-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
PRAZGODOVINA
Prazgodovina se nanaša na obdobje človeške zgodovine pred pojavom pisne dokumentacije. To obdobje sega od začetka človeškega obstoja do pojava pisave v različnih delih sveta (pred približno 5.000 leti). V prazgodovini so ljudje živeli kot lovci-nabiralci, uporabljali so kamnite in kostne orodje ter se naseljevali v jamah ali preprostih hišah. Prazgodovina se deli na tri obdobja: paleolitik, mezolitik in neolitik.
Timetoast -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij je bil dolgotrajen proces, ki se je odvijal skozi tisočletja. Eden od glavnih dejavnikov, ki je omogočil nastanek civilizacij, je bila uvedba kmetijstva, ki je omogočila ljudem, da so se ustalili na enem mestu in ustanovili stalna naselja. -
Period: 3500 BCE to 476 BCE
Stari vek
Stari vek je obdobje v zgodovini, ki sledi prazgodovini in se konča s padcem Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. Stari vek zajema obdobje od začetka pisne dokumentacije do konca antičnega obdobja. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predhomerska doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki se nanaša na čas pred obdobjem, ki ga opisuje Homer v svojih epopejah, Iliadi in Odiseji.Med predhomersko dobo so se v Grčiji pojavile številne civilizacije in kulture, vključno s Kreto, Mikeno in Tirinom. V tem času so se razvile zgodnje oblike grškega jezika, umetnosti in arhitekture. Med tem obdobjem so bile tudi pomembne družbene in politične spremembe, kot so razvoj zgodnjih oblik demokracije in nastanek mestnih držav. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doma
V tem obdobju so bile zelo malo razvite pisne zapuščine in arheoloških dokazov, zato se imenuje "temna doba". Vendar pa so zgodovinarji odkrili dokaze o obstoju manjših naselij, ki so bila preprosta in primitivna. Prebivalci teh naselij so se ukvarjali z govedorejo, kmetijstvom in ribolovom. -
800 BCE
Nastanek Grčkih polisov
Grški polisi ali mesta-države so nastali v 8. stoletju pred našim štetjem v Grčiji. Nastanek polisov je bil pomemben dogodek v zgodovini Grčije, saj so polisi prinesli velike spremembe v organizaciji in družbenem življenju grških mest. Nastanek polisov je bil posledica več dejavnikov, med katerimi je bila pomembna rast prebivalstva, razvoj trgovine in obrti, ter potreba po varovanju ozemlja pred morebitnimi napadi tujih ljudstev. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična Grčija je bila zaznamovana z velikimi družbenimi in kulturnimi spremembami. Na politični ravni so se razvile različne oblike vladavine, kot so tiranije, oligarhije in demokracije. Razvoj demokracije se je začel v Atenah, kjer so ljudje pridobili moč nad svojo vlado. V tem obdobju so se začeli tudi vojni konflikti med različnimi grškimi mestnimi državami, kot sta bili vojni med Atenami in Spartanci. Timetoast -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Po legendi je bil Rim ustanovljen leta 753 pr. n. št. Brata Romul in Rem sta bila po mitu ustanovitelja mesta, ki sta se borila za oblast nad mestom. Vendar pa je veliko podrobnosti o zgodnjih letih rimske zgodovine legenda in zgodovinarji so skeptični glede njihove zgodovinske resničnosti. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bila obdobje rimske zgodovine, ki se je začelo leta 509 pr. n. št., ko so Rimljani strmoglavili zadnjega etruščanskega kralja in ustanovili republiko. V tem obdobju so Rimljani vladali z oligarhično vlado, v kateri so bili najpomembnejši senatorji, ki so bili izvoljeni na mestih magistratov in cenzorjev. Republika je trajala več kot 500 let, v tem času pa je Rim postajal vse bolj uspešen in vpliven v sredozemskem svetu. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična Grčija je bila zaznamovana z razvojem demokracije, ki se je začel v Atenah, in sicer v 5. stoletju pr. n. št. Atene so bile v tem obdobju kulturno, intelektualno in politično središče Grčije. Na politični ravni so se razvili različni politični sistem, kot so demokracija, oligarhija in tiranija. V Atenah je demokracija postala temeljna oblika vladavine. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grčko-Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških spopadov med Grčijo in Perzijo med letoma 492 in 449 pr. n. št. Vojne so se odvijale zaradi perzijskih poskusov širjenja vzhodnega cesarstva v zahodni Sredozemski regiji, zlasti v Grčiji. -
