-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
PRAZGODOVINA
Obdobje od pojava človečnjakov(predniki denašnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obseg 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
STARI VEK
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici,razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Prve civilizacije so nastale ob reki Nil, v medrečju Evfrata in Tigrisa (Mezopotamija)- države Ur, Urab, Akab, Babilon, Asirija, Perzija; ob reki Ind (Indija), ob rekah Hoangho in Jangcekjang- rumena in odra reka; Fenicija (vzhodne obale Sredozemlja). Združevale so jih skupne značilnosti kot so namakanje polj, urbano ali mestno življenje, uporaba prve pisave, množična uporaba kovin za izdelavo orodja in orožja, gradnja monumentalnih (velikih, mogočnih) stavb iz opeke ali klesanega kamenja. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA
Predhomerska doba Grčije je obdobje grške zgodovine pred pojavom Homerjevih epov. V tem času so Grki razvili značilno arhitekturo, umetniške oblike, pisavo, religiozne obrede, prve olimpijske igre ter trgovino. Poleg tega so doživljali tudi vojne med mestnimi državami. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Med letoma 1120 in 776 pr. n. št. je prišlo na ozemlju današnje Grčije z novimi selitvami indoevropskih plemen do velikih sprememb. Ta plemena so že imela železno orožje in orodje, zato se jim Ahajci niso mogli upreti. Njihov prihod tako sovpade z začetkom železne dobe na tem območju. V Grškem temnem veku zamre trgovina in skupaj z njo tudi vse gospodarske dejavnosti. Spet prevlada kmetijstvo (družba postane samozadostna). Pozabi se pisava. Palač ni več, nadomestijo jih hiše iz gline. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km² (izjema sta Atene (2550 km2) in Šparta (8440 km2)). Središče polisa je bil trg ali agora. Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet.
https://youtu.be/egWbtE4tnWU -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo Sledila je grškemu temnemu veku. Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so polis, grške mestne države, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Na začetku 8.stoletja pr. n. št. je na ozemlju, ki ga danes imenujemo Italija, živelo več različnih plemen. Dve najpomembnejši sta bili Latini in Etruščani. Večina ljudi je bila kmetov, ki so živeli na vaseh. Etruščani so bili trgovci ter znani po gradnji mest in naselij. Sam Rim je bil na začetku skupek manjših vasi ob bregovih Tibere. Ko je Rim pridobival na moči se je iz kraljestva spremenil v republiko in postal središče imperija.
https://youtu.be/11d26KUImH4 -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Republika je državna ureditev, v kateri ljudstvo voli svoje predstavnike.
V času republike se je rimska družba delila na tri razrede:
- PATRICIJI (plemstvo, vojaški poveljniki, duhovščina)
- PLEBEJCI (trgovci, kmetje, delavci, vojska)
- SUŽNJI
Državo sta vodila dva konzula, njima pa so svetovali senati. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci in do smrti Aleksandra Velikega. Petdesetletje na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Porast atenske moči je vodil v neizogiben konflikt s Šparto in Korintom. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Glavni vzrok za vojne med Grki in Perzijci je bila širitev perzijskega imperija. Cilj Perzije je bil osvojitev obal Egejskega morja in s tem prevzeti trgovske posle Grkom, kar bi ogrozilo temelje grškega gospodarstva. S prodiranjem Perzije iz Male Azije proti obalam Egejskega morja so bili tako gospodarsko kot politično ogroženi grški polisi v Mali Aziji.
Bilo je več bitk: Jonski upor, Maratonsko polje, Velika perzijska vojna, Termopile, Bitka pri Salamini, Plataje, Mikala. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj in vojskovodja. Širil je svoje ozemlje z vojaškimi pohodi in osvojitvijo Perzijskega cesarstva, Egipta in delov Indije. Aleksander je bil znan po svoji vojaški strategiji in nadarjenosti za vodenje vojske. Ustanovil več mest po svojem imenu, med njimi Aleksandrijo v Egiptu. Po njegovi smrti je njegovo cesarstvo razpadlo in vpliv Grkov na svetovno zgodovino se je začel zmanjševati.
https://youtu.be/PD7K7-pe3Ck -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija je zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega. V tem času se je širila grška kultura, pojavili so se novi voditelji, kot so Ptolemaji in Seleukidi, in razvili so se novi umetniški slogi, filozofska gibanja ter znanstvene in matematične teorije. Helenistična Grčija je imela velik vpliv na svetovno zgodovino in prispevala k razvoju umetnosti, filozofije in znanosti. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Rimljani so na koncu zmagali v prvem in tretjem spopadu, medtem ko so bili v drugem premagani v bitki pri Kannskem. Vojne so močno vplivale na politiko in širjenje Rimske republike. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Rimski Grčiji se nanaša na obdobje, ko je bila Grčija pod nadzorom Rimskega imperija od 2. stoletja pr. n. št. do 4. stoletja n. št. Rimljani so ohranili grško kulturo, vendar so uvedli svoje oblike vladanja, arhitekture in infrastrukture. To obdobje je pomembno prispevalo k razvoju zahodne civilizacije in vplivalo na umetnost, arhitekturo in politiko. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar (100–44 pr. n. št.) je bil rimski vojskovodja, politik in zgodovinar. Bil je pomemben vladar Rimskega imperija, ki je vodil številne uspešne vojne in razširil ozemlje Rimske republike. Cezar je uvedel številne reforme, pisal zgodovinske knjige in zaznamoval zgodovino Rimskega imperija. Vendar pa je bil atentiran leta 44 pr. n. št. Kljub temu je Cezarjeva zapuščina ostala pomembna in vplivala na zahodno civilizacijo kot celoto.
