-
Najdaljše obdobje zgodovine, saj obsega 98%. Začne se pred okoli 2 milijona let s pojavom človečnjaka. Delimo jo na 3 kamene dobe: starejšo srednjo in mlajšo in dobo kovin: bakreno, bronasto in železno
https://www.youtube.com/watch?v=x7NU8f4K1AU -
Prve civilizacije so se v sredini 4. stol. pr. Kr. razvile v južnem delu Mezopotamije, v Egiptu in osrednji ter južni Turčiji. -
Pogoji, za nastanek visokih kultur so bili razvoj in napredek v kmetijstvu. Prevladovalo je namakalno poljedelstvo, glavne države pa so bile Egipt, Mezopotamija, Perzija, Fenicija in Izrael.
https://www.youtube.com/watch?v=BIar4yVRiGU -
Minojska doba je trajala od 2200 pr. Kr. do 1450 pr. Kr. Minojsko civilizacijo lahko opišemo kot vojaško družbo, ki je osredotočena na čaščenje boginje.
Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v Antični Grčiji od 1600 pr. Kr. do 1120 pr.Kr. Je bila prva napredna civilizacija v celinski Grčiji -
Je obdobje od konca mikenske palačne civilizacije. Znano tudi kot grški srednji vek ali geometrično obdobje.
-
Nastanki prvih polisov so se zgodili v 8. stoletju, najpomembnejši od teh: Šparta, Atene, Korint, Tebe, Argos in Milet.
-
Po obdobju grškega temnega veka je močan porast prebivalstva spodbudil veliko kolonizacijo (polisi). Končala se je z grško zmago nad Perzijo
-
Ustanovitev je opisana v smislu legend in mitov, najbolj poznan mit je pa zgodba o Romulu in Remu. Drugi opis, je pa da Rimljani izhajajo od trojanskega junaka Eneja. -
Je bila oblika v antičnem Rimu in je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije.
-
Je obdobje grške zmage nad Perzijo do smrti Aleksandra Velikega. Na začetku je bila zlata doba Aten, doživele so tudi kulturni razcvet. Bile so tudi vodilna sila Grčije
-
Glavni vzrok za vojne je bila širitev perzijskega imperija. Povod je bil jonski upor l. 499 in neuspešna ustaja grških polisov proti Perzijcem. L. 481 so pri Salamini bili poraženi Perzijci, prav tako tudi pri Platajah. S tem so bile vojne skoraj zaključene, čeprav jih je bilo uradno konec l. 449
-
Je bil makendonski kralj in vojskovodja, znan kot eden najboljših v času antike. Po očetovi smrti Aleksander prevzame prestol. Po velikih uspehih umre za malarijo v Babilonu. Njegov imperij je bil razdeljen med generale.
-
Je obdobje med smrtjo Aleksandra velikega in priključitvijo grškega prostora k Rimski republiki. Povezana je z arhitekturo, kulturo in starogrško umetnostjo.
-
So bile 3 vojne med Kartagino in Rimsko republiko, kjer je Rimska republika zmagovala. Prva je potekala predvsem na morju in se je vodila na Siciliji, drugi je znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Rimljani so tukaj utrpeli (Kanah) najhuši poraz. Tretja pa se je končala z uničenjem Kartagine
-
V tem obdobju je Grčiji vladala Rimska republika.
-
Rojen 13.6.100 pr. Kr. in umrl 15.3.44 pr. Kr, je bil rimski diktator in vojskovodja. Bil je pomemben pri ureditvi oslabljene RImske republike in se nato poimenoval cesar, kar je spremenilo republiko v Rimsko cesarstvo
-
Julij cezar je Okavija posinovil pod imenom Oktavijan. Potem ko so umorili Cezarja, je podedoval 3/4 njegovega premoženja in nato ustanovil zasebno vojsko. Naslednje leto je imel manjši spopad z Markom Antonijem, naslednjim Cezarjevim naslednikom. Zato sta istega leta sklenila premirje, nakar so Okavijan Antonij in Lepid se odločili maščevati Cezarja.
-
Po rimski republiki, ki jo je obnovil Cezar je cesar Avgust pričel kot prvi cesar Rimskega cesarstva. Rim je bila edina prestolnica do leta 286 po Kr.