Period: 476 BCE to 1492
Srednji vek
Srednji vek je obdobje v zgodovini, ki sledi staremu veku in traja od 5. do 15. stoletja. V tem obdobju so se zgodile pomembne zgodovinske dogodke, kot so padec Zahodnega rimskega cesarstva, razpad Bizantinskega cesarstva, križarske vojne, nastanek islamskega kalifata in Mongolskega imperija. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj in vojskovodja, rojen leta 356 pr. n. št. Bil je sin makedonskega kralja Filipa II. in očitno je že zgodaj kazal talent za vodenje vojske. Leta 336 pr. n. št. je prevzel makedonski prestol, potem ko je njegov oče umrl, in postal eden najmočnejših vladarjev v zgodovini. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in se je končalo s prevzemom Rimskega imperija nad Grčijo leta 146 pr. n. št. To obdobje je bilo značilno za razširitev grške kulture in civilizacije na različne dele sveta, ki jih je osvojil Aleksander Veliki. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile tri vojne, ki so potekale med Rimske republike in Kartagini med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Ime "Punske vojne" izhaja iz latinskega imena Kartagine, ki je bilo "Carthago" in grškega imena za Kartaginičane, ki je bilo "Poeni". Prva vojna se je začela leta 264 pr. n. št. zaradi spora med Rimljani in Kartagini glede nadzora nad Sicilijo, ki je bila pomembna točka za trgovanje v Sredozemlju. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Izraz "Rimska Grčija" se uporablja za opis obdobja, ko je bila Grčija del rimskega imperija, vključno s časom, ko je bila Grčija pod neposredno rimsko oblastjo. Rimljani so začeli osvajati Grčijo v 2. stoletju pr. n. št., ko so porazili Makedonijo in druge grške države. V 1. stoletju pr. n. št. so rimske sile prevzele nadzor nad celotno Grčijo, in sicer s pomočjo vojske, diplomacije in političnih zvez z grškimi vladarji. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, politik in pisatelj, rojen leta 100 pr. n. št. in umrl leta 44 pr. n. št. Bil je eden najpomembnejših rimskih voditeljev v zgodovini, ki je pustil velik vpliv na Rimsko republiko in kasneje Rimsko cesarstvo. Cezar se je pridružil vojski leta 81 pr. n. št. in dosegel veliko vojaških uspehov. Leta 59 pr. n. št. se je pridružil prvemu triumuveratu z Pompejem in Crassusom, ki so bili vplivni politiki v Rimu. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in vojskovodja, rojen leta 63 pr. n. št. in umrl leta 14 n. št. Avgust je bil posvojeni sin Gaja Julija Cezarja in je postal vladar Rimsko cesarstvo po smrti Marka Antonija in Kleopatre v bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. Avgust je bil prvi rimski cesar in velja za enega najpomembnejših voditeljev v zgodovini Rima. -
1 CE
Začetek Krščanstva
Začetek krščanstva se nanaša na zgodovinski proces, ki se je začel z ustanovitvijo novega verskega gibanja, ki je sledilo učenju Jezusa Kristusa v prvi polovici 1. stoletja našega štetja. Krščanstvo je nastalo v Judeji, delu rimskega imperija, kjer so bili Judje pod rimsko oblastjo.
Jezus Kristus je bil ustanovitelj krščanstva, ki ga je oznanjal med ljudmi v Judeji. -
324
Rimski imperij se raydeli na z in v del
Rimski imperij se je razdelil na vzhodni in zahodni del leta 395, po smrti cesarja Teodozija I. Zahodni del je obsegal ozemlje, ki je danes približno enako Evropi zahodno od reke Rena, medtem ko je vzhodni del obsegal ozemlje, ki je bilo v glavnem na vzhodu Evrope, Azije in Severne Afrike.