https://youtu.be/uyVx7fhvTxI -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan, znan kot Avgust, je bil prvi cesar Rimskega imperija. Prevzel je vodstvo po smrti svojega strica Cezarja, zmagal v bitki pri Actiumu in postal edini vladar Rima. Avgust je bil prizadeven vladar, ki je uvedel številne reforme, socialne izboljšave in gradil javne zgradbe. Umrl je leta 14 n. št. in pustil za seboj veliko dediščino, ki je vplivala na zahodni svet. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje vladavine Rimskega imperija, ki se je začelo leta 27 pr. n. št. in trajalo do leta 476 n. št. Postalo je ena največjih in najvplivnejših držav v zgodovini, razširilo se je na večino Evrope, deli Azije in Afrike. Rimsko cesarstvo je bilo tudi kulturno središče, kjer so živeli nekateri najbolj znani filozofi, pisatelji in umetniki v zgodovini.
https://youtu.be/DvZXQ_3613g -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo se je začelo v prvi polovici prvega stoletja v Palestini, kot nauk Jezusa Kristusa. Jezus je zbral skupino učencev in potoval po Palestini, oznanjajoč nauk o ljubezni do Boga in bližnjega. Po njegovi smrti in vstajenju so se njegovi učenci širili po svetu in širili krščansko vero. Krščanstvo se je najprej razširilo med Judi. Od takrat se je krščanstvo širilo po vsem svetu in postalo ena največjih svetovnih religij.
https://youtu.be/755CLtpeuXA -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z. IN V. DEL
Rimsko cesarstvo se je razpadlo v 3. in 4. stoletju in se leta 395 n. št. dokončno razdelilo na Vzhodno in Zahodno cesarstvo. Zahodno cesarstvo je razpadlo v 5. stoletju zaradi notranjih nesoglasij, slabega gospodarstva, vdorov barbarov in drugih zunanjih groženj. Vzhodno cesarstvo, ki se je imenovalo tudi Bizantinsko cesarstvo, pa je nadaljevalo z vladanjem skoraj 1000 let, dokler ni bilo leta 1453 zajeto s strani Osmanov in postalo Otomansko cesarstvo. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo, ustanovljeno leta 324 n. št. v Konstantinoplu, je trajalo več kot tisoč let. To cesarstvo je združevalo starodavno in srednjeveško kulturo, umetnost in znanost ter imelo velik vpliv na Evropo in Bližnji vzhod. Kljub številnim vojnam in napadom je doseglo vrhunec pod Justinijanom, ki je obnovil teritorialno celovitost cesarstva in sprejel številne reforme. Vendar pa je leta 1453 bilo zajeto s strani Osmanov in postalo Otomansko cesarstvo. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Vendar se je kmalu razširilo v druge dele Rimskega imperija, zlasti po apostolu Pavlu. Sčasoma so kristjani postali pomembna sila v imperiju, čeprav so bili večkrat preganjani, ker niso priznavali rimskega panteona bogov in niso udeleževali rimskih obredov. Vseeno pa so se kristjani še naprej širili, predvsem med revnimi in sužnji, in njihova vera se je še okrepila, ko je cesar Konstantin sprejel krščanstvo kot uradno religijo. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Propad zahodnega dela rimskega imperija je bil dolgotrajen proces, ki je zajemal vojaške poraze, politično nestabilnost, gospodarske težave in družbene spremembe. Vojska je izgubila moč, politični konflikti so privedli do nestabilnosti, inflacija in davki pa so prizadeli prebivalstvo. Spremembe v družbenih normah in vrednotah so oslabeli rimske institucije. Propad je bil dokončen leta 476, ko je zadnji cesar abdiciral, kar je označilo konec 500-letnega obdobja. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Justinijan I. je bil ambiciozen bizantinski cesar, ki je vladal od 527 do 565. Znana je njegova ponovna združitev Rimskega imperija, obsežen zakonik in prizadevanja za oživitev krščanstva. Kljub tem dosežkom pa je bil tudi kontroverzen zaradi obtožb o prekomerni centralizaciji oblasti in visokih davkov, kar je prispevalo k družbenim nemirjem. -
622
ZAČETEK ISLAMA
Islam je monoteistična vera, ki temelji na naukih preroka Mohameda. Mohamed je začel širiti vero in zapovedal stroga pravila in obrede, kot so molitev, post in romanje v Meko. Islam je začel rasti v Meki, vendar so Mohameda in njegove sledilce zaradi vere preganjali. Od takrat naprej se je islam širil po Arabiji in kmalu tudi po drugih delih sveta. Mohamed je umrl leta 632, vendar je njegova vera že takrat postala ena najvplivnejših religij na svetu.
