-
200,000 BCE
Astrolopitek
Zadnja živalska oblika pred nastankom človeka
Najdbe: v Tanzaniji (odtise stopinj), v Etiopiji (fosilne ostanke) https://www.youtube.com/watch?v=5z-Bv7G2wyg -
Period: 200,000 BCE to
2.000.000 pr. n. št
spopadanje s hudim mrazom in vročino, pridobivanje novih motoričnih in mentalnih spretnosti ter spreminjanje genetike. -
Period: 3500 BCE to 3500 BCE
PRAZGODOVINA
Prazgodovina je izraz, ki se uporablja za najzgodnejše prazgodovinsko obdobje v zgodovini človeštva, ki traja od pojava prvih hominidov do začetka neolitika. Izraz se uporablja predvsem v arheologiji srednje in vzhodne Evrope. -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
se nanaša na obdobje človeške zgodovine, ki zajema nastanek in razvoj prvih civilizacij, vključno s tistimi v Mezopotamiji, Egiptu, na Kitajskem, v Indiji in Sredozemlju. -
Period: 3500 BCE to 3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Nastanek prvih civilizacij je zapleten proces, ki je potekal neodvisno na različnih območjih sveta, med drugim v Mezopotamiji, Egiptu, na Kitajskem in v dolini reke Ind. Vključeval je razvoj kmetijstva, urbanizacijo ter oblikovanje zapletenih sistemov upravljanja in religije. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA
Prazgodovinsko obdobje pred nastankom grške civilizacije se imenuje "predzgodovinsko" ali "mikensko" obdobje. Zanj so značilni razvoj prefinjenih palačnih družb, obsežne trgovske mreže ter ustvarjanje monumentalne arhitekture in umetnin. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grški temni vek, znan tudi kot zgodnja železna doba, je bilo obdobje kulturnega zatona v Grčiji po propadu mikenske civilizacije. Zanj so bili značilni zmanjšanje števila prebivalcev, omejena pismenost ter izguba tehnoloških in umetniških dosežkov. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grške mestne države ali "polis" so nastale v arhaičnem obdobju, približno v 8. stoletju pred našim štetjem. Vključeval je razvoj novih oblik vladavine, kot je demokracija, in oblikovanje edinstvene grške kulture, vključno s filozofijo, literaturo in umetnostjo. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. do 6. stoletja pred našim štetjem. Zanj so značilni vzpon polisov, razvoj novih oblik vladavine in kulture ter pojav velikih pesnikov, filozofov in umetnikov. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
O ustanovitvi Rima krožijo miti in legende, na splošno pa velja, da se je zgodila leta 753 pred našim štetjem. Po izročilu sta mesto ustanovila Romul in Rem, brata dvojčka, ki ju je vzgojila volkulja in sta postala prva vladarja mesta. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bilo obdobje rimske zgodovine, ki je trajalo od leta 509 pred našim štetjem do leta 27 pred našim štetjem. Zanj je bil značilen zapleten sistem vladanja, ki je vključeval dva konzula, senat in ljudske skupščine, ter vrsta osvajanj, ki so razširila rimsko ozemlje in moč. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 5. do 4. stoletja pred našim štetjem. Zanj so značilni vzpon Aten in Šparte kot prevladujočih mestnih držav, razvoj demokracije, filozofije in umetnosti ter poraz Perzijskega cesarstva. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so bile niz spopadov med Perzijskim cesarstvom in različnimi grškimi mestnimi državami, predvsem Atenami in Šparto, od leta 492 do 449 pred našim štetjem. Vojne so zaznamovale dramatične bitke in ključni trenutki, kot sta bitka pri Maratonu in bitka pri Termopilah. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj in osvajalec, ki je živel od leta 356 do 323 pred našim štetjem. Znan je po svojih vojaških pohodih, ki so razširili obseg makedonskega cesarstva na večino znanega sveta, ter po svojem pokroviteljstvu nad grško kulturo in filozofijo. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija se nanaša na obdobje grške zgodovine od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. do priključitve Grčije Rimski republiki leta 146 pr. n. št. Zanj sta bila značilna širjenje grške kulture in nastanek močnih helenističnih kraljestev, kot sta Egipt in Sirija. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimom in Kartagino, ki so potekale od leta 264 do 146 pred našim štetjem. Vojne so zaznamovale velike bitke, kot sta bitka pri Cannah in obleganje Kartagine, in so privedle do prevlade Rima nad zahodnim Sredozemljem. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Rimska Grčija se nanaša na obdobje grške zgodovine, v katerem je v Grčiji prevladovala Rimska republika in pozneje Rimski imperij. Začelo se je z rimsko osvojitvijo Grčije leta 146 pred našim štetjem in trajalo do propada Bizantinskega cesarstva leta 1453. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski general in državnik, ki je živel med letoma 100 in 44 pred našim štetjem. Imel je ključno vlogo pri preoblikovanju rimske republike v rimsko cesarstvo in je znan po svojih vojaških osvajanjih, političnih reformah in umorih. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavij, znan tudi kot Avgust, je bil prvi rimski cesar in ustanovitelj rimskega cesarstva. Živel je od leta 63 pr. n. št. do leta 14 n. št., njegova vladavina od leta 27 pr. n. št. do leta 14 n. št. pa je pomenila začetek novega obdobja blaginje in stabilnosti rimskega cesarstva. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje starorimske civilizacije, za katero so bili značilni centralizirana vlada, napredna tehnika in vojaška prevlada. Začel se je z vladavino Avgusta leta 27 pr. n. št. in je trajal do propada Zahodnega rimskega cesarstva leta 476, Vzhodno rimsko cesarstvo pa je trajalo do leta 1453. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Začetki krščanstva segajo v 1. stoletje našega štetja z življenjem in učenjem Jezusa iz Nazareta. Po njegovi smrti in vstajenju so njegovi privrženci njegovo sporočilo širili po rimskem cesarstvu in sčasoma postalo prevladujoča religija v Evropi in številnih drugih delih sveta. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Leta 395 po Kristusu se je Rimsko cesarstvo razdelilo na Zahodno rimsko cesarstvo s prestolnico v Rimu in Vzhodno rimsko cesarstvo s prestolnico v Konstantinoplu. Obe polovici cesarstva sta imeli ločene vladarje, vendar sta imeli skupni jezik, kulturo in upravni sistem. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je trajalo od razdelitve rimskega cesarstva leta 395 do padca Konstantinopla v roke osmanskih Turkov leta 1453. Zanj so bili značilni grški jezik in kultura, pravoslavno krščanstvo ter bogata zapuščina umetnosti, arhitekture in literature. -
380
KRŠČANSTVO postane drzavna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera Rimskega cesarstva leta 380 pod cesarjem Teodozijem I. To je pomenilo prelomnico v zgodovini krščanstva, saj je nekdaj preganjana vera dobila široko priznanje in podporo države, kar je povzročilo širjenje krščanstva po vsem cesarstvu. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Zahodnorimsko cesarstvo je leta 476 po Kr. propadlo zaradi notranjega razkroja in zunanjih pritiskov germanskih vpadov. Cesarstvo je bilo razdeljeno in šibko, zahodna polovica pa je sčasoma propadla pod težo gospodarskih, vojaških in političnih izzivov, kar je privedlo do konca antičnega sveta in začetka srednjega veka. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je trajal od propada Zahodnega rimskega cesarstva do začetka renesanse, zanj pa so bili značilni fevdalizem, rast krščanstva, močne monarhije in prevlada katoliške cerkve. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Cesar Justinijan I. je vladal Bizantinskemu cesarstvu od leta 527 do 565 n. št. in je znan po svojih ambicioznih pravnih reformah, ki so se končale s kodifikacijo rimskega prava. Nadzoroval je tudi pomembne arhitekturne projekte, vključno z gradnjo Hagije Sofije, njegove vojaške kampanje pa so bile namenjene ponovnemu osvajanju izgubljenih ozemelj zahodnega rimskega cesarstva. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islam se je začel v zgodnjem 7. stoletju našega štetja z razodetjem Korana preroku Mohamedu v arabskem mestu Meka. Mohamedovi nauki so se hitro razširili po Arabskem polotoku in drugod, islamski imperij pa je sčasoma postal eden največjih in najmočnejših v zgodovini. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila slovanska kneževina v vzhodnih Alpah, ki se je nahajala na območju današnje Slovenije, Avstrije in Italije med 7. in 9. stoletjem. Bila je pomembno kulturno in politično središče slovanskih plemen, njeni vladarji pa so imeli diplomatske odnose s Frankovskim in Bizantinskim cesarstvom. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je zgodovinsko obdobje na Iberskem polotoku od 8. do 15. stoletja, za katero je značilen boj krščanskih kraljestev za ponovno pridobitev ozemlja od muslimanskih vladarjev. Privedla je do ustanovitve krščanskih kraljestev in združitve Španije pod Ferdinandom in Izabelo leta 1492. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Leta 800 je papež Leon III. kronal Karla Velikega za rimskega cesarja in s tem obnovil cesarstvo v zahodni Evropi po propadu rimskega imperija. S tem je kralj dobil moralno in politično avtoriteto, ki je vplivala na celotno Evropo. -