Timetoast -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu zahodnorimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. Cesarstvo je bilo ustanovljeno s cesarjem Konstantinom I. Velikim, ki je leta 324 ustanovil novo prestolnico, ki je bila poimenovana po njem - Konstantinopel. Bizantinsko cesarstvo je trajalo do leta 1453, ko je Konstantinopel padel v roke Osmanskega cesarstva. V tem obdobju je cesarstvo doživelo veliko političnih, kulturnih in verskih sprememb. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu v 4. stoletju, ko je cesar Konstantin I. Veliki leta 313 izdal edikt o milosti, ki je krščanstvu zagotovil enakopravnost z drugimi verami v cesarstvu. To je omogočilo krščanskim skupnostim, da so se začele organizirati in širiti po cesarstvu. -
476
Propad zahodnega dela rimskega cesarstva
V 5. stoletju so zahodni del rimskega cesarstva napadli germanski narodi in druge tuje sile, ki so vodile do propada rimskega imperija v zahodni Evropi. Leta 476 je germanski poveljnik Odoaker odstavil zadnjega zahodnega cesarja Romula Augusta in tako uradno oznanil konec zahodnega dela rimskega cesarstva. Vzhodni del rimskega cesarstva, znano kot Bizantinsko cesarstvo, je preživel več stoletij po padcu zahodnega dela in je nadaljeval z rimsko tradicijo in kulturo. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. je bil vladar Bizantinskega cesarstva od leta 527 do 565. Njegova vladavina je bila zaznamovana s številnimi reformami in obsežnimi vojaškimi kampanjami, ki so utrdile oblast Bizantinskega cesarstva v Vzhodnem Sredozemlju. Med njegovimi dosežki je bila obnova rimskega prava. Justinijan je naročil zbiranje in konsolidacijo rimskega prava v zbirki zakonov, znani kot Corpus Juris Civilis, ki še danes služi kot temelj pravnega sistema v več evropskih državah. -
622
Začetek Islama
Islam je monoteistična religija, ki jo je ustanovil prerok Mohamed v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Po islamski tradiciji je Mohamed prejel božja razodetja, ki so bila zapisana v sveti knjigi Koranu. Ko je bil star približno 40 let, je začel prejemati božje razodetje, ki ga je pozvalo k razširjanju nove vere. Mohamed je kmalu pridobil sledilce, ki so se imenovali muslimani, kar v arabščini pomeni "tisti, ki se predajo Bogu". -
Period: 623 to 828
Karantanije
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je obstajala v 7. in 8. stoletju na območju današnje Slovenije in Avstrije. Ime izvira iz imena slovanskega plemena Karantancev, ki je naseljevalo to območje. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista (v španskem jeziku pomeni "ponovna osvojitev") je bilo obdobje v zgodovini Španije, ki se je začelo v 8. stoletju s prihodom muslimanskega osvajalca Tarika ibn Ziyada na Iberski polotok in se je nadaljevalo vse do osvojitve Granade leta 1492. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja se je zgodilo leta 800. Karlo Veliki, ki je bil takrat frankovski kralj, je bil v tem času eden najmočnejših vladarjev v Evropi. Karlo Veliki je bil velik podpornik krščanstva in je v svojem obsežnem cesarstvu izvajal pomembne reforme na področju verskega in kulturnega življenja. -
1054
Velika Shizma
Do šizme je prišlo zaradi naraščajočih razlik med Rimskim (zahodnim) in Carigrajskim (vzhodnim) krščanstvom, ki so bile posledica različnih verskih, kulturnih, jezikovnih in političnih dejavnikov. Med glavnimi spornimi vprašanji so bili poudarek papeške avtoritete in filioque, doktrina o izhajanju Svetega Duha iz Očeta in Sinu, ki jo je sprejel zahodni krščanski svet, medtem ko je vzhodni krščanski svet to zavrnil. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile vojne, ki so jih med 11. in 13. stoletjem organizirali kristjani z namenom, da bi osvojili Sveto deželo (današnji Izrael, Palestina, Jordanija in Libanon) in jo obdržali pod krščansko oblastjo. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta bila gibanja, ki sta se začeli v Italiji v 14. in 15. stoletju. Humanizem se je osredotočal na preučevanje klasične grške in rimske kulture ter je spodbujal ideje o človekovi vrednosti, svobodi in razvoju. Humanisti so se posvečali izobraževanju, literaturi, filozofiji in umetnosti, z namenom razvijanja posameznikovega razumevanja in znanja. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili plemiški rod, ki je v srednjem veku vladal na območju današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije in Češke. Grofje Celjski so se prvič omenjali v 13. stoletju kot lokalni fevdalci, ki so imeli posesti na Celjskem in Štajerskem.
Najbolj znani predstavniki rodu so bili Herman II., Friderik I., Herman III., Ulrik II., Friderik II. in grofica Veronika Deseniška. -
1348
epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva. Izbruhnila je v 14. stoletju in je trajala več let, pri čemer se je razširila po Evropi, Aziji in Afriki. Število smrtnih žrtev epidemije kuge se ocenjuje na 75 do 200 milijonov ljudi, kar je predstavljalo približno 30 do 60% prebivalstva v nekaterih regijah. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so bili serija vojaških invazij in pohodov Osmanskega cesarstva v Evropo med 14. in 18. stoletjem. Osmanom uspešni pohodi so se začeli v 14. stoletju, ko so Turki osvojili osrednjo in vzhodno Evropo, vključno z deli Balkana in Konstantinopla. Med najbolj znanimi bitkami so bitka pri Mohaču leta 1526, kjer so Turki premagali Madžarsko vojsko, in obleganje Dunaja leta 1683, ki ga je uspešno obranil poljski kralj Jan III. Sobieski. -