-
V palestini, lahko za začetek štejemo Jezusa, a po njegovi smrti so pa njegov nauk širili učenci, ampak najbolj je vero razširil sveti Pavel vero širokim ljudskim množicam -
Po krizi v 3. stol. je bilo cesarstvo razdeljeno na vzhodni in zahodni del, zaradi odcepa Galskega in Palmirskega cesarstva. -
Z glavnim mestom Konstantinopel, poimenovanem po Cesarju Konstantinu I. Velikem. Cesarstvo je preživelo veliko dlje kot zahodni del, dokler ga l. 1453 niso osvojili osmanski Turki. Med svojim obstojem je bilo najmočnejša gospodarska, vojaška in kulturna sila v Europi
-
Cesar Teodozij razglasi krščanstvo za državno vero Rimskega cesarstva
-
v obdobju velikih selitev, so utrpeli veliko vpadov germanskih ljudstev in Hunov, kar pripelje Zahodno Rimsko cesarstvo do propada. Po odstavitvi cesarja Romula Avgusta pa je l. 476 dokončno propadlo
-
Je obdobje od konca antike do začetka novega veka. Deli se na 3 obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.
https://www.youtube.com/watch?v=DEtrBkrP0yk
https://www.youtube.com/watch?v=jwVF_9ZnG_s -
Vzhodno rimski cesar, ki je uredil rimsko pravo. Bil je sposoben vladar in si je prislužil naziv Veliki
-
Je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo da se je bog Alah, preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu. Njihova sveta knjiga se imenuje Koran -
Je bila slovanska kneževina v vzhodnih Alpah. Najverjetne je nastarejša slovenska država.
-
po špansko pomeni ponovna osvojitev. So bile bitke, ki so potekale okoli 780 let. Začel se je z Omajadsko zmago nad Vizigotskim kraljestvom in končal s padcem Granadskega emirata.
-
Postane prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva. Bil je okronan 15. 12. 800 in je bil cesar do 28. 1. 814 -
Je bila delitev krščanstva na rimskokatoliški in pravoslavni del. Leta 1054, sta papež Leon IX in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, zato se je krščanstvo delilo. -
So bile verske vojne, ki naj bi zagotovile krščansko oblast v Palestini, ki je bila pod nadzorom muslimanov. Vzrok naj bi bil, da so muslimani začeli ogrožati romanja kristjanov v svete kraje. Bile so neuspešne, so pa pospešile kulturo in gospodarske stike med narodi
-
Humanizem je bilo filozofsko in kulturno gibanje, ki se je dogajalo po evropi. Renesansa pa je preusmerila zanimanje iz onostranstva v stvarno življenje. kar se lahko opazi tudi v umetnosti.
-
Predstavljajo najbolj znano plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo posest na današnji Sloveniji.
-
Znana tudi kot črna smrt, je bila pandemije v zahodni Evroaziji in severni Afriki. BIla je najbolj smrtonosna pandemija v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt do okoli 200 milijonov ljudi.
-
Vpadi so potekali na slovenskem ozemlju, ko so vojaki Osmanskega imperija vdirali in oropali habsburške dežele.
-
Johannes Gutenberg, izumitelj tiskarskega stroja, je v 15. stoletju naredil največji napredek v zgodovina tiska. -
Sultan Mehmed II. je l. 1453 zavtel Konstantinopel, s katerim je prenehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo.
-
so se odvijali na današnji Sloveniji v času okoli 250 let. Začeli so se večinoma zaradi vedno višjih dajatev in vpadov Turkov.