1054
VELIKA SHIZMA
Veliki razkol je krščanska ločitev med Vzhodno pravoslavno cerkvijo in Zahodno rimskokatoliško cerkvijo, ki je bila vzpostavljena leta 1054. Glavni vzroki za razkol so bili teološki, kulturni in politični spori med Vzhodom in Zahodom, vključno z vplivom papeža na cerkvene zadeve v Vzhodni Evropi. -
Period: 1095 to 1272
KRIZARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile verske vojne med krščansko Evropo in muslimanskim Bližnjim vzhodom od konca 11. do konca 13. stoletja. Začeli so jih evropski kristjani, da bi od muslimanskih vladarjev ponovno pridobili nadzor nad Sveto deželo in mestom Jeruzalem. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja v Evropi v 14. in 15. stoletju, ki sta vplivali na umetnost, literaturo, znanost in filozofijo. Humanisti so poudarjali pomembnost človeka in njegovega razuma, renesansa pa se je osredotočila na ponovno odkrivanje antične kulture in umetnosti. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili v srednjem veku na Slovenskem močna plemiška rodbina. Imeli so obsežna ozemlja v današnji Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem ter pomembno vlogo v politiki, kulturi in gospodarstvu. Njihovo vladavino sta zaznamovala obdobje gospodarske rasti in kulturnega razcveta v regiji. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Bubonska kuga, znana tudi kot črna smrt, je bila epidemija, ki je sredi 14. stoletja zajela Evropo in pomorila na milijone ljudi. Ocenjuje se, da je zaradi bolezni umrlo od 25 do 60 % evropskega prebivalstva, kar je povzročilo velik upad gospodarstva, družbenega reda in verskih prepričanj. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi so se začeli v 11. stoletju, ko so se turški nomadi začeli preseljevati v Azijo in se naselili ob vzhodnih mejah Bizantinskega cesarstva. V 14. in 15. stoletju so Turki osvojili Konstantinopel in še naprej širili svoje ozemlje v srednji in jugovzhodni Evropi. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja s premičnimi kovinskimi črkami v 15. stoletju je omogočil množično proizvodnjo knjig in tako pomembno prispeval k širjenju znanja in idej. Izumitelj Johannes Gutenberg je s svojo Gutenbergovo Biblijo postavil nove standarde v založništvu in omogočil razvoj tiskarske industrije po vsem svetu. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. z vojsko oblegal bizantinsko prestolnico. Po dveh mesecih obleganja so turške sile zasule zidove mesta ter ga zavzele. To je pomenilo konec Bizantinskega cesarstva in začetek obdobja osmanske vladavine v tej regiji. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili številni upori kmečkega prebivalstva v srednjem veku in zgodnjem novem veku proti fevdalcem in plemstvu. Najbolj znana upora sta bila nemški kmečki upor leta 1525 in slovenski kmečki upor v drugi polovici 16. stoletja. -
1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je bilo obdobje sprememb v Evropi od 5. do 15. stoletja, ki so ga zaznamovali fevdalizem, krščanstvo, križarske vojne in katoliška cerkev. Končal se je z renesanso in vzponom klasične učenosti, umetnosti in znanosti. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Leta 1492 je italijanski raziskovalec Kristof Kolumb s tremi ladjami iz Španije prečkal Atlantski ocean in odkril novo celino - Ameriko. Ta dogodek je imel velik vpliv na svetovno zgodovino, saj so se s tem začela obdobja kolonializma, imperializma in globalizacije. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek je zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v 15. stoletju z odkritjem Amerike in koncem srednjeveških struktur, ter se je nadaljeval vse do 18. stoletja s pojavom razsvetljenstva. To obdobje je zaznamovalo odkritje novih svetov, razvoj trgovine, industrije in znanosti. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju in je imelo za cilj reformirati Katoliško cerkev. Prvak reformacije je bil nemški menih Martin Luther, ki je kritiziral nekatere cerkvene prakse, kot sta prodaja odpustkov in celibat duhovnikov. Reformacija je privedla do delitve krščanstva na katoliško in protestantsko vero. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prvi slovenski tiskani knjigi sta Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 v tiskarni v Tübingenu izdal reformator Primož Trubar. Katekizem je bil verski nauk za protestantske vernike, Abecednik pa prva slovenska abecedna knjiga za učenje branja in pisanja. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliško in protestantsko stranjo v Svetem rimskem cesarstvu. Z njim je bilo uradno priznano obstoječo versko raznolikost in vsaka kneževina je lahko svobodno izbrala svojo veroizpoved. To je prispevalo k zmanjšanju verskih napetosti in konfliktov. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta bila objavljena leta 1584. Delo je bilo opravljeno pod vodstvom Primoža Trubarja in je bilo pomembno za razvoj slovenskega jezika ter krepitve nacionalne zavesti slovenskega naroda v času protireformacije. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj, ki je vladal v obdobju 1643-1715. Bil je zagovornik absolutizma, v katerem je bila njegova oblast nedotakljiva. S svojim slogom vodenja države je pustil močan vpliv na francosko politiko, umetnost in kulturo. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo, kulturno gibanje 18. stoletja, je poudarjalo razum in individualizem pred tradicijo in avtoriteto. Nastalo je kot odziv na zaznane intelektualne in moralne omejitve dobe absolutizma. Misleci, kot so Voltaire, Rousseau in Montesquieu, so se zavzemali za družbene in politične reforme, ki so temeljile na človekovih pravicah in iskanju znanja. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja, kraljica Madžarske in Češke ter mati Marije Antoanete. Habsburški monarhiji je vladala več kot 40 let, izvajala socialne in izobraževalne reforme, krepila centralno vlado in modernizirala vojsko. V vojni za avstrijsko nasledstvo in sedemletni vojni se je borila tudi proti Prusiji. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in je vplivala na družbeno in gospodarsko strukturo v večini Evrope. Glavni dejavniki so bili uvedba strojev, parne energije in nove tehnologije, ki so pripomogle k povečanju proizvodnje in industrializaciji. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki se je povzpel na oblast med francosko revolucijo. Ustanovil je Francosko cesarstvo in vodil vojne, ki so preoblikovale Evropo. Bil je znan po svojih vojaških uspehih, a tudi po ambicijah, ki so mu na koncu prinesle propad. -
NASTANEK ZDA
ZDA so nastale z osamosvojitvijo od Velike Britanije leta 1776. Na podlagi Deklaracije o neodvisnosti so se ameriške kolonije združile v samostojno državo, ki se je razvila v eno najmočnejših gospodarskih, političnih in vojaških sil v svetu. Prvi predsednik ZDA je bil George Washington. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija je bila politični in družbeni prevrat, ki se je odvijal v Franciji od leta 1789 do 1799. Revolucija je povzročila padec francoske monarhije, vzpostavitev republike in konec absolutizma v Franciji. Hkrati je imela velik vpliv na politične dogodke v Evropi in svetu ter spodbudila pojav nacionalizma. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile napoleonova administrativna enota, ki je obsegala del današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine. Ustanovljene so bile leta 1809 in so trajale do 1813. V tem času so bile uvedene sodobne reforme in izboljšanja, ki so vplivale na nadaljnji razvoj regije. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je bil politični sistem, ki je vladal v večini evropskih držav med letoma 1815 in 1848. Njegov ključni cilj je bil ohraniti obstoječe monarhične ureditve in preprečiti vse oblike revolucionarnih in nacionalnih gibanj. Sistem je bil poimenovan po avstrijskem kanclerju Klemensu von Metternichu, ki je bil glavni zagovornik tega političnega pristopa. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Leta 1821 je v Ljubljani potekal kongres Svete alianse, na katerem so se sestali cesarji Rusije, Avstrije in Prusije, da bi razpravljali o političnih vprašanjih in ohranili ravnovesje moči v Evropi po Napoleonovih vojnah. Kongres je obravnaval tudi zatiranje revolucionarnih gibanj in širjenje liberalizma. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar, madžarski kralj in monarh na drugih ozemljih Avstro-Ogrske od leta 1848 do svoje smrti. Imel je pomembno vlogo pri dogodkih, ki so pripeljali do prve svetovne vojne, in vladal v obdobju pomembnih družbenih in političnih sprememb v cesarstvu. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo obdobje družbenih in političnih prevratov, ki so se zgodili po vsej Evropi leta 1848. V tem obdobju so se na Slovenskem začeli prvi poskusi oblikovanja narodne zavesti in politične organiziranosti. Leta 1918 pa je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje preimenovana v Jugoslavijo. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem je politični sistem, ki ga je uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich po revolucijah leta 1848. Namen sistema je bil zatre vse oblike liberalizma in nacionalizma ter okrepiti oblast habsburške monarhije. Imenoval se je po avstrijskem cesarju Franu Josephu I., ki je bil pod vplivom Metternicha. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja in je bila zaznamovana z izumom nove tehnologije, kot so parni stroji, telegraf, telefon in električna energija. Povzročila je velik napredek v industriji, transportu in komunikacijah ter spremenila način življenja v sodobni družbi. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je nastala leta 1861, ko so se po italijanskih deželah združile različne državice v enotno kraljevino. Prvi kralj Italije je postal Viktor Emanuel II. Od takrat je bila Italija podvržena mnogim družbenim, političnim in gospodarskim spremembam. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je potekala med letoma 1861 in 1865 v Združenih državah Amerike, predvsem zaradi vprašanja suženjstva in pravic zveznih držav. Konflikt se je končal z zmago Unije in odpravo suženjstva. Umrlo je več kot 620.000 vojakov, zato je bila to ena najhujših vojn v ameriški zgodovini. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Leta 1867 je bila s sklenitvijo Avstro-ogrske nagodbe ustanovljena dvojna monarhija Avstro-ogrska. Novo državo so sestavljale dve enakovredni polovici - Avstrija in Madžarska, ki sta imeli vsaka svoj parlament, vlado in upravo, skupaj pa sta delili zunanjo politiko, obrambo in finance. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po koncu francosko-pruske vojne. Ujedinila se je večina nemško govorečih držav pod vodstvom Prusije. Pruski kralj Wilhelm I. je bil okronan za nemškega cesarja v dvorani ogromne berlinske palače. Bismarck je bil kancelar novonastale države. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general in politik, ki je imel ključno vlogo pri določanju severne meje Kraljevine Jugoslavije po prvi svetovni vojni in je vodil slovensko vojsko med priključitvijo Maribora in okoliških ozemelj novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 je bil sprožilec za začetek 1. svetovne vojne. V atentatu sta bila ubita tudi njegova žena in avstrijski general, kar je sprožilo verižno reakcijo dogodkov, ki so pripeljali do vojne. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna, ki je potekala med letoma 1914 in 1918, je bila globalni vojaški konflikt med Centralnimi silami in Antanto. Vojaška mobilizacija je prizadela skoraj vse države sveta, konflikt pa se je osredotočil predvsem na evropsko celino in Bližnji vzhod. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila glavna bojišča med Italijansko vojsko in Avstro-Ogrsko ter nemško vojsko med prvo svetovno vojno. Fronta je potekala od leta 1915 do leta 1917 na območju Julijskih Alp in je bila ena najtežjih in najbolj krvavih front v prvi svetovni vojni. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija se je začela februarja 1917 z ljudskimi vstajami proti carističnemu režimu. Vlada je padla, oblast pa so prevzele zmerno socialistične stranke. V oktobru 1917 je Leninova boljševiška stranka izvedla oborožen prevzem oblasti in ustanovila prvo komunistično državo na svetu - Sovjetsko zvezo. -
Period: to
SODOBNOST