1450
Izum tiskalnega stroja
Izum tiskalnega stroja velja za enega najpomembnejših izumov v zgodovini človeštva. Prvi funkcionalni tiskalni stroj je izumil nemški izumitelj Johannes Gutenberg okoli leta 1440. Ta tiskalni stroj je uporabljal tipke, ki so bile izdelane iz lesa ali kovine in so se premikale vzdolž navpičnih vodil, da bi na papir prenesle barvo. Ta izum je omogočil veliko hitrejšo in cenejšo proizvodnjo knjig in drugih tiskanih materialov, kar je spremenilo način, kako se je informacija prenašala in shranjevala -
1453
Turško zavetje konstantinopla
Osmansko zavzetje Konstantinopla je bilo vojaško osvajanje Konstantinopla (današnjega Istanbula) leta 1453 s strani osmanskega sultana Mehmeda II. To je bilo pomembno zgodovinsko dejstvo, saj je označilo konec Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je obstajalo skoraj 1000 let. Po zavzetju Konstantinopla je Mehmed II. razglasil ustanovitev Osmanskega cesarstva. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili serija uporov kmetov in drugih podložnikov proti fevdalni oblasti in socialni nepravičnosti v Evropi med 14. in 16. stoletjem. V Sloveniji so med najpomembnejšimi kmečkimi upori še posebej izstopali Tabori leta 1478, ki so se zgodili v času upora proti cesarju Frideriku III., ter kmečki upor leta 1515 na Koroškem in Štajerskem, ki je izbruhnil zaradi visokih davkov in drugih oblik gospodarske izkoriščanja kmetov s strani plemičev in duhovnikov. -
1492
Kolumbovo odkritje amerike
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski raziskovalec in navigator Krištof Kolumb s špansko financirano ekspedicijo prečkal Atlantski ocean in prispel na otok, ki ga je kasneje poimenoval San Salvador. To je bilo prvo srečanje med evropskimi in ameriškimi kulturami v zgodovini. Kolumbo je prepričan, da je odkril novo pot do Indije in je zato tamkajšnje prebivalstvo poimenoval Indijanci.i. -
Period: 1492 to
Novi vek
Novi vek je obdobje v zgodovini, ki sledi srednjemu veku in se začne v 16. stoletju. Obdobje je zaznamovano z velikimi spremembami, predvsem v Evropi, ki so imele velik vpliv na svetovno zgodovino. Začetek novega veka je povezan s številnimi zgodovinskimi dogodki, kot so odkritja novih svetov, reformacija, renesansa in razvoj humanizma. V tem obdobju se je pojavila nova ideja o svetu in o človeku, ki je bila temelj modernega razmišljanja. -
1517
Reformacija
Reformacija je gibanje, ki se je začelo v 16. stoletju in je imelo za cilj reformo rimske katoliške cerkve. Na začetku so se kritike osredotočile na nekatere cerkvene prakse, kot so prodaja odpustkov (odpuščanje grehov), ki je povzročala nezadovoljstvo med verniki. Vendar so kritike kmalu prešle na teološka vprašanja, kot so narava odrešenja, obredje, oblika bogoslužja in pomen svetopisemskih besedil. -
1550
Prvi Slovenski tiskalni knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem in abecednik, ki ju je leta 1550 v Nemčiji izdal Primož Trubar. Sledil je Cerkveni red, ki ga je Trubar objavil leta 1561. Obe knjigi sta bili natisnjeni v tiskarni v Urachu v Nemčiji in sta bili namenjeni slovenskim protestantom za versko poučevanje. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil sklenjen 25. septembra 1555 med katoliško in protestantsko stranjo na cesarskem zboru v Augsburgu v Nemčiji. Mir je bil sklenjen kot poskus rešitve verskih sporov v Nemčiji, ki so trajali več let in ogrožali stabilnost države ter celo vodili v vojne. -
Prva Slovenska slovnica in prevod svetega pisma v Slovenščino
Prvo slovensko slovnico je leta 1584 napisal Adam Bohorič, ki je bil slovenski protestantski duhovnik in pisatelj. Njegova slovnica se imenuje Arcticae horulae, ki je bila napisana v latinščini in je bila namenjena slovenskim učencem za učenje slovenskega jezika. V njej je predstavil pravila slovnice, slovarček slovenskih besed in dialoge v slovenskem jeziku. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj od leta 1643 do 1715. Znano je, da je bil zagovornik absolutizma, kar pomeni, da je kralj imel absolutno oblast in da so bile druge veje oblasti, kot sta bili plemstvo in parlament, podrejene kralju. Ludvik XIV. je poskušal okrepiti svojo oblast z uveljavljanjem absolutizma. Med drugim je ustanovil tudi Versailles, veličastno palačo, kjer je kralj prebival in ki je bila simbol kraljeve moči. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je filozofska in kulturna gibanja, ki se je pojavilo v 18. stoletju v Evropi. Glavni cilj razsvetljencev je bilo spodbujanje razuma, znanosti in svobode, ter kritiziranje absolutističnih oblik vladanja in institucij, kot so cerkev in aristokracija. Razsvetljenci so si prizadevali za izboljšanje družbenega in političnega sistema ter izobraževanja ljudi, da bi bili sposobni samostojnega razmišljanja in sprejemanja odločitev. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Bila je hči cesarja Karla VI. in je nasledila očeta na prestolu po njegovi smrti. Kot vladarica se je zavzemala za modernizacijo in reforme svoje države, pri čemer je poskušala izboljšati izobraževanje, pravosodje, gospodarstvo in administracijo ter uvesti nove davke.
