvajanju Iberskega polotoka. Premagala je kalifatsko vojsko in s to zmago se ponovno vzpostavi neodvisna krščanska Kraljevina Asturija. -
753
USTANOVITEV RIMA
Rim je ustanovilo eno iz med ljudstev, ki je živelo na Apeninskem polotoku. Rim je mestna država, ki so jo sprva vodili kralji, kasneje pa je nastala republika. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karel veliki je bil najpomembnejši kralj v zahodni Evropi. Podpiral je krščanstvo. Ker je ščitil papeža, ga je ta v zahvalo okronal za rimskega cesarja. -
1054
VELIKA SHIZMA
Je obdobje, ko se je krščanski svet razdelil na dva dela, krščanski in pravoslavni. Vzhodno-zahodni razkol je bil posledica daljšega obdobja kreganja med obema cerkvama. Poglavitna izvora razkola sta bili vprašanje papeževe avtoritete in teološlo vprašanje ali SV. Duh izhaja le iz očeta ali pa tudi sina. Razkol je potekal po teoloških, jezikoslovnih ter političnih ločnicah in še zdaj ni zaceljen. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Arabci so v srednjem veku zavzemali ozemlja povezana z začetki krščanstva. Ko so se muslimanski Osmani spravili na kristjane je papež pozval na vojno proti muslimanom. Kristjani so se udeležili v več pohodov, da bi osvobodili Jeruzalem in Palestino izpod muslimanske oblasti. Pohode imenujemo križarske vojne, vojake pa križarji. Križarji so s 1. vojno zavzeli Jeruzalem in ustanovili križarske države. Muslimani pa so v 12. sto. vse izgubljeno zavzeli nazaj. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Renesansa se je iz Italije razširila po vsej Evropi. V svojih upodobitvah so umetniki častili človeško telo, slikarji so upodabljali biblijske osebe in zgodbe, realistični kipi, arhitekti so imeli navdih v zgradbah Rima. Inženirsko znanje rimske kulture so nadgradili z novim znanjem in tehnikam. Največji renesančni slikar je Leonardo da Vinci(Mona Liza), največji književnik pa Francesco Petrarca(izpopolnil pesniško obliko sonet). -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
V 14. in 15. sto. je družina Celjskih grofov ogrozila oblast Habsburžanov. Imeli so skromno posest, ki so jo dobro razširili. Dobili so trg Celje in njim novo ime Celjski ter plemiški naziv grofje. S porokami so se povezali s bosansko in poljsko vladarsko hišo, srbskimi in hrvaškimi knezi ter posegli v ogrski prostor. Postali so največji tekmec Habsburžanov. Oblikovala se je Celjska dežela. Habsburžani so sprožili vojno, ki se je kočala s sporazumom. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Med letoma 1347 in 1351 je Kuga samo v1000 dneh pobila skoraj polovico takratne Evrope. Bubonsko kugo s v Evropo prinesli pomorščaki. Iz Italije in drugih sredozemskih obalnih mest se je hitro razširila po vsem kontinentu. Leta 1348 se je okužba zajela južno Francijo, leta 1349 dosegla Anglijo ter Skandinavijo leta 1350, Rusijo pa še kako leto kasneje. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi na slovenske dežele so se zgodili v 15 sto.. Največji vpadi so so potekali v 2. polovici 15. sto.. V prvi polovici 16. sto. je sledilo novo obdobje turških vpadov.