-
Odkritje Amerike se je zgodilo tako, da je Kolumb razmišljal, da če bo plul na zahod da bo dosegel Indijo. Prvi otok ki so ga opazili so bili Bahami in Kolumb je mislil da je to skrajni vzhod. -
Prične se z Kolumbovim odkritjem Amerike in konča s koncem prve svetovne vojne. Trajal je okoli 400 let, v tem času pa se je zgodil velik napredek za človeštvo.
https://www.youtube.com/watch?v=pFKiLJvtjM8 -
Martin Luther prične reformacijo z objavo 95 tez za izboljšavo cerkve, pojavi se pa tudi potreba po znanju. Kasneje prepovejo tudi protestantsko cerkev, ampak neuspešno. Sicer je imel prepoved javnega nastopanja, je svoje delo nadaljeval in širil reformacijo -
Prvi dve tiskani slovenski knjigi sta bili Katekizem in Abecednik. Katekizem ali Ilirski domoljub, je bila 260 stranska knjiga, zraven pa Abecednik, da se je lahko prebralo knjigo. -
Je listina, ki je l. 1555 na državnem zboru u Augsburgu sprejel cesar Karel V. S to listino so končajo verske boje reformacijo in priznali novo vero, luteranstvo. Načelo je bilo čigar dežela - tega vera.
-
Prvi prevod Svetega pisma je naredil Jurij Dalmatin, ki ga je prevajal deset let. Adam Bohorič je pa prvi izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice. -
Ludvik XIV. poimenovan tudi kot Sončni kralj, ki je nadaljeval absolutistično politiko, kot njegovi predhodniki. Bil je tudi najdlje vladajoči monarh v evropski zgodovini - 72 let.
Absolutizem je oblika monarhove oblasti brez pomoči plemstva. -
Razvije se miselno in idejno gibanje. Cerkev in fevdalizem začneta izgubljati moč, prične se poudarjati razum, znanje...
-
Je vladala dosti kraljevinam, uvedla je šolsko obeznost, uvedla par reform, izboljšala gospodarstvo in promet, prenovila kazenski zakonik...
-
https://www.youtube.com/watch?v=hijVBjvGJkE Značilna za obdobje masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev (parni stroj). Cena izdelkov je padla in začel se je napredek znanosti.
-
Nekdanji francoski vojaški in politični vodja, cesar in general. Do leta je bil vodja, 18. maja 1804 pa se je oklical za cesarja Francije. Zavzel je večino Zahodne in Srednje Evrope.
-
Po velikih obdavčitvah, so kolonisti tovor čaja zmetali v morje, danes imenujemo ta dogodek Bostonska čajanka. Britanska vlada je uvedla izredno stanje, kar so pa kolonisti izkoristili za začetek vojne. Tako so zastopniki 13 britanskih kolonij 4. 7. 1776 v Philadelphiji razglasili odcepitev. -
Je bilo obdobje velikih političnih in družbenih sprememb v Franciji. Pomenila je preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice so bili zaton moči starih monarhij in Cerkva, s tem se je pa uveljavila demokracija in nacionalizem. https://www.youtube.com/watch?v=5eeg_W-1jEE
-
Ilirske province je Napoleon ustanovil po porazu Avstrije v bitkah in so bili s tem prisiljeni prepustiti Franciji veliko ozemlja.
-
V tem času je bil na oblasti cesar Ferdinand I., ki ni bil zmožen vladanja, zato je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom za vodjo. Držal se je načel Dunajskega kongresa, torej mu je bila glavna skrb preprečevanje političnih sprememb
-
Je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Sestali so se zaradi revolucijskih nemirov po obdobju Napoleona. Poleg kronanih glav Evrope so tudi na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane, ki so imeli veliko veselja. -
Pri 13 let je začel svojo kariero kot polkovnik v avstrijski vojski, zato je celo svoje življenje nosil uniformo mlajšega častnika. Spal je pa tudi na vojaški postelji, ki jo še danes kažejo. Po odstopu Metternicha, je postal guverner Češke, nato pa je bil poslan na fronto v Italijo. Nato pa je 2. 12. 1848 postal cesar. Poročil se je z mlado Elizabeto, ki je kasneje tudi bila umorjena.
-
Zedinjena Slovenije je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev, ki so namesto koščkov dežel zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okvirju Avstrijskega cesarstva. Po marčni revoluciji, ki jeavstrijskega cesarja Ferdinanda I. prisilila v sprejetje ustave, so v letu narodov številni narodi Avstrijskega cesarstva videli priložnost narodne okrepitve. -
Bil je notranji minister v avstrijski vladi, se po njem imenuje Bachov absolutizem, obdobje neoabsolutizma, ki je nastopilo z cesarjem Francem Jožefom I.