Timetoast -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 18. stoletja v Angliji. Pred tem so bile proizvodne dejavnosti izvajane ročno ali s pomočjo živali, vendar so se s pojavom parnega stroja in drugih strojev začele izvajati strojne proizvodnje, kar je privedlo do množične proizvodnje blaga in učinkovitejše proizvodnje. -
Period: to
Napoleon bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški voditelj in politik, ki se je rodil leta 1769 na Korziki. Svojo karierno pot je začel kot vojaški častnik in med francosko revolucijo hitro napredoval po zaslugi svojih sposobnosti in zvestobe revolucionarnemu gibanju. Med svojim vzponom na oblast je izkoristil politično nestabilnost in moralne razpoke v francoski družbi, ter se povzpel do položaja francoskega cesarja.
Timetoast -
Nastanek ZDA
Nastanek ZDA se lahko označi s podpisom Deklaracije neodvisnosti 4. julija 1776. Tega dne so predstavniki trinajstih britanskih kolonij na ameriški celini podpisali dokument, v katerem so razglasili neodvisnost od Velike Britanije. Ta dogodek je bil vrhunec večletnega napora kolonistov, da bi pridobili večjo politično samostojnost in omejili britanski vpliv na svoje življenje in gospodarstvo.
Timetoast -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija se je začela leta 1789 in predstavlja enega najpomembnejših dogodkov v evropski zgodovini. Spremljala jo je želja po demokratizaciji družbe in politični moči ljudstva, ter razvila se je v dolgotrajni spopad med republikansko naravnanimi revolucionarnimi silami in konzervativnimi silami, ki so jih podpirale kraljevske in plemiške elite.
Timetoast -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ki je obstajala med letoma 1809 in 1813 na ozemlju današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dela Avstrije. Ustanovil jo je Napoleon Bonaparte po svoji zmagi nad Avstrijo, s čimer je želel okrepiti francosko prisotnost na Balkanu in omejiti moč Avstrije.
Timetoast -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je uveljavil avstrijski državnik Klemens von Metternich v času Restavracije po Napoleonovi vladavini. Metternich je bil prvak Svete alianse, zveze absolutističnih evropskih vladarjev, ki so se borili proti liberalizmu, nacionalizmu in revolucijam. V Avstriji je uvedel represivne ukrepe, kot so cenzura, policijska nadzorovanja, prepoved združevanja ter omejevanje svobode tiska in govora. -
Kongres Svete Alianse v Ljubljani
Kongres Svete Alianse ni bil organiziran v Ljubljani, temveč v drugih mestih Evrope, kljub temu pa ima zgodovinsko povezavo s Slovenijo. Kongres je potekal leta 1821 v italijanskem mestu Laibachu (danes Ljubljana), ki je bilo takrat del Avstrijskega cesarstva. Na kongresu so se zbrali voditelji evropskih držav, da bi razpravljali o morebitnih spremembah v politični ureditvi po koncu Napoleonskih vojn. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Bil je dolgoletni vladar, ki je vodil Avstrijo skozi obdobje velikih političnih, socialnih in kulturnih sprememb ter se boril z mnogimi izzivi, kot so revolucije, narodna vprašanja, prve in druga svetovna vojna.
Timetoast -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov oz. narodnostna prebujenja so bila gibanja, ki so se v Evropi začela v drugi polovici 18. stoletja in so se nadaljevala v 19. stoletju. Ta gibanja so bila usmerjena v uveljavljanje nacionalnih identitet in težnje po nacionalni samobitnosti ter so vodila k procesom združevanja posameznih narodov v enotne države. V tem času so se pojavila tudi narodna gibanja med Slovenci.
Timetoast -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem je bil politični sistem v Avstrijskem cesarstvu, ki se je razvil v drugi polovici 19. stoletja pod vladavino avstrijskega kanclerja Klemensa von Metternicha. Sistem je bil imenovan po avstrijskem notranjem ministru, Alexanderju von Bachu, ki je bil med letoma 1849 in 1859 odgovoren za centralizacijo in avtoritarno vladanje državi.
Timetoast -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je bila obdobje hudega tehničnega in gospodarskega napredka, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in trajalo vse do prve svetovne vojne. Označuje ga širitev industrijske proizvodnje, uporaba nove tehnologije in izboljšave na področju prometa in komunikacij.