https://youtu.be/QSPDLTu0pjU -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila slovanska kneževina na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem srednjem veku. Organizirali so se v zvezo pod vodstvom knezov, znanih kot "kralji". Imeli so samostojen politični in gospodarski sistem ter dobre odnose z drugimi slovanskimi zvezami in državami. V 9. stoletju so jih osvojili Franksi. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bila vojna v Španiji, ki je trajala od 8. do 15. stoletja. Krščanske sile so se borile proti muslimanskim močem za ponovno osvojitev ozemlja, ki so ga muslimani zavzeli v 8. stoletju. Po mnogih bitkah so krščanske sile leta 1492 osvojile zadnje muslimanske utrdbe v Granadi, s čimer je bila Rekonkvista končana. Ta dogodek je močno vplival na špansko zgodovino in kulturo, ter utrdil krščanstvo kot prevladujočo vero v Španiji. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Leta 800 je papež Leon III. kronal Karla Velikega za rimsko cesarja. To dejanje je pomenilo ponovno združitev zahodnega in vzhodnega dela Rimskega imperija pod eno krono in cerkveno oblastjo. Kronanje je prav tako okrepilo položaj papeža in mu dalo večjo moč v političnih zadevah. Karlovo cesarstvo je bilo znano po številnih reformah in izboljšavah, kot so razvoj osnovne šole, enotni valuti in zakonodaji, ter širjenju krščanstva v Evropi. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma je razkol v krščanstvu v 11. stoletju, ki je povzročil razcep med Vzhodno pravoslavno cerkvijo in Rimskokatoliško cerkvijo zaradi različnih teoloških in političnih stališč. Sporna tema je bila vprašanje o primatu rimskega papeža nad drugimi krščanskimi voditelji. Shizma je imela dolgoročne posledice za odnose med vzhodnimi in zahodnimi krščanskimi državami ter kulturo ljudi v obeh cerkvah, vendar pa obe cerkvi še vedno obstajata in se širita po svetu. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile serija vojn, ki so se odvijale med 11. in 13. stoletjem. Glavni cilj križarjev je bil osvoboditi Sveto deželo izpod muslimanske oblasti. Prva križarska vojna se je začela leta 1096, ko so se križarji odpravili na pot proti Jeruzalemu. Kljub temu se je muslimanska vojska pod vodstvom Saladina leta 1187 uspela zoperstaviti križarjem in znova prevzeti nadzor nad Jeruzalemom.
https://youtu.be/w0_dyez19Xw -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila gibanja med 14. in 17. stoletjem, ki sta zaznamovali Evropo. Humanizem se je osredotočal na vrednote in dosežke klasične antike ter poudarjal pomen razuma in znanosti, medtem ko je renesansa poudarjala obnovo kulture in umetnosti ter se osredotočala na naravne oblike in znanstvene inovacije. Ti dve gibanji sta imela pomemben vpliv na razvoj evropske kulture, umetnosti, znanosti in filozofije. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili vladarji na območju današnje Slovenije med 14. in 15. stoletjem, ki so imeli velik vpliv v Srednji Evropi. Spodbujali so razvoj kulture in umetnosti ter gradili gradove, kot so Celjski grad, Grad Podsreda in Grad Velenje, ki so danes pomembne turistične znamenitosti. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge, imenovana tudi Črna smrt, je povzročila smrt več milijonov ljudi po vsem svetu med 14. in 17. stoletjem. Bolezen se je širila s pikom bolh, ki so jih prenašale okužene podgane. Epidemija je imela globok vpliv na družbeno in gospodarsko življenje ter spodbudila znanost in medicino za boj proti nadaljnjim izbruhom bolezni.
https://youtu.be/ZjsThqXMj-I -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Osmansko cesarstvo je med 14. in 17. stoletjem izvajalo turške vpade na Evropo, kar je povzročilo številne vojne in spopade, ki so močno vplivali na zgodovino Evrope. Osmanci so bili znani po svoji vojaški moči in napredni taktiki, ki so jo uporabljali pri obleganju utrdb in mest. Na območjih, ki so jih osvojili, so uvedli šeriat in svojo kulturo. Kljub temu so se evropske države z leti uspele obraniti pred turškimi vpadi. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Tiskarski stroj je naprava, ki omogoča množično tiskanje besedil in slik na papirju ali drugih medijih. Najbolj znan tiskarski stroj je knjigotisk, ki ga je izumil Johannes Gutenberg v 15. stoletju in s tem prispeval k razvoju znanosti, kulture in religije. Tiskarski stroji so se razvijali in izpopolnjevali od ročnih do digitalnih, postali pa so ključni del družbe, saj omogočajo hitro in enostavno tiskanje dokumentov, knjig, časopisov, revij in drugih publikacij.
https://youtu.be/muuJGoIewq4 -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Leta 1453 je Osmanski sultan Mehmed II. osvojil Konstantinopel, ki je bil glavno mesto Bizantinskega cesarstva. Z uporabo najnovejšega vojaškega orožja in napredne taktike, kot so topovi, so osmanske sile prebile obrambne zidove in zavzele mesto po 53 dneh obleganja. To je pomenilo konec Bizantinskega cesarstva in začetek Osmanskega cesarstva, ki je vladalo nad večino jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in deli Azije. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili nasilni izgredi kmetov proti gospodarski in politični diskriminaciji. Vzroki so bili visoki davki, zloraba oblasti in pomanjkljiva zaščita pravic. Ti upori so se končali s porazom kmetov, v nekaterih primerih pa so privedli do izboljšanja položaja kmetov in prispevali k družbenim spremembam.
https://youtu.be/odOoCb8hJ5o -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Krištof Kolumb je leta 1492 s špansko floto odkril Ameriko. Svojo pot je začel z namenom najti krajšo pomorsko pot do Indije, vendar je namesto tega odkril Novi svet. To je bilo pomembno odkritje za Evropejce, saj je prineslo nove možnosti trgovine in osvajanja ter pripeljalo do začetka kolonialne dobe. Kljub temu pa so posledice Kolumbovega odkritja Amerike vplivale na domorodce, ki so jih Evropejci izkoriščali in izkoriščajo še danes. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Obdobje velikih geografskih odkritji, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, veliki političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvidnje. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je nasprotovalo nekaterim praksam Rimskokatoliške cerkve. Vodilni reformator Martin Luther se je zavzemal za izobraževanje in prevod Biblije v ljudski jezik. Rezultat reformacije so bile različne krščanske cerkve. Imela je dolgoročen vpliv na politične, kulturne in verske razmere v Evropi ter pripomogla k oblikovanju moderne družbe.