-
Je bila prelomnica, saj je vlogo prevzel motor z notranjim izgorevanjem, zato so namesto premoga začeli v večini proizvajati nafto. To revolucijo je tudi dosegla ZDA, kar je pa privedlo do največjega madeža v zgodovini ZDA- suženjstvo na plantažah.
-
Je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije. Prvi kralj je bil Viktor Emanuel II. Zedinjenje Italije je bilo priključitev raznih držav, ki so se nahajale na Apeninskem polotoku in tako po osvojitvah in plebiscitih so Sardinci zavladali skoraj celemu polotoku in se preimenovala v Kraljevino Italijo. -
Je bila vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter suženjstva. V začetku so južnjaške sile zmagovale zaradi dobrega generala, ampak se je severni vojski posrečila pomorska blokada južnih držav, ki so kupovala orožje iz Evrope. Zato se je zmaga začela nagibati na severno stran. Tako se je končala vojna aprila 1865 z kapitulacijo generala Leeja.
-
Je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva, ki je bila dualistična država. Bila je v obliki dvojne monarhije. -
Znano kot drugi rajh, nekdanji imperij v Evropi pod vladanjem Prusije. Ustvaril ga je Bismarck, z prvim cesarjem Viljem I. -
Bivši slovenski pesnik in general, ki se je boril za severno mejo. 1.11 1918 Je v vojašnici 26. polka razglasil Marbior za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.
-
Atentat na Franca Ferdinanda in njegovo ženo se je zgodil v Sarajevu, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip smrtno ranil.
Bil je eden od skupine 7. Cilj je bil, da bi odstranili južnoslovanske države od Avstro-Ogrske, da bi se združili v Jugoslavijo. -
Bila je prva globalna vojna, v kateri so bili vpleteni vsi imperiji tedajšnega časa. Začelo se je z umorom prestolonaslednika, kar se je pa z zavenicami sil razširilo v svetovno vojno. Antanto je sestavljala Francija, Rusija in Velika Britanija, centralne sile pa Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska in Italija. Italija je zaradi obljubljenih pridobitev ozemlja prestopila na antanto silo.
-
Potekala je od Rombona na severu do izliva Soče na jugu, skupaj okoli 90 kilometrov. Boj je potekal med Italijo in Avstro-Ogrsko. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč v 1. sv vojni, saj je boj potekal na visokogorju in tudi ravnini na jugu fronte
-
So bile vrste revolucij, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji je bil cesar prisiljeno odstopiti, zamenjala ga je začasna ruska vlada. V drugi, oktobrski revoluciji je pa bila vlada odstavljeni in zamenjana s komunistično vlado boljševikov. -
Obdobje po koncu prve svetovne vojne, deljeno na svet med vojnama, druga svetovna vojna, hladna vojna in novejša zgodovina.
-
Kraljevina SHS, z geslom "En narod, ena država, en kralj". 12.11.1920 so predstavniki vlade SHS in italijanske vlade sprejeli rapalsko pogodbo, kjer so se odrekli velikemu delu na zahodu. Prvo ustavo, Vodvdanska ustava, so sprejeli 28.6.1921.
-
Kraljevina SHS se leta 1929 preimenuje v Kraljevino Jugoslavijo. Ukinila se je pa z razglasitvijo ustanovitve FLRJ. Aleksander I. Karađorđević je razveljavil ustavo, tako je razpustil parlament in prevzel oblast, z novo vlado pod vodstvom generala Živkovića je bila pa odgovorna neposredno kralju.
-
Pariška mirovna konferenca je potekela po koncu prve svetovne vojne v Versajski palači. Konference se je udeležilo 32 držav, vendar so odločali veliki 4je, Wilson, Lloyd George, Clememceau in Orlando. Rusija in države centralnih sil na konferenco niso bile povabljene. Woodrow Wilson je predstavil svoj program z 14 točkami. So pa tudi določili kazenske pogoje za poraženke.
-
Po prvi svetovni vojni, ki je prizadela Evropo in ne ZDA, je ZDA prevzela vlogo največje gospodarske in politične sile. Zato so tudi pomagali evropi pri blagu in hrani, kjer si sami niso mogli pridelati.