Prizadeli so vse prebivalce. Pobili so mnogo ljudi, in jih zasužnjili. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Nemec Johannes Gutenberg je izpolnil kitajsko tehniko in izumil tiskarski stroj. Tiskarji so z njim črke lahko poljubno razporedili in jih večkrat uporabili. Sprva so tiskali verske knjige, kmalu po tem druge zvrsti, obvestila, novice, različne letake. Izum tiska se je hitro širil po Evropi. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
V 15. sto. so Osmanski Turki zavzeli Konstantinopel. Osmansko cesarstvo je imelo 80.000 vojakov s podporo približno 100 ladij, mesto pa je branilo približno 10.000 bizantinskih, beneških in grških vojakov. Po zavzetju se je mesto preimenovalo v Istanbul. Bil je glavno mesto Osmanskih Turkov vse do razpada države po 1. svetovni vojni. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Nastali so zaradi upiranja kmetov slabšega položaja. Večji upori so se dogajali na Koroškem, Sloveniji, hrvaško-slovenski upor, tolminski kmečki upor. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kraljica Izabela I. je denarno podprla Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo. Kolumb je po 1 mesecu našel neko ozemlje in ga poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. Razglasil ga je kot Špansko ozemlje, od tam pa je pripeljal nekaj primerov ameriških rastlin in živali ter staroselcev. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je nastala zaradi mislecov, ki so kritizirali cerkev in jo hoteli reformirati. Imenujemo jih reformatorji. Ideje reformatorjev je prevzel in nadgradil Martin Luter. Svojo kritiko je zapisal v 95-ih točkah. Podporniki Lutra so se imenovali protestanti. Njihovo prizadevanje za pravo vero je preraslo v reformacijo. Oblikovalo se je več smeri reformacije: evangeličani, kalvinisti, anglikanci...itd. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prva slovenska tiskana knjiga je bila natisnjena leta 1550 v Tübingenu v Nemčiji. Imenuje se Katekizem. Avtor te knjige je Primož Trubar. Je verska knjiga, ki je razlagala osnovne krščanske vire. Natisnil je tudi prvi slovenski abecednik, ki je širil pismenost med Slovence. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Leta 1555 je bil podpisan sporazum med katoličani in protestanti v Augsburgu v Nemčiji. Ta sporazum je dovolil obstoj protestantizma v Nemčiji. Augsburški mir je bil poskus, da bi končali po reformaciji verske spore. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica je izšla leta 1584 v Ljubljani. Avtor je Adam Bohorič. Vsebovala je opis slovničnih pravil in bila osnova za nadaljnji razvoj slovenskega knjižnega jezika. Prvi prevod Svetega pisma v slovenski jezik je napisal Jurij Dalmatin tudi leta 1584. Temeljil je na nemškem prevodu Svetega pisma Martina Lutra in bil zelo pomemben za razvoj slovenskega knjižnega jezika in kulture. Ta prevod je pomembno vplival na širjenje protestantizma na Slovenskem v 16. in 17. stoletju. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
V absolutizmu je imel kralj vso oblast, v vsem je odločal sam odgovarja le Bogu. Najpopolnejša oblika absolutizma traja na prehodu iz 17. v 18. sto. s Kraljem Ludvikom 14XIV. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo se je razširilo po Evropi konec 17. sto. Višek je v 18. sto. najmočnejše v Franciji. Razsvetljenci so poudarjali: vero v razum in znanost, družbeni naravni red, da imajo vsi enake pravice. Naj. razsvetljenci: Voltaire, Jean Jacques Rousseau, Charles de Montesquieu. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija kraljica habsburške monarhije je skupaj s svojim sinom izvedla reforme za modernizacijo svoje države. Zaradi reform je Habsburška monarhija postala najpomembnejša evropska sila. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Začela se je v Veliki Britaniji in sicer v drugi polovici 18. stoletja. Izumljeni so bili prvi stroji. Izumljen je bil prvi parni stroj posledično pa parni vlak. -
NASTANEK ZDA
Sredi 18. stoletja je Velika Britanija v vojni porazila Francijo. Postala je vodilna kolonialna sila v Severni Ameriki. Do sredine 18. stoletja so Britanci ustanovili trinajst kolonij. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija se je odvijala v letih 1789-1799.
V tem obdobju so se zgodile številne družbene, politične in kulturne spremembe v Franciji. Revolucionarji so zrušili monarhijo, uvedli republiko in odpravili staro družbeno ureditev. Revizija zakonov in uvedba načel svobode, enakosti in bratstva je povzročila spremembe v celotni Evropi. Revolucija se je končala s prihodom Napoleona Bonaparteja na oblast leta 1799. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ustanovil jih je Napoleon 14. oktobra leta 1809. Uradni jezik je bila Francoščina, našli pa so se tudi hrvaščina, slovenščina, nemščina ter italijanščina. Glavno mesto je bila Ljubljana. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem se je začel po porazu Napoleona leta 1815 in je trajal do revolucij leta 1848.