https://youtu.be/dTQAe9BmCRw -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prve slovenske tiskane knjige so izšle v 16. stoletju in med njimi so Katekizem, Abecednik, Postila ter Cerkveni red, ki jih je izdal Primož Trubar. Ti tiski so pomembni za razvoj slovenskega jezika, kulture in izobraževanja ter širjenje protestantskega nauka med slovenskim prebivalstvom. Adam Bohorič in Jurij Dalmatin sta prevajala Biblijo v slovenski jezik in jo tiskala v 16. in 17. stoletju. V 18. in 19. stoletju so se pojavile tudi prve slovenske tiskarne. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil podpisan leta 1555 v nemškem mestu Augsburg in je pomembno zaznamoval zgodovino evropskega krščanstva. S tem dogovorom so se verski vojni v Nemčiji med katoliškimi in protestantskimi vladarji začasno končale, saj so se protestanti prvič uradno priznani kot enakopravni s katoličani. Sporazum je zagotovil svobodo veroizpovedi ljudem na določenem ozemlju v skladu s prepričanji njihovih vladarjev, kar je izognilo nadaljnjim vojnam in konfliktom. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Primož Trubar je napisal prvo slovensko slovnico leta 1583 in prevod Svetega pisma v slovenščino leta 1584. Trubarjeva slovnica je pomembno delo, ki je imelo velik vpliv na razvoj slovenskega jezika in slovnice. Njegov prevod Svetega pisma je pomagal pri širjenju krščanstva med Slovenci v njihovem maternem jeziku in je bil pomemben pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Danes je Trubarjev prevod Svetega pisma pomemben spomenik slovenske kulture. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715 in velja za najbolj znanega predstavnika absolutizma. Zgradil je Versajski dvorec in centraliziral oblast v Franciji ter uvedel številne reforme. Vendar so bile pogosto zelo drage, njegova vladavina pa je bila zaznamovana s številnimi vojnami. Ludvik XIV. je umrl leta 1715 in zapustil močno, a finančno izčrpano Francijo.
https://video.arnes.si/attachments/video/q1/q1QKWcpmY9KV/transcoded/video/R1ZIbSLlHWHPOfVhnUmiINC1.480p.mp4 -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo obdobje v zgodovini Zahoda, ki se je raztezalo približno od sredine 17. stoletja do konca 18. stoletja. Gre za gibanje, ki je poudarjalo razum, svobodo, enakost in znanost ter nasprotovalo dogmatizmu, verski nestrpnosti in absolutistični oblasti. Razsvetljenci so zagovarjali ideje o človekovih pravicah, liberalizmu, državljanskih svoboščinah, demokraciji in družbenem napredku. Razsvetljenstvo je imelo velik vpliv na evropsko kulturo, politiko, znanost in umetnost. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, rojena leta 1717 v Dunaju. Med svojim vladanjem je uvedla številne reforme, ki so izboljšale življenjske pogoje ljudi, kot so socialno varstvo, kmetijstvo in gospodarstvo. Bila je tudi velika podpornica umetnosti in kulture. Marija Terezija je umrla leta 1780, a njena zapuščina ostaja v zgodovini Avstrije in Evrope.
https://youtu.be/zNZgZ2c9Gmg -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in je prinesla prehod iz ročne proizvodnje k strojni proizvodnji. Z novimi stroji in pridobivanjem energije iz premoga in vode se je razvila tekstilna industrija, rudarstvo in kmetijstvo. Revolucija je spremenila način življenja ljudi in omogočila napredek v medicini, komunikacijah in drugih panogah. Vendar pa so se pojavili tudi socialni problemi, kot so delavski izkoriščanje, slabe delovne razmere in onesnaževanje okolja. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki je postal eden najuspešnejših generalov v francoski zgodovini. Bil je cesar Francije, ki je s svojimi vojaškimi dosežki osvojil velik del Evrope in ustanovil Napoleonsko cesarstvo. Njegove reforme so prinesle številne spremembe v političnem, gospodarskem in družbenem življenju. Voditelj, ki je bil odgovoren za številne vojne in smrti ter je bil na koncu poražen in izgnan na otok Sv. Helena, kjer je tudi umrl leta 1821. -
NASTANEK ZDA
ZDA so bile ustanovljene leta 1776, ko so se ameriške kolonije odcepile od Velike Britanije zaradi nezadovoljstva z britanskim vladanjem in visokimi davki. Po zmagi v vojni so bile ZDA formalno priznane leta 1783 s Pariško mirovno pogodbo. ZDA so se postopno širile na zahod in danes so ena največjih in najbolj vplivnih držav na svetu. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija (1789-1799) je bila obdobje družbenih in političnih pretresov v Franciji zaradi nezadovoljstva s privilegiji, pomanjkanjem hrane in gospodarsko krizo. Revolucionarji so uvedli demokratične reforme, kot je ukinitev fevdalizma in uvedba svobode govora in religije. Revolucija je pomenila konec absolutistične monarhije in poudarila pomen človekovih pravic ter vplivala na politično in družbeno dogajanje v Evropi. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province (1809-1813) so bile francoska administrativna regija na območju sedanje Slovenije, Hrvaške in dela Bosne in Hercegovine. Ilirska politika je imela cilj modernizirati in centralizirati administracijo, ter zmanjšati vpliv Avstrije na regijo. Ilirske province so prinesle pomembne spremembe v sodstvu, izobraževanju in upravi, kar je vplivalo na razvoj sodobne Slovenije in Hrvaške.