Sodobnost je obdobje, ki označuje čas od konca druge svetovne vojne do danes. Značilno je za hitre spremembe, globalizacijo, tehnološki razvoj in družbeno-politične spremembe. Poudarja se pomen človekovih pravic, demokracije in trajnostnega razvoja. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni kot del razpadlega Avstro-Ogrske. Ustanovitelji so bili predstavniki Jugoslovanskega odbora, med katerimi so bili tudi slovenski politiki. Država je kasneje postala Kraljevina Jugoslavija. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Po koncu prve svetovne vojne je bila ustanovljena Kraljevina SHS, ki je bila kasneje preimenovana v Jugoslavijo. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih republik in dveh pokrajin ter je bila razglašena za socialistično federativno republiko. Leta 1991 je Jugoslavija razpadla. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je potekala leta 1919 po koncu prve svetovne vojne in je bila namenjena pogajanjem o mirovnih pogodbah. Rezultat konference je bila Versajska pogodba, ki je uradno končala vojno med Nemčijo in zavezniškimi silami, ter ustanovitev Društva narodov. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta so obdobje ekonomske in kulturne rasti ter politične stabilnosti v Evropi v obdobju med obema svetovnima vojnama. Zaznamovana so bila z razcvetom industrije, umetnosti, filma, mode, inovacij in znanosti ter širjenjem demokracije in svobode govora. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila podpisana 4. junija 1920, po prvi svetovni vojni, s katero je bila na novo določena meja med Madžarsko in Jugoslavijo. Zaradi tega je bilo Prekmurje, regija v današnji Sloveniji, priključeno Jugoslaviji. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je potekal 10. oktobra 1920 na južnem avstrijskem Koroškem, da bi odločil, ali naj regija ostane del Avstrije ali se pridruži novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (poznejši Jugoslaviji). Večina je glasovala za Avstrijo. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem se nanaša na politični sistem in ideologijo, ki ju je v Sovjetski zvezi od sredine dvajsetih let 20. stoletja do svoje smrti leta 1953 izvajal Josif Stalin. Zanj so bili značilni avtoritarnost, totalitarizem, represija, prisilna kolektivizacija in obsežne čistke, ki so povzročile na milijone smrtnih žrtev in kršitve človekovih pravic. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem je bila politična ideologija, ki se je pojavila v Italiji na začetku 20. stoletja pod vodstvom Benita Mussolinija. Zanj so bili značilni avtoritarnost, nacionalizem, antikomunizem in nasprotovanje liberalni demokraciji. Fašistični režim v Italiji je trajal od leta 1922 do 1943 in je privedel do vključitve Italije v drugo svetovno vojno. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika depresija, znana tudi kot velika gospodarska kriza, je bila huda svetovna gospodarska kriza, ki je trajala od leta 1929 do konca tridesetih let prejšnjega stoletja. Začela se je v Združenih državah Amerike z zlomom borze leta 1929 in je imela uničujoče posledice za svetovno gospodarstvo, vključno z množično brezposelnostjo in revščino. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem je bil skrajno desna politična ideologija, ki se je pojavila v Nemčiji v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja pod vodstvom Adolfa Hitlerja in nacistične stranke. Zanj so bili značilni skrajni nacionalizem, antisemitizem, rasizem, avtoritarnost in agresivni ekspanzionizem. Nacistični režim v Nemčiji je trajal od leta 1933 do leta 1945 ter je povzročil drugo svetovno vojno in holokavst. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je bil spopad med republikanci (ki jih je podpirala Sovjetska zveza) in nacionalisti (ki sta jih podpirali nacistična Nemčija in fašistična Italija), ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. V njej so zmagali nacionalisti pod vodstvom Francisca Franca in v Španiji vzpostavili fašistično diktaturo. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila svetovni spopad, ki je trajal od leta 1939 do leta 1945 in v katerem je sodelovala večina svetovnih držav. Potekal je med silami osi (pod vodstvom Nemčije, Japonske in Italije) in zavezniškimi silami (pod vodstvom Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze). Povzročilo je več deset milijonov smrtnih žrtev ter pomembne politične in družbene spremembe. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Invazija na Kraljevino Jugoslavijo je bila vojaška kampanja, ki je potekala aprila 1941 med drugo svetovno vojno. Izvedla jo je nacistična Nemčija ob podpori Italije in Madžarske, njen rezultat pa je bila okupacija in razdelitev Jugoslavije na več marionetnih držav. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila zvezna država v jugovzhodni Evropi, ki je obstajala od leta 1945 do razpada leta 1992. Na začetku jo je vodil Josip Broz Tito, njen politični sistem pa je temeljil na komunizmu in planskem gospodarstvu. Državo je sestavljalo šest republik in dve avtonomni pokrajini. -