-
Po porazu Avstro-Ogrske je Madžarska izgubila dve tretjini ozemlja. Po razpadu Avstro-Ogrske so največ ozemlja dobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina SHS. SHS je dobila Prekmurje, Slavonijo in Banar. -
Je določil državno mejo med Kraljevino SHS in Avstrijo po prvi svetovni vojni. -
Je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi uporabljal Josif Stalin med letoma 1922 in 1952. Vključevala je obliko enopartijske totalitarne policijske države, z hitro industirializacijo, teorijo socializma itd. Stalinov režim je na hitro očistil družbo, ki jih je on videl kot grožnjo sebi in komunizmu.
-
Je bil politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Mussolini. Mussolini je imel v mislih totalitarni sistem, ki bi ga uveljavil v Italiji in po svetu, ne glede na zgodovino.
-
To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju. Posledice so čutile bol kot ne vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije in kmetijska območja zaradi pacda cen. Obseg mednardone trgovine se je zmanjšal za polovico, tako tudi osebni dohodki, prihodki od davkov, cene in dobički
-
Ime Nacizem se je začel uporabljati v propaganti po vzponu Nacinalsocialistične stranke Adolfa Hitlerja na oblast države.
Ideološko so podpirali koncept Velike Nemčije. Zato so se nacisti namenili poseliti celotno vzhodno Evropo, prebivalstvo, večinoma Slovani pa germanizirati ali poslati v koncentracijska taborišča. Bili so tudi rasisti., še posebaj proti Židom. -
Je bila vojna med dvema političnima stranema: levo, sestavljeno iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih in republikanskih političnih frakcij, ter desno nacinalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti. Zaradi takratnih političnih okoliščin se vojna obravnava kot spopad političnih slojev.
-
Je bila ena največjih in najdražjih svetovnih vojn, ki je trajala 6 let. Boj je potekal med zavezniki, torej Ameriko, Veliko Britanijo, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko proti silami osi, torej Nemčija, Italija in Japonska. Tako se je odvijala po celem svetu, zahtevala pa je okoli 60 milijonov življenj. Zaradi velikega deleža mrtvih civilistov, se šteje pod najbolj krvavo vojno v zgodovini. https://www.youtube.com/watch?v=r-JmaLUClhs&pp=ygUSMi4gc3ZldG92bmphIHZvam5h
-
Je bil krajši spopad med silami osi in jugoslovansko kraljevo vojsko. Do spopada je prišlo zaradi upora 6. aprila 1941 po tem, ko se je ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da se je odločil ukazati prekinitev priprav na napad na Sovjetsko zvezo in ukazal takoj napasti Jugoslavijo. Vojna je trajala samo 11 dni. -
Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila povojna država zasnovana, kot federacija 5 narodov: Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev, ter 6 federalnih enot: Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina.
Je imela več socialističnih oblik, kot Demokratično federativno (DFJ 1945), Federativno ljudsko republiko (FLRJ 1945-1963) in Socialistično federatvino republiko (SFRJ 1963-1992). -
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Slovenija je postala članica OZN 22. 5. 1992 -
Vojna med vzhodom in zahodom, ki je v večini bila oboroževalska tekma med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Znani simbol hladne vojne je Berlinski zid, ki je ločil Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Konec hladne vojne se je zgodil z razpadom Sovjetske zveze in odstopom Gorbačova.
-
Je bil konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske, Sovjetske zveze proti Južni Koreji s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela z nenadnim napadom Severne Koreje na Južno Korejo. Južna Koreja je skoraj zmagala, ko je nenadoma Kitajska vstopila v vojno in poslala milijon vojakov na bojišče, ki so premočili zaveznike, ki so se umaknili. Vojna se je končala s podpisom premirja.
-
Je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bil poenotenje določenih držav v Evropi. Prve članice so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, NIzozemska in Zahodna nemčija. Bila je oblika in povod za usanovitev Evropske Unije. -
Je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu podpisali zastopniki Italije, ZDA, Združenega kraljestva in Jugoslavije. Začasno je takrat uredil razmejitveno črto med Italijo in Jugoslavijo, ki je ostalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. sv vojne.