https://youtu.be/_W7pANQfxzc -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je politični sistem v Avstriji, ki ga je vodil kancelar Klemens von Metternich. Osredotočil se je na ohranitev monarhične oblasti in preprečevanje političnih pretresov. Režim je bil podprt s špijonsko mrežo, cenzuro in zapiranjem opozicijskih skupin. Padec Metternichovega režima je sledil revolucijam leta 1848. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svete Alianse se je zgodil v Ljubljani leta 1821, da bi krepil odnose med evropskimi monarhijami. Razpravljali so o nadzoru nad revolucionarnimi gibanji, vzpostavitvi stabilnosti in krepitvi tradicionalnih monarhičnih vlad. Kongres je bil pomemben za stabilnost Evrope in krepitev povezav med vladami. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franca Jožefa I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. V njegovem obdobju je Avstrija doživela številne spremembe, kot so uvedba ustave, vzpostavitev avstrijsko-ugrskega imperija in modernizacija države. Franc Jožef je bil znan po svoji dolgoživosti na oblasti in njegovem konservativizmu. V njegovem obdobju so se zgodile tudi nekatere pomembne zgodovinske dogodke, kot je bila atentat na njegovega naslednika Franca Ferdinanda leta 1914, ki je sprožil prvo svetovno vojno. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo obdobje v zgodovini Evrope, ko so se pojavile revolucionarne in nacionalne ideje ter iskanje demokratičnih sprememb. Na Slovenskem je to obdobje vodilo do nastanka gibanja Zedinjena Slovenija, ki se je borilo za politično in kulturno enotnost Slovencev v avstrijskem cesarstvu ter utrdilo narodno zavest med Slovenci.
https://youtu.be/D-kQdf-kg4E -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem je bilo obdobje v zgodovini Avstrije v drugi polovici 19. stoletja, ko je bil avtoritarni politik Alexander von Bach zadolžen za vzpostavitev centralizirane oblasti in nadzor nad vsemi državnimi institucijami. Bach je bil znan po svojih represivnih ukrepih in omejevanju političnih svoboščin ter avtonomije posameznih dežel v avstrijskem cesarstvu. Njegov absolutistični režim je naletel na močan odpor s strani narodnih gibanj in opozicije. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija je bila obdobje napredka na področju tehnologije, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in prineslo izume, kot so električna energija, letalstvo, avtomobilska industrija, telekomunikacije in množična proizvodnja. Ti izumi so imeli velik vpliv na gospodarstvo, družbo in kulturo ter spremenili način življenja ljudi po vsem svetu. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 s procesom zedinjenja različnih italijanskih držav, ki so bile prej pod tujo oblastjo. Sledila je večletna kampanja enotnosti, ki jo je vodil Giuseppe Garibaldi, in združila različne regije Italije v eno državo pod vodstvom kralja Viktora Emanuela II. Kraljevina Italija je kmalu postala pomembna sila v Evropi in je igrala ključno vlogo v prvi svetovni vojni. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila oborožen konflikt med Združenimi državami Amerike (Unijo) in konfederacijskimi državami Amerike (Konfederacijo). Konflikt je izbruhnil zaradi različnih vprašanj, med drugim tudi o pravicah sužnjev, trgovini s sužnji in nadzoru nad državami. Po štirih letih vojne je Unija zmagala, suženjstvo je bilo odpravljeno in Združene države so se še naprej razvijale kot ena od vodilnih sil v svetu. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Leta 1867 je bila ustanovljena Avstro-Ogrska kot dvojna monarhija, ki je združila Avstrijo in Madžarsko. Združitev je bila odgovor na politične napetosti in zahteve po avtonomiji madžarskega naroda. Imela je skupno zunanjo in obrambno politiko, a ločene notranje zadeve. Kraljestvo je bilo sestavljeno iz različnih narodnosti in je obstajalo do konca prve svetovne vojne leta 1918. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 pod vodstvom Prusije, ki je bila najmočnejša nemška država. Ustanovitev je bila posledica vojaške zmage Prusije v vojni z Francijo in združitve različnih nemških držav v enotno cesarstvo pod vodstvom cesarja Viljema I. Imelo je avtoritarno politično strukturo, kjer je bil cesar najvišji vladar, vendar so bile države znotraj cesarstva še vedno precej samostojne. Nemško cesarstvo je obstajalo do konca prve svetovne vojne leta 1918. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik, rojen leta 1874 in umrl leta 1934. Postal je znan po svojih dosežkih v boju za severno mejo Slovenije in ustanovitvi Štajerske varnostne straže. Leta 1919 je Maister vodil boj za osvoboditev Maribora, kar je pripomoglo k priključitvi mesta k matični domovini. Maister je bil tudi pesnik in pisec, ki je s svojimi deli pomembno prispeval k slovenski literaturi. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu. Gavrilo Princip je ubil prestolonaslednika in njegovo ženo Sofijo. To je sprožilo prvo svetovno vojno in vplivalo na svetovno zgodovino. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila globalni spopad, ki se je začel leta 1914 in trajal do leta 1918. Vojna se je začela zaradi kompleksnih političnih in gospodarskih napetosti. Glavne sile so bile zavezniki (Brit., Fra. in Rus.) in osrednje sile (Nem., A-O in Ita.). Vojna je bila izredno uničujoča, s številnimi smrtmi in velikimi razsežnostmi uničenja. Končala se je z zmago zaveznikov in s podpisom Versajskega sporazuma, ki je postavil temelje za drugo svetovno vojno.
https://youtu.be/7962PFxv3vU -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila pomembna fronta v prvi svetovni vojni med Italijo in Avstro-Ogrsko. Borbe so potekale od leta 1915 do 1918 na težko dostopnem terenu. Kljub izredni trdnosti fronte so se tam odvijale pomembne bitke, vključno z zmago Avstro-Ogrske v bitki pri Caporetto. Končni izid vojne je bil poraz za obe državi in velike izgube na obeh straneh. Soška fronta je bila ena najsmrtonosnejših in krutih front v prvi svetovni vojni.