Timetoast -
Nastanek Kraljevine Italije
Nastanek Kraljevine Italije se je zgodil leta 1861. V obdobju italijanskega risorgimenta oziroma narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je začelo v drugi polovici 18. stoletja, so se pojavile ideje o združitvi italijanskih ozemelj, ki so bila razdrobljena med različne vladarje, med katerimi so bili tudi tuji vladarji.
Timetoast -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je trajala med letoma 1861 in 1865 in je bila vojaški spopad med Severom (Združene države Amerike) in Jugom (Konfederacija držav Amerike), ki je nastala kot posledica razhajanj glede suženjstva, trgovine s sužnji in drugih političnih vprašanj. Severne države so nasprotovale suženjstvu in so si prizadevale za enakopravnost vseh ljudi, medtem ko so bile južne države trdno prepričane v pravico do lastništva sužnjev
Timetoast -
Nastanek Avstro-Ogrske
Nastanek Avstro-Ogrske se je zgodil leta 1867 s podpisom Avstro-ogrske nagodbe med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Madžarsko. Nagodba je omogočila Madžarom visoko stopnjo avtonomije in status dvonacionalne države, kjer sta bili avstrijska in madžarska kultura priznani kot enakovredni.
Timetoast -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo (Deutsches Kaiserreich) je bilo ustanovljeno 18. januarja 1871 po zmagi Prusije nad Francijo v vojni leta 1870-1871. Zmagoviti Prusijci so ustanovili novo državo, ki je združevala večino tedanjih nemško govorečih dežel, med drugim tudi Kraljevino Bavarsko, Kraljevino Württemberg in Kraljevino Saško. Kralj Prusije Viljem I. je bil razglašen za nemškega cesarja (Deutscher Kaiser) na slovesnosti v palači Versailles v Franciji. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister, znan tudi kot general Maister, je bil pomemben slovenski vojaški in politični voditelj. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, v takratni Avstro-Ogrski monarhiji, in umrl 26. julija 1934 v Mariboru. -
Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentat sta izvedla člana mlado-bosanske revolucionarne skupine Gavrilo Princip in Nedeljko Čabrinović. Franz Ferdinand je bil naslednik avstro-ogrskega prestola, in ta atentat je bil eden od glavnih povodov za izbruh prve svetovne vojne. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je trajal od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918. Vojna je vključevala večino večjih svetovnih sil tistega časa in se je razširila na številna območja po vsem svetu, predvsem v Evropi, Bližnjem vzhodu, Afriki, Aziji ter v delih Tihomorskega in Atlantskega oceana. -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila ena izmed ključnih bojišč med prvo svetovno vojno. Potekala je med letoma 1915 in 1917 na ozemlju Julijskih Alp med Italijo in Avstro-Ogrsko. Imenovala se je po reki Soči, ki je bila pomembna naravna ovira na tem območju. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija se je začela leta 1917 v Rusiji in je bila ena najpomembnejših političnih in družbenih dogodkov 20. stoletja. Revolucija je privedla do padca Ruskega cesarstva, ustanovitve prve socialistične države - Sovjetske zveze, ter močno vplivala na svetovno politiko in družbene premike. -
Period: to
Sodobnost
Sodobnost je obdobje v zgodovini in zajema čas od začetka 20. stoletja do danes. To je čas, v katerem je prišlo do velikih družbenih, političnih, gospodarskih in kulturnih sprememb, ki so oblikovale svet, v katerem živimo danes. Sodobnost se začne s prelomom med starim in novim režimom v Franciji, ki je pripeljal do Francoske revolucije in ustanovitve republike. V tem obdobju se je začela tudi industrijska revolucija. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, znana tudi kot Kraljevina SHS (Serbohrvaška in Slovenska) ali Jugoslavija, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne. Ta država je bila rezultat združitve ozemlja prejšnjih avstro-ogrske Kraljevine Hrvaške, Slavonije, Dalmacije in Kraljevine Srbije ter delov Bosne in Hercegovine, Slovenije in Črne gore. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina SHS (Serbohrvaška in Slovenska) je bila prvotno ustanovljena 1. decembra 1918 kot država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bila je ustavno monarhija, katere kralj je bil Aleksander Karađorđević. Vendar pa se je leta 1929 izvedel državni udar, v katerem je kralj Aleksander ukinil parlamentarno demokracijo in uvedel kraljevsko diktaturo. V tem obdobju se je ime države spremenilo v Kraljevina Jugoslavija. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je potekala med letoma 1919 in 1920 v Parizu, Francija, po koncu prve svetovne vojne. Bila je ključen dogodek, na katerem so bili oblikovani pogoji za končanje vojne in vzpostavitev novega svetovnega reda. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje po koncu prve svetovne vojne, to je približno med letoma 1920 in 1929. To je bilo obdobje gospodarskega, kulturnega in družbenega razcveta v nekaterih delih sveta, zlasti v Združenih državah Amerike in nekaterih evropskih državah. -
Trianonska pogodba-meja v Prekmurje