Bil je sistem avtoritativne vladavine, v katerem je bil Metternich kot glavni minister odgovoren za uveljavljanje politične in socialne kontrole ter ohranjanje obstoječe družbene ureditve. Ta politika je vključevala cenzuro, nadzor nad javnim mnenjem, zatiranje liberalnih idej in politične represije. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svete alianse se je odvijal leta 1821 v Ljubljani.
Na njem so se srečali voditelji Rusije, Prusije in Avstrije, da bi razpravljali o ohranjanju politične stabilnosti v Evropi. Dogovorili so se, da bodo nadaljevali s politiko absolutistične vladavine in se skupaj borili proti širjenju liberalnih idej ter morebitnim uporom in revolucijam. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do leta 1916. Znan je bil po svoji dolgi in stabilni vladavini.
Bil je pomemben v avstrijski zgodovini, saj je v času njegove vladavine prišlo do modernizacije države. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
To je obdobje evropske zgodovine v letih 1848-1849, ko so se pojavili številni upori, revolucije in nacionalna gibanja za uveljavitev liberalizma, nacionalne samobitnosti in demokratičnih pravic.
V tem času so se pojavile tudi ideje o združitvi slovanskih narodov v eno skupno državo, t.i. Ideja o Zedinjeni Sloveniji je bila sicer pomembna, a se žal ni uresničila v obliki ene države, temveč so se te države kasneje razvile ločeno. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na politični sistem v avstrijski zgodovini v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil avstrijski kancler Karel von Bach glavni arhitekt politike avtoritativne vladavine. Bachova politika je vključevala centralizacijo oblasti, uvedbo cenzure in zatiranje nacionalnih gibanj v Avstriji ter ohranjanje obstoječega družbenega reda. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
V drugi industrijski revoluciji so bile tehnološke spremembe, zato se je imenovala tudi znanstveno-tehnična revolucija. Največ sprememb je bilo v železarsko-jeklarski industriji, kjer so premog in paro zamenjali za elektriko, nafto in plin. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 po združitvi večine italijanskih ozemelj pod vodstvom Piemonta-Sardinije. Združevanje Italije se je začelo v 19. sto., ko je Piemont-Sardinija začel pridobivati kontrolne nad sosednjimi ozemlji in sprožil vojne proti Avstriji in zavzel ključne položaje za ustanovitev Kraljevine Italije. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je bila med Severom in Jugom Združenih držav Amerike med leti 1861 in 1865. Glavni vzrok spora je bil vprašanje suženjstva in ekonomskega sistema, pri čemer je severno industrijsko gospodarstvo nasprotovalo južnemu kmetijskemu gospodarstvu ter njihovi pravici do suženjstva. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena leta 1867 z združitvijo Avstrijskega cesarstva in Kraljevine Ogrske v dvojno monarhijo. Z ustanovitvijo Avstro-Ogrske se je močno okrepila vloga Ogrskega kraljestva, ki je pridobila visoko stopnjo avtonomije in prevzela del oblasti ter sprejela vrsto reform, s čimer se je poskušala izogniti različnim etničnim napetostim v imperiju. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po zmagi Prusije nad Francijo in združitvi večine nemških držav pod vodstvom kralja Viljema I. Pruskega. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil pomemben slovenski vojaški voditelj in politik. Zaslovel je po svoji vlogi pri obrambi Maribora pred napadi nemških prostovoljcev leta 1918. Maister je bil ključna figura pri ustanavljanju nove slovenske države po prvi svetovni vojni. Njegova vloga in zapuščina sta pomembni za slovensko zgodovino in nacionalni ponos. -
Period: to