-
Je bilo gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je nastalo med hladno vojno, katere države se niso odločile za stran. Pomembno vlogo je odigrala Jugoslavija.
-
Je pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, ki je bila ustvarjena 1957 pod imenom Evropska gospodarska skupnost.
-
Kriza se je začela, ko so vodje amerike izvedeli, da so na Kubi naskrivaj nameščali sovjetske rakete z jedrskimi konicami. Predsednik Kennedy je zahteval umik raket, ki je bil uspešen in tako preprečena možna 3. svetovna vojna. Del sporazuma je tudi bil umik jedrskega orožja iz Turčije, ki je bil javnosti nepoznan. Od takrat dalje je med Mosko in Washingtonom vzpostavljen rdeči telefon. -
Je bil spopad Severnega Vietnama proti ZDA in Južnim Vietnamom. Vojna je nastala zaradi vojaških razmer hladne vojne, v kateri si je Severni Vietnam hotel priključiti Južni del. Konec vojne se je zgodil s padom Južnega Vietnama, kjer so v Saigonu v palači aretirali predsednika Južnega Vietnama in obesili severnovietnamsko zastavo. Amerika te vojne ne priznava kot poraz.
-
Znana kot Apollo 11, je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je uspešno pristala na Luni. Na sliki opazimo Buzza Aladrina, v odsevu vizirja pa Neila Armstronga z Zemljo. -
Nesreča se je zgodila v Pripjatu v Ukrajini, ko je po varnostnem testu ob 1:23:40 Aleksander Akimov pritisnil na gumb AZ-5, ki je sprožil popolno zaustavitev jedrskega reaktorja, ampak zaradi počasnega mehanizma vstavljanja nadzornih palic, so se palice zataknile na 1/3 in tako je ob 1:23:47 moč reaktorja poskočila na 30GW, kar je desetkrat več od normale, zato je prišlo do močne eksplozije. -
-
Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji, na katero se je udeležilo 83,5% volivcev.
-
Je potekal 23. 12. 1990, na njem so slovenski volivci odločali o samostojnosti Slovenije. Plebiscit je imel 93,2% udeležbo, kjer se je 95% jih odločilo za samostojnost, kar je takrat predstavljalo 88,5% vseh volilnih upravičencev.
-
Je bil dan, ko so razglasili Slovenijo kot samostojno in neodvisno republiko. To je bil velik dan in je velik dan za Slovenski narod -
Na isto noč, ko je bila razglašena samostojna Republika Slovenija se je odločila vlada SFRJ sprejeti odlok. Tako se je oboroženi spopad, ki se je začel 27.6 1991 pri Pogancih z napadom na kolono JLA začela Teritorialna obramba Republike Slovenije, ki se je razširil tudi na območja Republike, ki niso mejna. 7.7. 1991 RS podpiše brionsko deklaracijo, ki vojno zaključi.
-
Ustavo je Državni zbor priznal na seji 23. 12. 1991. Vsebuje 176 členov, ki se delijo na 10 delov. Uveljavili so tudi spremebo ustave z sprejemom ustavnega zakona.
-
Po osamosvojitvi naprej, Je Republika Slovenija ciljala na članstvo v Evropski uniji, ki so ga tudi dosegli. Slovenija je pa po vseh postopkih postala ponvopravna članica šele 1. 5. 2004. -
Posvetovalni referendum je bil izveden 23. 3. 2003, kjer so odločali za vstop Slovenije v zvezo NATO, kjer jih je volilo 66,5% za vstop, kjer sta bila oba izida referenduma, tako kot za v Evropsko unijo kot za NATO bila oba zavezujoča in neponovljiva. -
Slovenija se popolnoma priključi v EU
-
Leta 2007 smo vstopili v območje evrope, tako smo zamenjali denarno valuto na evro.
-
Je bila gospodarska kriza, ki je trajala od leta 2008 do leta 2013
-
Je bila nova epidemija z korona virusom, ki je prišel iz kitajske in je povzročil kar nekaj problemov prebivalstvu in zdravstvu, zato se je začelo nositi maske, razkuževati roke itd.