https://youtu.be/LMWzUCPKXpc -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija leta 1917 je bila vodena s strani Vladimirja Lenina in Komunistične partije ter je z revolucionarnimi akcijami uspela zrušiti carsko vladavino in vzpostaviti komunistično oblast. Revolucija se je odvijala v dveh fazah: Februarska revolucija je pripeljala do odstavitve carja Nikolaja II. in ustanovitve začasne vlade, Oktobrska revolucija pa do prevzema oblasti s strani Komunistične partije. Ruska revolucija ostaja eden najpomembnejših dogodkov v zgodovini sveta. -
Period: to
MODERNA DOBA
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologije in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske med prvo svetovno vojno leta 1918. Namen države je bil združiti južnoslovanske narode pod eno vlado, vendar je bila kratkotrajna, saj se je kmalu združila s Srbijo in Črno goro ter tvorila Kraljevino SHS. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je kljub kratkotrajnosti imela pomembno vlogo v razvoju narodne zavesti in pripravi osnov za nastanek nove države. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS je nastala leta 1918 s pridružitvijo Srbije, Črne gore in Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kraljevina se je kasneje leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo, pod vodstvom kralja Petra II. Karadjordjevića. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore. Jugoslavija se je razpadla v devetdesetih letih prejšnjega stoletja po večletnih vojnah in napetostih med različnimi narodi. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je potekala v Parizu med januarjem in junijem 1919 po koncu prve svetovne vojne. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih sil, da bi razpravljali o določitvi pogojev mirovnih sporazumov in razdelitvi poraženih držav. Konferenca je vodila pomembna odločanja, vključno z ustanovitvijo Lige narodov in določitvijo pogojev mirovnih sporazumov, kot je Versajska pogodba. Konferenca je imela velik vpliv na razvoj Evrope in sveta v naslednjih desetletjih. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlati dvajseti leta so bila obdobje družbenega, kulturnega in gospodarskega razcveta v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike. V tem obdobju so se pojavile spremembe v družbenih normah, kulturnih trendih in tehnologiji. Žal pa se je obdobje končalo s strmim padcem v gospodarstvu in trgovini, ki se je začel leta 1929 s tako imenovano borzno krizo. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila sklenjena leta 1920 po koncu prve svetovne vojne in je določala meje med Madžarsko in sosednjimi državami. Pogodba je Madžarski odvzela 2/3 ozemlja in jo močno oslabila. Pripadla ji je manjšina v sosednjih državah in izgubila je vse pomorsko pristanišče. Pogodba je imela dolgoročne posledice za madžarsko politiko in gospodarstvo. Vplivala je na rast nacionalizma in razdelila narod med več držav, kar je vplivalo na politično in gospodarsko situacijo. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil glasovanje leta 1920, kjer so se prebivalci južnega dela Koroške odločali, ali naj ostanejo del Avstrije ali se pridružijo Jugoslaviji. Glasovanje je bilo del mirovne pogodbe po koncu prve svetovne vojne. Rezultati so pokazali, da so prebivalci večinoma glasovali za Avstrijo in tako so ta del Koroške pustili pri Avstriji, medtem ko je bil severni del priključen k Jugoslaviji. Rezultat je bil pomemben za ohranitev avstrijske države. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi (1920-1953) je bil obdobje totalitarnega režima pod vodstvom Josifa Stalina. Značilni so bili industrijska rast, kolektivizacija kmetijstva in velike čistke, ki so privedle do smrti in aretacij številnih ljudi. Obdobje je bilo zaznamovano tudi s kultom osebnosti, cenzuro in enostrankarskim sistemom. Kljub nekaterim dosežkom se je Stalinizem močno kritiziral zaradi kršitev človekovih pravic in pomanjkanja svobode. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil politični sistem pod vodstvom Benita Mussolinija, ustanovljen leta 1919. Mussolini je leta 1922 postal predsednik vlade in uvedel avtoritarno oblast, ki je zatirala politično opozicijo in uveljavila fašistične ideologije. Med drugo svetovno vojno se je Italija pridružila osi in se na koncu predala zaveznikom leta 1943. Fašizem v Italiji ima pomemben vpliv na svetovno zgodovino kot primer avtoritarnih in totalitarnih režimov. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza, najhujša kriza 20. stoletja, se je začela leta 1929 z borznim zlomom na Wall Streetu in trajala do sredine 1930-ih. Razširila se je po svetu, privedla do množične brezposelnosti in propada podjetij ter vplivala na vzpon avtoritarnih režimov v Evropi. Končala se je z gospodarskim okrevanjem po drugi svetovni vojni. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem je bil politični sistem in ideologija voden s strani Adolfa Hitlerja v Nemčiji v 20. stoletju. Nacisti so diskriminirali, preganjali in uničevalne skupine, vključno z Židi, Romi, homoseksualci, invalidi in političnimi nasprotniki. Nacizem je privedel do druge svetovne vojne in holokavsta ter bil osnovan na totalitarni oblasti, propagandi in vojaški moči. Voditelji nacistične Nemčije so bili po porazu obsojeni na Nürnberškem procesu. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna (1936-1939) je bila spopad med republikanci in nacionalisti pod vodstvom Franca. Republikanci so se zagovarjali demokratične reforme, medtem ko so se nacionalisti zavzemali za avtoritarno oblast. Konflikt je nastal na deset tisoč smrti, vzpostavitev Francove diktature in dolgotrajne posledice na družbi in politiki Španije. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila globalno oboroženi konflikt med letoma 1939 in 1945. Vključevala je večinoma svetovnih sil, ki so se razdelile v dve nasprotujoči si koaliciji - zavezništvo in osi. Vojna je imela obsežne posledice, vključno z zagotovitvijo življenja več kot 50 milijonov ljudi, uničenjem velikih delov Evrope v Aziji ter oslabitvijo kolonialnih imperij evropskih držav. Vojna se je leta 1945 končala z zmago zavezniških sil nad osi.