NASTANEK OZN
OZNA (Oddelek za zaščito narodnoosvobodilne vojne) je bila varnostna agencija, ustanovljena v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno, sprva kot del partizanskega odporniškega gibanja. Pozneje je postala uradna državna varnostna agencija pod nadzorom jugoslovanske vlade in je bila odgovorna za zbiranje obveščevalnih podatkov, protiobveščevalno dejavnost in zatiranje politične opozicije. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bila obdobje geopolitičnih napetosti med zahodnimi silami pod vodstvom Združenih držav Amerike in vzhodnim blokom pod vodstvom Sovjetske zveze od konca druge svetovne vojne leta 1945 do razpada Sovjetske zveze leta 1991. Zanjo so bili značilni oboroževalna tekma, posredniške vojne in ideološko tekmovanje. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bila spopad na Korejskem polotoku med letoma 1950 in 1953. V njej sta sodelovali Severna Koreja (ki sta jo podpirali Kitajska in Sovjetska zveza) in Južna Koreja (ki so jo podpirale Združene države Amerike in druge države članice ZN). Končala se je s prekinitvijo ognja in vzpostavitvijo demilitariziranega območja. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena leta 1951 kot nadnacionalna organizacija za povezovanje premogovništva in jeklarstva šestih evropskih držav (Belgije, Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Luksemburga in Nizozemske), da bi spodbudili gospodarsko sodelovanje in preprečili novo vojno. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil sporazum, ki so ga leta 1954 podpisale Jugoslavija in zahodne sile (ZDA, Velika Britanija in Francija) in v katerem so potrdile neodvisnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije ter obljubile vojaško podporo v primeru zunanje agresije. Bil je del širših prizadevanj za vzpostavitev sistema kolektivne obrambe proti Sovjetski zvezi. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bila skupina držav, ki je nastala v času hladne vojne in se ni pridružila niti zahodnemu niti vzhodnemu bloku. Ustanovljeno je bilo leta 1961, njegov cilj pa je bil spodbujati mir, mednarodno sodelovanje ter neodvisnost od kolonializma in imperializma. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot regionalna organizacija za spodbujanje gospodarskega povezovanja in sodelovanja med šestimi ustanovnimi članicami (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija). Leta 1993 je postala Evropska unija (EU). -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila politični in vojaški spopad med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo oktobra 1962. Krizo je sprožilo odkritje sovjetskih raketnih položajev na Kubi, končala pa se je z diplomatsko rešitvijo, v kateri so se ZDA strinjale, da ne bodo napadle Kube, Sovjetska zveza pa, da bo odstranila rakete. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bila spopad, ki je potekal v Vietnamu, Laosu in Kambodži med letoma 1955 in 1975. V njej so se spopadale komunistične sile Severnega Vietnama (ki sta jih podpirali Sovjetska zveza in Kitajska) in vlada Južnega Vietnama (ki so jo podpirale Združene države Amerike in drugi protikomunistični zavezniki). -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Misija Apollo 11 je bila prva misija s posadko, ki je pristala na Luni. Izstrelila jo je NASA 16. julija 1969, v njej pa so bili astronavti Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins. Armstrong je ob pristanku na površini Lune izjavil "majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo". -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Nesreča v Černobilu je bila jedrska nesreča, ki se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Černobilu v Ukrajini. Zaradi eksplozije in požara so se v ozračje sprostile velike količine radioaktivnih snovi, ki so povzročile obsežno onesnaženje in zdravstvene posledice. Velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve v številnih vzhodnoevropskih državah po padcu berlinskega zidu leta 1989 so pomenile konec komunistične vladavine v teh državah. Za te volitve je bil značilen premik k demokratičnemu upravljanju in sprejetju tržno usmerjenih gospodarskih politik. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije je 25. junija 1991 sprejel slovenski parlament. Z njo je Slovenija razglasila neodvisnost od Jugoslavije, kar je pomenilo začetek desetdnevne osamosvojitvene vojne. Deklaracijo je priznala mednarodna skupnost in Slovenija je postala samostojna država. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o neodvisnosti je v Sloveniji potekal 23. decembra 1990 in je volilne upravičence spraševal, ali podpirajo neodvisnost Slovenije od Jugoslavije. Udeležba je bila visoka, večina volivcev pa je podprla neodvisnost, kar je omogočilo, da je država junija 1991 postala samostojna država. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bili dve ključni gospodarski politiki, ki so ju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izvajale številne postkomunistične države. Denacionalizacija je vključevala prenos podjetij v državni lasti v zasebno last, privatizacija pa prodajo javnega premoženja zasebnim vlagateljem. Namen teh politik je bil prehod iz centralno načrtovanega v tržno usmerjeno gospodarstvo. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev neodvisnosti je uradna izjava države ali ozemlja, da se ločuje od večje politične enote in se vzpostavlja kot neodvisna država. To običajno vključuje pravni postopek in mednarodno priznanje s strani drugih držav. Primeri vključujejo razglasitev neodvisnosti Združenih držav, Indije in Kosova. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Desetdnevna vojna, znana tudi kot slovenska osamosvojitvena vojna, se je odvijala junija in julija 1991 med Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JNA). Rezultat spopada je bila neodvisnost Slovenije od Jugoslavije in umik JNA iz države. Vojna je trajala deset dni in je zahtevala okoli 60 življenj. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 23. decembra 1991, kmalu po osamosvojitvi od Jugoslavije. Ustava je Slovenijo uveljavila kot demokratično republiko s parlamentarnim sistemom vladavine ter državljanom zagotovila temeljne pravice in svoboščine. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska unija 27 držav članic, ki se nahajajo predvsem v Evropi. EU je bila ustanovljena leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo, njene države članice pa so postopoma prepustile suverenost institucijam EU na področjih, kot so trgovina, priseljevanje in zunanja politika. -
VKLJUČITEV V NATO
Slovenija je 29. marca 2004 postala članica Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO). Nato je vojaška zveza 30 držav članic iz Severne Amerike in Evrope, ki se zavzema za kolektivno obrambo ter spodbujanje stabilnosti in varnosti v evroatlantski regiji. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Slovenija se je Evropski uniji (EU) pridružila 1. maja 2004 skupaj z devetimi drugimi državami. Kot članica EU Slovenija sodeluje v enotnem trgu, carinski uniji in skupnih politikah na področjih, kot so kmetijstvo, okolje in zunanje zadeve. Evro je postal slovenska valuta leta 2007. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija se je 1. januarja 2007 pridružila evroobmočju in zamenjala slovenski tolar z evrom kot uradno valuto. Članstvo v evrskem območju pomeni, da je Slovenija del Evropske monetarne unije in sodeluje v skupni monetarni politiki Evropske centralne banke. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Svetovna finančna kriza, znana tudi kot velika recesija, se je začela leta 2008 in je imela hude gospodarske posledice po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Krizo je povzročila kombinacija različnih dejavnikov, med drugim balon na nepremičninskem trgu, tvegane posojilne prakse in regulativne pomanjkljivosti. -
EPIDEMIJA COVID 19
Pandemija COVID-19 se je začela konec leta 2019 in je imela velik vpliv na Slovenijo in preostali svet. Ukrepi za obvladovanje širjenja virusa, kot so zapore in socialna distanca, so imeli obsežne gospodarske, družbene in zdravstvene posledice. Razvita in distribuirana so bila cepiva, kar daje upanje na konec pandemije.