Trianonska pogodba je mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zmagovalnimi zavezniki in poraženo Ogrsko po koncu prve svetovne vojne. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v Versaillesu in je določila nove meje in politično ureditev Evrope. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem Koroškem, da bi določil, ali bo ta regija ostala del Avstrije ali se pridružila Kraljevini SHS (Serbohrvaška in Slovenska), kasnejši Jugoslaviji. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem se nanaša na politični sistem in ideologijo, ki jo je uvedel Josif Stalin v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953. Stalinizem je bil zaznamovan z avtoritarno vladavino, represijo, kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo, gospodarskim načrtovanjem ter izgradnjo totalitarne države. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašizem v Italiji je politična ideologija in gibanje, ki se je razvilo v začetku 20. stoletja pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašizem je dobil ime po italijanskem gibanju "Fasci di Combattimento", ustanovljenem leta 1919, ki je združeval različne politične skupine s skupnim ciljem vzpostavitve avtoritarnega režima. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza je bila obdobje izjemne gospodarske recesije, ki se je začelo leta 1929 in trajalo vse do 1930-ih let. Kriza je prizadela večino industrializiranih držav sveta, vključno z Združenimi državami Amerike, Evropo in druge dele sveta. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem v Nemčiji je bil politični in ideološki sistem, ki se je razvil v 20. stoletju pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacizem je predstavljal radikalno obliko fašizma in je bil glavni ideološki temelj nacistične stranke, Nacionalno socialistične nemške delavske stranke (NSDAP). -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila oboroženi konflikt, ki se je odvijal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Ta vojna je izbruhnila kot rezultat političnih in družbenih napetosti med republikanskimi silami, ki so podpirale demokratično vlado, in nacionalističnimi silami, ki so se zavzemali za vzpostavitev avtoritarnega režima. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vključeval je večino svetovnih držav, razdeljenih v dve nasprotni vojaški zvezi: zaveznike (vključno z Združenim kraljestvom, ZDA, Sovjetsko zvezo, Francijo in Kitajsko) ter osi (vključno z Nemčijo, Italijo in Japonsko). -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo
Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, izveden med drugo svetovno vojno. Napad se je zgodil 6. aprila 1941 in ga je izvedla os As (Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija) na Kraljevino Jugoslavijo. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila socialistična federativna država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992 na območju jugovzhodne Evrope. Polno ime države je bilo Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). Jugoslavija je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne in je vključevala šest zveznih republik: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Makedonijo. -
Nastanek OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija, ustanovljena 24. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Njeno ustanovitev je omogočil podpis Povelje Organizacije združenih narodov med delegacijami 50 držav v San Franciscu. -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne (leta 1945) do konca 1980-ih. Čeprav med tema dvema silama ni prišlo do neposrednega vojaškega spopada, so bile napetosti visoke in so vplivale na svetovno politiko, gospodarstvo ter kulturo. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku med Demokratično Ljudsko Republiko Korejo (Severna Koreja), ki je podpirala komunistično ideologijo, in Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je sledila demokratičnim načelom. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila prva evropska integracijska organizacija, ustanovljena leta 1951 z namenom nadzorovanja premogovniške in jeklarske industrije v Evropi. Ustanovni članici ESPJ sta bili Nemčija in Francija, kmalu pa so se jim pridružile še Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. -
Londonski memorandum
Londonski memorandum, znan tudi kot Memorandum o razumevanju med vladami Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, je bil podpisan 26. septembra 1954 v Londonu. Memorandum je bil namenjen urejanju statusa Avstrije po koncu druge svetovne vojne in ponovni vzpostavitvi suverenosti države. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno politično gibanje, ustanovljeno leta 1961 v Beli hiši v Beogradu, Jugoslavija. Gibanje je združevalo države, ki so se želele izogniti politični in vojaški zavezanosti med hladno vojno ter ohranjati svojo neodvisnost in nevtralnost. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ena od treh ustanovnih organizacij Evropske skupnosti, ki so bile ustanovljene s Pogodbo Rimske pogodbe leta 1957. Skupaj s skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko skupnostjo za atomsko energijo je EGS predstavljala začetek evropskega povezovanja in je postopoma prerasla v Evropsko unijo. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza, znana tudi kot karibska kriza, je bila politična in vojaška konfrontacija med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki je skoraj privedla do jedrske vojne. Kriza je izbruhnila, ko so ZDA odkrile, da Sovjetska zveza gradi raketne izstrelišče na Kubi, kar je pomenilo neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti. ZDA so zahtevale odstranitev raket s Kube in uvedle vojaško blokado, da bi preprečile nadaljnji vnos raketne opreme. -