Moderna doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženost in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 je bil ključni dogodek, ki je sprožil prvo svetovno vojno. Atentat so izvedli člani skupine Mlada Bosna, ki so si prizadevali za osvoboditev Bosne in Hercegovine ter združitev južnoslovanskih ozemelj. Posledice atentata so bile dolgotrajne in obsežne, vključno s širjenjem konflikta med velesilami in izbruhom globalnega spopada. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna, ki je trajala od leta 1914 do 1918, je bila globalni konflikt med večino vodilnih držav tistega časa. Vojaški spopadi so privedli do masovnega uničenja, smrti in trpljenja ter povzročili velike družbene, politične in gospodarske spremembe po vsem svetu. Konflikt je bil posledica tekmovalnosti med imperialističnimi silami, tehnološkega napredka v vojaški industriji ter geopolitičnih napetosti, kar je imelo dolgoročne posledice za mednarodne odnose. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta, ki je potekala med letoma 1915 in 1917 med Italijo in Avstro-Ogrsko vzdolž reke Soče, je bila značilna po izjemno težavnem terenu, vključno z gorskimi pobočji in hudourniškimi rekami. Dolgotrajni in zahtevni spopadi na tem območju so privedli do obsežnih zastojev, pri čemer nobena stran ni uspela doseči preboja. Vojna na Soški fronti je zahtevala visoko človeško žrtev in pustila dolgotrajne posledice na političnem in etničnem področju regije. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija, ki se je odvijala leta 1917, je prinesla padec ruske monarhije, vzpon komunistične oblasti in nastanek Sovjetske zveze. Državljanska vojna med rdečimi in belimi je povzročila veliko število smrtnih žrtev ter končala s prevlado komunistov. Revolucija je temeljito preoblikovala rusko družbo, uvedla kolektivizacijo kmetijstva, nacionalizirala industrijo in ukinila politične svoboščine. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena leta 1918 kot Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje pa preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo leta 1929. Bila je večnacionalna država, ki je vključevala različne etnične skupine, vključno s Slovenci, Hrvati in Srbi. Jugoslavija je bila zaznamovana z različnimi političnimi in kulturnimi napetostmi med narodi, vendar je dosegla tudi obdobja relativnega miru in gospodarskega razvoja. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS je bila ustanovljena leta 1918 po prvi svetovni vojni, združevala je srbsko, hrvaško in slovensko ozemlje. Leta 1929 je postala Kraljevina Jugoslavija, ki je vključevala večje območje in različne etnične skupine. Jugoslavija je bila zaznamovana z notranjimi napetostmi, vendar je dosegla tudi obdobja stabilnosti in gospodarskega razvoja, preden je razpadla in se soočila z vojnimi konflikti v devetdesetih letih. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca, ki je potekala med letoma 1919 in 1920, je bila ključni dogodek po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zmagovalne države sestale, da bi oblikovale mirovne pogodbe in določile nove politične meje v Evropi. Pariška mirovna konferenca je prinesla ustvarjanje novih držav, preoblikovanje političnega zemljevida in ustanovitev Lige narodov, vendar je prav tako povzročila nezadovoljstvo in dolgoročne posledice, ki so vplivale na prihodnje mednarodne konflikte. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Je obdobje intenzivnega osebnega in poklicnega razvoja, zaznamovano z iskanjem lastne identitete, uresničevanjem ambicij ter vstopom v svet odraslosti. Zaznamuje ga raziskovanje sveta, vzpostavljanje pomembnih odnosov ter prevzemanje odgovornosti, kar vpliva na oblikovanje temeljev za prihodnost. Ključno je tudi prilagajanje na hitro spreminjajoče se družbeno, tehnološko in kulturno okolje ter navigacija med izzivi in priložnostmi, ki se pojavljajo v tem pomembnem obdobju življenja. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba leta 1920 je določila meje med državami po prvi svetovni vojni. V Prekmurju je rezultirala v ločitvi dela ozemlja od matične Slovenije, pri čemer je večji del pripadel Jugoslaviji, manjši del pa Madžarski. Ta sprememba meje je imela pomembne posledice za prekmursko prebivalstvo in slovensko skupnost, ki so se soočali z izzivi ohranjanja jezikovne in kulturne identitete. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit leta 1920 je bil referendum na Koroškem, kjer so se volivci izrekli za pripadnost Avstriji. Kljub nezadovoljstvu nekaterih manjšinskih skupnosti je bil izid plebiscita pomemben za določanje nacionalne pripadnosti regije in je imel dolgoročne posledice za slovensko skupnost na Koroškem. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi je bil politični sistem pod vodstvom Josifa Stalina med leti 1924 in 1953. Značilnosti tega obdobja so bile totalitarna oblast, represija političnih nasprotnikov, kolektivizacija kmetijstva, obsežne politične čistke ter vzpon kulta osebnosti okoli Stalina. Posledice stalinizma so bile politična represija, izgube človeških življenj, omejitve svobode ter globok vpliv na zgodovino Sovjetske zveze. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil politični sistem, ki ga je vodil Benito Mussolini med letoma 1922 in 1943. Zaznamovala ga je avtoritarna vladavina, nacionalizem in nadzor države nad gospodarstvom. Fašistična stranka je uporabljala nasilje in propagando za krepitev svoje oblasti. Ta obdobje je imelo dolgotrajne posledice na italijansko družbo in je igralo pomembno vlogo v pripravi na drugo svetovno vojno. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Veličina gospodarske krize je izražena v močnem upadu gospodarske dejavnosti, visoki brezposelnosti in zmanjšanju proizvodnje ter potrošnje. Kriza prizadene več sektorjev in ima negativne posledice na rast in blaginjo družbe. Obvladovanje krize zahteva ukrepe vlad, centralnih bank in mednarodnih institucij, da spodbudijo okrevanje in stabilnost gospodarstva. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji je bil politični sistem pod vodstvom Adolfa Hitlerja med letoma 1933 in 1945. Nacistična ideologija je temeljila na rasni nadrejenosti in represiji političnih nasprotnikov. Nacistična stranka je izvajala totalitarno kontrolo, preganjala različne skupine, zlasti Jude, ter sprožila drugo svetovno vojno. Nacizem je končal z zmago zavezniških sil in je znan po grozotah holokavsta. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je bil oboroženi konflikt v Španiji med Republikanci in Nacionalisti. Republikanci so podpirali demokratično vlado, medtem ko so Nacionalisti, pod vodstvom Franca, zagovarjali avtoritarno in fašistično ideologijo. Konflikt je bil zaznamovan s terorjem, represijo in kršitvami človekovih pravic. Nacionalisti so zmagali in vzpostavili dolgotrajno diktaturo Franca v Španiji. Španska državljanska vojna je pomemben dogodek, ki je vplival na zgodovino 20. stoletja. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bil obsežen oboroženi konflikt med zavezniškimi silami in silami osi. Zaznamovala jo je uporaba novega orožja, visoka števila žrtev in obsežno uničenje. Zavezniške sile so zmagovalno zaključile vojno, kar je privedlo do sprememb meja in vzpostavitve novih mednarodnih struktur. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo med drugo svetovno vojno se je zgodil aprila 1941, ko so sile osi (Nemčija, Italija, Madžarska, Bolgarija) napadle Jugoslavijo. Jugoslovanska vojska je bila hitro premagana, kar je privedlo do razdelitve države med okupatorje. Napad na Jugoslavijo je imel dolgoročne posledice za regijo in je vplival na nadaljnji potek vojne na Balkanu. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila socialistična federativna republika, ki je obstajala od leta 1918 do 1992. Sestavljala jo je šest republik: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora in Makedonija. Država se je razvila iz Združenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je sledila svoji različici socializma, imenovani samoupravni socializem. Jugoslavija se je razpadla v devetdesetih letih zaradi političnih in etničnih konfliktov. -
NASTANEK OZN
OZN je bila ustanovljena leta 1945 po drugi svetovni vojni kot mednarodna organizacija za spodbujanje miru in sodelovanja med državami. Njen cilj je reševanje mednarodnih sporov ter spodbujanje človekovih pravic, enakosti med državami in trajnostnega razvoja. OZN ima več kot 190 članic in je pomembna mednarodna institucija za reševanje globalnih izzivov. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil podpisan leta 1994 med ZDA, Rusijo, Združenim kraljestvom in Ukrajino. Ukrajina se je zavezala, da bo postala jedrska država brez jedrskega orožja, medtem ko so podpisnice zagotovile spoštovanje njenega ozemeljskega integriteta in varnosti. Memorandum je bil pomemben korak za zmanjšanje jedrskega orožja in stabilnost mednarodnih odnosov. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je obdobje napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo po drugi svetovni vojni. Zaznamovala jo je tekma za globalno prevlado med kapitalizmom in komunizmom ter vojaška oboroževanja in politični konflikti. Končala se je z razpadom Sovjetske zveze leta 1991. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bil oboroženi konflikt med Severno Korejo, podprto s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ter Južno Korejo, podprto z Združenimi narodi, predvsem ZDA. Vojna je izbruhnila, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo. Po treh letih intenzivnih bojev je bilo doseženo premirje, vendar je vojna pustila dolgotrajne posledice, vključno z delitvijo Korejskega polotoka na Severno in Južno Korejo. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena leta 1951 kot prva evropska integracijska organizacija. Njena glavna naloga je bila vzpostavitev skupnega trga za premog in jeklo med državami članicami, kar je spodbudilo gospodarsko sodelovanje in zmanjšalo možnost za konflikte v tej panogi. ESPJ je predstavljala temelj za kasnejše evropske integracijske procese. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je politično gibanje, ki se je oblikovalo med hladno vojno. Združevalo je države, ki so želele ohraniti neodvisnost in nevtralnost ter se izogniti vključitvi v bloke Zahodnega in Vzhodnega bloka. Gibanje je poudarjalo suverenost držav, boj proti kolonializmu in nepravičnim mednarodnim odnosom. Prek srečanj in konferenc so članice gibanja skušale doseči skupne cilje in rešitve za mednarodne probleme. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 z namenom vzpostavitve skupnega gospodarskega trga med državami članicami. S postopnim odpravljanjem carinskih ovir in spodbujanjem prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in delovne sile je EGS prispevala k povečanju trgovine in gospodarskega razvoja v Evropi. Leta 1993 je EGS postala del Evropske unije. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila napeta situacija med ZDA in Sovjetsko zvezo zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na Kubi. Kriza je skoraj privedla do jedrskega spopada, vendar je bila rešena z dogovorom o odstranitvi raket s Kube. To je bila ena najbolj nevarnih točk hladne vojne in je poudarila potrebo po nadzoru nad jedrskim orožjem. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna (1955-1975) je bil oboroženi konflikt med Severnim Vietnamom, podprtim s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Južnim Vietnamom, podprtim z ZDA. Vojna je izbruhnila zaradi razdelitve države na komunistični sever in protikomunistični jug. Konflikt je bil zaznamovan z intenzivnimi boji in velikim številom žrtev. Leta 1975 je Severni Vietnam zmagal in združil državo pod komunistično oblastjo. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil leta 1969 s pristankom misije Apollo 11, ko je Neil Armstrong postal prvi človek, ki je stopil na Luno. Ta dogodek je predstavljal prelomni trenutek v zgodovini raziskovanja vesolja. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila leta 1986 v Ukrajini, ko je prišlo do eksplozije reaktorja in izpusta radioaktivnih snovi. To je bila ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, ki je povzročila neposredne in dolgoročne posledice za ljudi in okolje. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve so bile volitve, na katerih so se več kot ena politična stranka potegovale za oblast. Te volitve so zaznamovale prehod iz enopartijskega ali avtoritarnega političnega sistema v večstrankarski demokratični sistem, kar je omogočilo večjo politično participacijo in izbiro za volivce. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bil dokument, ki ga je sprejel slovenski parlament leta 1991. S tem je Slovenija izrazila svojo željo po neodvisnosti in uveljavljanju polne suverenosti kot samostojne države. Deklaracija je bila ključen korak v procesu osamosvajanja Slovenije od nekdanje Jugoslavije. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi je bil referendum, ki je potekal leta 1990 v Sloveniji. Na njem so se volivci izrekli o samostojnosti Slovenije in več kot 88% jih je glasovalo za osamosvojitev. Plebiscit je bil ključen dogodek v procesu osamosvajanja in je pripeljal do mednarodnega priznanja Slovenije kot samostojne države. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila pomembna procesa v prehodu številnih držav iz socializma v tržno gospodarstvo. Denacionalizacija se nanaša na vrnitev prej nacionaliziranih lastnin nazaj v zasebno lastništvo, medtem ko privatizacija pomeni prenos državnega lastništva na zasebne lastnike. Ti procesi so omogočili večjo vlogo zasebnega sektorja, spodbujali podjetništvo in konkurenco ter prispevali k gospodarskemu razvoju in prestrukturiranju držav. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti se je zgodila 25. junija 1991 v Sloveniji, ko je parlament sprejel Deklaracijo o neodvisnosti. S tem dejanjem se je Slovenija uradno razglasila za samostojno državo, kar je bil ključni korak v procesu osamosvajanja od nekdanje Jugoslavije. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bil oboroženi spopad med slovensko Teritorialno obrambo (TO) in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) v letu 1991. Izbruhnila je po razglasitvi slovenske samostojnosti in je trajala le deset dni. Slovenska TO je uspešno obranila slovensko ozemlje, kar je pripeljalo do prenehanja spopadov in priznanja mednarodne skupnosti Republike Slovenije kot samostojne države. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991, ko je bil sprejet Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem dejanjem je Slovenija dobila svojo prvo ustavo kot samostojna država. Ustava določa temeljne načela in pravice državljanov, organizacijo oblasti ter delovanje institucij v državi. Sprejetje ustave je bil pomemben korak v utrditvi demokratičnih načel in pravnega reda v Sloveniji. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je združenje 27 evropskih držav, ki si prizadeva za krepitev sodelovanja med njimi. Ustanovljena je bila leta 1993 in si prizadeva za vzpostavitev notranjega trga ter skupno politiko na različnih področjih. EU spodbuja gospodarski razvoj, politično stabilnost in sodelovanje med državami članicami. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev v NATO je proces, pri katerem država postane članica Severnoatlantskega zavezništva. To pomeni, da država postane del mednarodne vojaške in politične organizacije, ki si prizadeva za varnost, obrambo in sodelovanje med članicami. Članstvo v NATO omogoča državi koristi, kot so povečana varnost, skupno obrambno sodelovanje ter politično in vojaško podporo drugih članic. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Priključitev Evropski uniji pomeni, da država postane članica tega političnega in gospodarskega združenja evropskih držav. S tem pridobi koristi, kot so prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi med članicami, sodelovanje pri skupnih politikah ter možnost vplivanja na odločitve EU. Priključitev zahteva izpolnjevanje določenih pogojev, ki jih določa EU, ter usklajevanje nacionalne zakonodaje in praks z evropskimi standardi. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop v euroobmočje pomeni, da država uvede evro kot svojo uradno valuto. To ji omogoča uporabo enotne valute za vsakodnevne transakcije in poslovanje z drugimi članicami euroobmočja. Vstop v euroobmočje zahteva izpolnjevanje določenih ekonomskih pogojev, ki zagotavljajo stabilnost in primerno gospodarsko stanje. Ko država vstopi v euroobmočje, ima koristi, kot so lažje poslovanje, večja stabilnost valute ter enostavnejše trgovanje znotraj območja. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza med leti 2008 in 2013 je bila globalna recesija, ki se je začela v ZDA in se nato razširila po vsem svetu. Zlom nepremičninskega trga je povzročil finančno krizo in hudo gospodarsko upadanje. Kriza je prizadela banke, podjetja in povzročila visoko brezposelnost ter gospodarsko recesijo. Vlade so sprejele ukrepe za reševanje bank in spodbujanje gospodarstva, a so se posledice krize čutile še nekaj časa. -
EPIDEMIJA COVID 19
Marca 2020 je bila razglašena svetovna epidemija COVID-19. V tem obdobju so se pojavili prvi primeri okužb s koronavirusom in države so uvedle ukrepe za omejitev širjenja virusa. To je vključevalo karanteno, omejitve gibanja, zaprtje šol in podjetij ter spodbujanje uporabe zaščitnih mask. Epidemija je imela pomemben vpliv na javno zdravje, gospodarstvo in družbeno življenje po vsem svetu.