https://youtu.be/j55oJ8NHXlw -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Nemška vojska je aprila 1941 izvedla napad na Kraljevino Jugoslavijo, pri čemer so bili jugoslovanski obrambni napori hitro premagani. Nemci so okupirali državo, Italija pa je dobila nadzor nad njenimi južnimi provincami. Po tem je sledila dolgotrajna vojna med nemškimi okupatorji in jugoslovanskimi partizani, ki so se borili za osvoboditev države.
https://youtu.be/vQdZ3rNGlMI -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila država v jugovzhodni Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992. Sestavljena je bila iz šestih republik. Vodilni politik države je bil Josip Broz Tito. Jugoslavija je imela pomembno vlogo v mednarodni politiki, vendar so se v 80. letih pojavile politične in gospodarske težave, ki so privedle do razpada države v devetdesetih letih. Po vojni so nastale nove neodvisne države iz nekdanje Jugoslavije.
https://youtu.be/yNSH_b3wKfs -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena leta 1945 po drugi svetovni vojni, da bi spodbujala mednarodno sodelovanje pri preprečevanju mednarodnih sporov. OZN sestavlja 193 držav članic in deluje v sektorjih, kot so mir in varnost, razvoj, človekove pravice in humanitarna pomoč.
https://youtu.be/qcQEFCSjdF8 -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bila obdobje napetosti na tekmovanju med ZDA in Sovjetsko zvezo po drugi svetovni vojni. Konflikt ni bil vojaški, ampak je vključeval tekmo v vpliv in moč med kapitalističnimi in komunističnimi državami. Oba bloka sta se poskušala širiti in pridobiti vpliv v svetu, kar je privedlo do regionalnih konfliktov in napetosti, kot so korejska vojna, vietnamska vojna in kubanska kriza. Hladna vojna se je uradno končala z razpadom Sovjetske zveze leta 1991.
https://youtu.be/CH24jtEabdU -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojska je bila oborožen konflikt med Severno in Južno Korejo, ki se je začela leta 1950. Vojaške sile Severne Koreje so zaradi invazije na Južno Korejo povzročile mednarodno oskrbo in ZDA je poslala vojaške sile na stran Južne Koreje. Konflikt je bil dolgotrajen in je vključeval vse spopade in bitke. Leta 1953 so se končno dogovorili o premirju, vendar je ostala meja med obema državama še vedno močno varovana in napetosti so se ohranile do danes.
https://youtu.be/gIZDrUiAlRs -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1952 z namenom spodbujanja gospodarskega sodelovanja med šestimi državami (Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg). ESKPJ je pomagala pri rasti industrije in odpravi trgovinskih ovir med članicami. Leta 1957 se je ESKPJ preoblikovala v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in vodila k ustanovitvi Evropske unije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum, podpisan leta 1954, je bil sporazum med Združenim kraljestvom, ZDA in Sovjetsko zvezo, namenjen podpori neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Avstrije. Poleg tega je pomemben sporazum za izboljšanje odnosov med Zahodom in Sovjetsko zvezo ter zmanjšanje napetosti v hladni vojski. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno leta 1961 s strani voditeljev 25 držav, ki niso bile povezane z nobeno veliko svetovno silo. Namen gibanja je bil krepitev neodvisnosti, nevtralnosti in suverenosti držav, ki niso želele biti vključene v blokovsko politiko med hladno vojno. Gibanje neuvrščenih je zagovarjalo skupno zunanjo politiko v sodelovanju na različnih področjih, kot so gospodarstvo, kultura in razvoj. Danes ima gibanje neuvrščenih 120 članov. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS), ustanovljena leta 1957, je bil prvi korak k evropski integraciji. Cilj EGS je bil razviti skupni trg in gospodarsko povezovanje med državami članicami. Ta institucija je prispevala k izboljšanju gospodarskega razvoja in blaginje v Evropi ter pripeljala do vzpostavitve enotnega trga. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila huda politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki se je začela zaradi sovjetske namestitve jedrskih raket na Kubi. Voditelja obeh držav, John F. Kennedy in Nikita Hruščov, sta se na koncu dogovorila, da bodo Sovjeti odstranili rakete v zameno za zavarovanje, da ZDA ne bodo napadle Kube in bodo odstranile svoje rakete iz Turčije. Križa je bila prelomna točka v hladni vojni in je pripomogla k vzpostavitvi bolj uravnoteženih odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna (1955-1975) je bil vojaški konflikt med komunistično Demokratično republiko Vietnam na eni strani ter Južnim Vietnamom in Združenimi državami Amerike na drugi. Kljub obsežni vojaški kampanji ZDA v Vietnamu Južnemu Vietnamu ni uspelo premagati Severnega Vietnama, ki je zmagal leta 1975. Vojna je imela dolgoročne posledice za državo, prebivalstvo in mednarodno skupnost.
https://youtu.be/SmqrowT4Yvc -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. Med misijo Apollo 11 sta astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin postala prva človeka, ki se je ustavil na Lunu. Pristanek na Luni je bil vrhunec ameriškega vesoljskega programa v 60. letih in še danes šteje za enega največjih dosežkov v zgodovini človeštva.