Period: to
Viatnamska vojna
Vietnamska vojna, znana tudi kot Druga indokitajska vojna, je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1955 in 1975 v Vietnamski republiki (Južni Vietnam) ter Demokratični republiki Vietnam (Severni Vietnam) in njihovih zaveznikih. -
Ameriški pristanek na luni
Ameriški pristanek na Luni je zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. Med misijo Apollo 11 je ameriška vesoljska ladja s posadko pristala na površini Lune, kar je prvič v zgodovini človeštva, da so ljudje stopili na drugo nebesno telo. -
Jedrska nesreča v Črnobilu
Jedrska nesreča v Černobilu je bila ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, ki se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v mestu Černobil v nekdanji Sovjetski zvezi (zdaj Ukrajina). Nesreča se je zgodila med testiranjem reaktorja številka 4 in je privedla do izbruha močnega radioaktivnega sevanja. -
Prve večstranske volitve
Prve večstranske volitve se nanašajo na volitve, na katerih se lahko volivci odločijo med več političnimi strankami in kandidati. Takšne volitve omogočajo pluralizem, demokratično izbiro in konkurenco med političnimi silami. Natančen čas in kraj prvih večstranskih volitev je odvisen od države in njenega političnega sistema. V zgodovini so se večstranske volitve pojavile v različnih oblikah in časovnih obdobjih. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil nacionalni referendum, ki je potekal 23. decembra 1990. Na plebiscitu so se volivci odločali o neodvisnosti Slovenije in odcepitvi od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bil pomemben dokument, ki je bil sprejet 25. junija 1991. S tem dokumentom je Slovenija uradno razglasila svojo suverenost in neodvisnost od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta bila pomembna procesa, ki sta se odvijala v Sloveniji po osamosvojitvi in prevzemu neodvisnosti od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ti procesi sta bila del tranzicijskega obdobja, v katerem se je Slovenija preusmerjala iz socialističnega gospodarstva v tržno usmerjeno gospodarstvo. -
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti Slovenije je potekala 25. junija 1991. Takrat je bil sprejet Zakon o temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je označil uradno razglasitev neodvisnosti države. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo, imenovana tudi desetdnevna vojna, je oboroženi konflikt, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991. Ta vojna je bila del procesa osamosvajanja Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Sprejetje sloveske ustave
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Ustava Republike Slovenije je temeljni pravni akt države, ki določa organizacijo, pristojnosti in delovanje državnih institucij ter varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. -
Evropska unija
Evropska unija (EU) je politična in gospodarska združba 27 evropskih držav, ki sodelujejo na področjih gospodarstva, zakonodaje, politike in varnosti. EU je nastala kot nadaljevanje evropskega povezovanja in izhaja iz prvotnih evropskih skupnosti, ustanovljenih po drugi svetovni vojni. -
Vključitev v NATO
Vključitev Slovenije v NATO (Severnoatlantsko zavezništvo) se je zgodila 29. marca 2004. To je bil pomemben korak za Slovenijo, saj je postala del mednarodne obrambne organizacije, ki združuje večino evropskih držav in Združene države Amerike. -
Priključitev Evropski uniji
Priključitev Slovenij EU se je zgodila 1. maja 2004. Slovenija je postala del enotnega gospodarskega, političnega in pravnega prostora, ki ga tvorijo države članice EU.Pot do članstva v EU je za Slovenijo zahtevala izpolnitev določenih političnih, gospodarskih in pravnih meril. Slovenija je morala uskladiti svojo zakonodajo z evropsko zakonodajo ter izpolniti določene politične in gospodarske reforme. Po uspešnem izpolnjevanju teh zahtev je Slovenija postala polnopravna članica EU. -
Vstop v Euroobmočje
Slovenija je vstopila v euroobmočje in uvedla evro kot svojo uradno valuto 1. januarja 2007. Ta korak je predstavljal nadaljevanje evropskega integracijskega procesa in povezovanja Slovenije z ostalimi državami članicami Evropske unije (EU). -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza je obdobje, ko se gospodarska dejavnost močno zmanjša in se sooča z negativnimi učinki, kot so padec proizvodnje, zmanjšanje zaposlenosti, upad investicij in povečanje brezposelnosti. Gospodarske krize so lahko posledica različnih dejavnikov, kot so finančne težave, neravnovesja na trgu, zmanjšanje potrošnje, padec povpraševanja ali politične nestabilnosti. -
Epidemija Covid-19
Epidemija Covid-19, tudi znana kot pandemija koronavirusa, je svetovna zdravstvena kriza, ki se je začela v začetku leta 2020. Covid-19 je bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus, imenovan SARS-CoV-2. Virus se prenaša z osebe na osebo in lahko povzroči različne simptome, vključno z vročino, kašljem, težavami z dihanjem in utrujenostjo. V hudih primerih lahko povzroči tudi resne zaplete, kot je pljučnica.