https://youtu.be/0MGahuy_BG0 -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu leta 1986 je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva. Nesreča se je zgodila v jedrskih elektrarnah v Ukrajini in je povzročila razlitje radioaktivnega materiala v okolju. Številni prebivalci bližnjih mest in vasi so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju, nekateri pa še danes živijo v kontaminiranih območjih. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta leta 1991. V njej je bilo izraženo, da ima Slovenija suverenost, kot država s svojo ustavo, zakoni in institucijami. Deklaracija je bila pomemben korak v procesu osamosvajanja Slovenije, saj je potrjevala slovensko državnost in suverenost ter utrjevala osnove demokratične države. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volje v Sloveniji so se zgodile leta 1990, ko je bila ustanovljena Demosova vlada in je bila sprejeta nova ustava, ki je omogočila politično pluralnost. Na volitvah je bilo v Skupščino izvoljenih 240 poslancev, od tega 80 poslancev v slovenskem državnem zboru. Rezultati so prinesli zmago Demosu, ki je postavil prvo demokratično vlado v samostojni Sloveniji. Te volje so bile ključnega pomena za nadaljnji razvoj demokracije v Sloveniji. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je bil izveden leta 1990, kot referendum, na katerem so volivci odločali, ali naj Slovenija postane samostojna država. Na plebiscitu se je udeležilo skoraj 95 % volivcev, 88,5 % glasovalo za samostojnost. S tem je bil utrjen proces osamosvajanja Slovenije in utrjena njena neodvisnost. Plebiscit je bil pomemben mejnik v zgodovini Slovenije, saj je pomenil začetek novega obdobja v njenem razvoju kot samostojne in demokratične države.
https://youtu.be/_34JMnyFrss -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila procesa po osamosvojitvi Slovenije. Denacionalizacija je pomenila vrnitev nacionaliziranega premoženja lastnikom. Privatizacija je pomenila prodajo državnih podjetij v zasebne roke, da bi spodbudili gospodarski razvoj in konkurenčnost na trgu. Proces sta bila pomemben korak v modernizaciji Slovenije in njenega prehoda v tržno gospodarstvo. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 25. junija 1991, ko je Slovenija uradno razglasila svojo neodvisnost od Jugoslavije. To je bil ključni korak v osamosvojitvi Slovenije in je omogočil, da se bo država začela razvijati kot samostojna in suverena država. Razglasitev je bila sprejeta po plebiscitu, na katerem se je večina prebivalcev izrekla za samostojnost. Ta dogodek se praznuje kot Dan državnosti, slovenski državni praznik.
https://youtu.be/dLJPdh_q0g4 -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo se je odvijala leta 1991 med Slovenijo in Jugoslavijo. Vojna se je začela z blokado mejnih prehodov s strani jugoslovanske vojske in napadi na slovenske policijske postaje. Slovenija je uspešno uprla napade in prisilila jugoslovansko vojsko k umiku. Vojna se je končala s sporazumom o premirju, ki je bil podpisan 7. julija. Ta vojna je uspela Sloveniji pridobiti neodvisnost in samostojnost.
https://youtu.be/PyySAqhwpLI -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991. Ustava je določila demokratični in pravni temelj nove države ter zagotovila človekove pravice in svoboščine. Ustava Slovenije zagotavlja vse temeljne sestavine državnosti, kot so ustavna ureditev, pravna država, ločitev oblasti, predstavniška demokracija in vladavina ljudstva. Slovenska ustava je temeljni dokument, ki v Sloveniji določa pravne in družbene razmere ter služi kot okvir za delovanje političnega in pravnega sistema. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija je gospodarska in politična zveza 27 evropskih držav, ki si prizadevajo za tesnejše sodelovanje. Ustanovljena je bila leta 1993 in ima sedež v Bruslju. EU ima tudi lastno vrednost, evro članic, ki jo uporablja večina, in lastne institucije, kot so Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropska komisija in Sodišče Evropske unije.
https://youtu.be/3hGeOBam7ug -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev Slovenije v Nato se je zgodila leta 2004. To je pomemben korak za državo, saj je Natova obrambna zveza, ki zagotavlja varnost in stabilnost svojim članicam. Slovenija je postala del širšega mednarodnega varnostnega okolja in se uvrstila med države, ki aktivno prispevajo k mednarodni varnosti. Vključitev v Nato je pomembna tudi za gospodarski in politični razvoj Slovenije, saj je okrepila njen položaj v mednarodni skupnosti. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Priključitev Slovenije v Evropsko unijo se je zgodila 1. maja 2004. Slovenija se je s tem pridružila enemu največjih in najpomembnejših gospodarskih blokov na svetu. Vstop v EU je prinesel veliko koristi, kot tako prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb ter dostop do skupnega trga z več kot 500 milijoni prebivalcev. Slovenija je v okviru EU dobila tudi priložnost za sodelovanje v evropskih programih in projektih ter pridobila sredstva iz evropskih skladov.
https://youtu.be/6pcOOsHd5aY -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop v evroobmočje pomeni uvedbo evra kot uradne vrednosti v državi. Za vstop je treba izpolniti določene pogoje, kot so stabilnost cen, javne finance in dolgoročna stabilnost deviznega tečaja. Države morajo izpolnjevati tudi stroge zahteve glede javnega primanjkljaja in dolga, preden se lahko pridružijo evroobmočju. Po vstopu v evroobmočje država ne more več samostojno upravljati svoje denarne politike in mora uporabljati skupno denarno politiko Evropske centralne banke. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza, ki se je leta 2008 začela v ZDA s propadom investicijske banke Lehman Brothers, je kmalu prizadela tudi Evropo. Države so se soočale s težavami na trgu dela, upadom gospodarske rasti, povečanjem javnega dolga in težavami v bančnem sektorju. Zaradi krize so bile sprejete ukrepe, med drugimi vladnimi paketi za spodbujanje gospodarstva in ukrepi za stabilizacijo bančnega sektorja. -
Period: to
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija covida 19 je svetovna zdravstvena kriza, ki je izbruhnila decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem. Bolezen, ki se je januarja 2020 hitro razširila po vsem svetu. Covid 19 povzroči dihal, ki se lahko pri nekaterih ljudeh razvije v hudo pljučnico in povzroči smrt. Da bi zmanjšali širjenje virusa, so bili sprejeti številni ukrepi, kot so omejitve gibanja, nošenje maske. Covid 19 je močno vplival na svetovno gospodarstvo, družbeno življenje in javno zdravje.
