-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov danasnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva.obsega 98 odstotkov vse zgodovine -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so nastale ob rekah, kjer je bila rodovitna zemlja. Prve dve civilizacije sta bili mezopotamska in egipčanska -
Period: 3500 BCE to 476 BCE
Stari vek
Od nastanek civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Minojska civilizacija je bila prva civilizacija v Evropi. Gradili so velike, bogato poslikane palače. Mikenci so prišli po minojkih. Mikenci so bili vojaško usmerjeno ljudstvo, propadli so zaradi dorskih selitev. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Ko je mikenska doba propadla je bilo uničenih veliko mest in je zavladala lakota in ljudje so se odseljevali. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Polisi so bile mestne države. Polisi so se med seboj veliko bojevali. Nekaj grških polisov je bilo Atene, Šparta, Korint, Tebe. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Začela je porast prebivalstva v Grčiji. Nastali so polisi (Grške mestne države), kasneje pa tudi prve oblike demokracije. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Rim je nastal tako da se je več vasi združilo v eno in nastali so rimljani. Nastal je na podlagi mitov najbolj znan je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila. Čez čas je Rim dobil moč in postal središče imperija. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
To je obdobje ko je Grčija zmagala nad Perzijci in do smrti Aleksandra Velikega. Grčija je v tem obdobju doživela tudi kulturni razcvet. -
Period: 479 BCE to 499 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Vojne so potekale med Grškimi polisi in Perzijo. Grčija zmaga vojno. Bilo je veliko bitk (Bitka pri Maratonu, velika perzijska vojna, bitka pri Termopilah, bitka pri Salmini...) -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander veliki je bil sin velikega vladarja Makedonije, ki je pospešilrazvoj Makedonske civilizacije. Zavzel ozemlje vse od Grčije, Egipta in do Indije. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
je obdobje grške kulture od Aleksandra Velikega. V tem obdobju pride do razvoja, saj prevzamejo vzhodne ideje in religijo. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino, ki so se odvijale med leti 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Vojskovanja so se začela zaradi konkurence za nadzor nad Sicilijo in so pripomogla k vzpostavitvi Rimskega cesarstva kot največje sile na območju Sredozemlja. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Doba se je začela s porazom v bitki pri Korintu. V tem času so vladali Rimska republika in Rimsko cesarstvo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil pomemben rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Uveljavil se je kot eden največjih voditeljev v zgodovini Rimskega imperija, a je bil umorjen zaradi strahu pred njegovo preveliko oblastjo. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski državnik, vojskovodja in prvi rimski cesar, ki je vladal dolgih 41 let. Pod njegovo vladavino se je Rim preoblikoval v mogočno cesarstvo. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo politično, vojaško in kulturno območje. Rimsko cesarstvo je doživelo velik uspeh in preživelo več kot petsto let, vendar pa je bilo na koncu oslabljeno zaradi notranjih političnih napetosti, gospodarskih težav in zunanjih napadov. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Začetek Krščanstva se je zažel z Kristusovim rojstvom, ki naj bi bil leta 0. Takrat smo začeli tudi šteti leta. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Rimsko cesarstvo razdelilo na Vzhodno in Zahodno rimsko cesarstvo. Vzhodno cesarstvo je bilo bogatejše in razvitejše ter je imelo središče v Konstantinoplu, medtem ko je Zahodno cesarstvo propadlo leta 476 n. št. pod pritiskom tujih invazij. -
Period: 342 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinska država nastane z delitvijo rimskega imperija. Imenuje se tudi vzhodno Rimsko cesarstvo. Večino časa je bila gospodarska, kulturna in vojaška sila v Evropi. Vera v tem obdobju je bila krščanska. -
380
KRŠČANSTVO POSTANE DRŽAVNA VERA V RIMSKEM CESARSTVU
To se je zgodilo pod vladavino rimskega cesarja Konstantina Velikega, ki je sprejel krščanstvo kot svojo vero in nato izdal številne ukaze za zaščito krščanske cerkve. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Propad Zahodnega rimskega cesarstva se je zgodil v 5. stoletju n. št., zaradi političnih in gospodarskih težav, invazij barbarov in splošnega oslabljenja rimske vojske. Ta dogodek je povzročil velike družbene in politične spremembe na območju Evrope in Sredozemlja. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države Nastale so nove države, prebivalstvo o se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 568
CESAR JUSTINIJAN I.
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, znan po vojaških uspehih, obnovi Rimskega cesarstva, pravni reformi in prizadevanjih za krščansko enotnost. -
622
ZAČETEK ISLAMA
slam temelji na izpovedi vere v enega Boga, Allaha, in verovanju v prerokovanje Mohameda kot zadnjega Božjega poslanca. Islam je postal ena največjih svetovnih religij. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je zgodovinska dežela na ozemlju današnje Slovenije, ki je večino časa obstajala kot samostojna. Ustanovljena je bila leta 745 in v 9. stoletju vključena v Franksko cesarstvo. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bil proces ponovnega osvajanja ozemelj, ki so jih muslimanski osvajalci zavzeli na Iberskem polotoku v Španiji v 8. stoletju. Vojaški spopadi so trajali od 8. do 15. stoletja, dokler krščanske sile niso leta 1492 uspešno osvojile Granade in tako končale muslimansko vladavino na Iberskem polotoku. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Njegova kronanje je bila izredno pomembna, saj se je z njo začelo obdobje, imenovano Srednji vek. Kronanje Karla Velikega je pomembno tudi zaradi njegovih dosežkov na področju vojaškega osvajanja, administracije, oblikovanja prava in umetnosti, kar je prispevalo k razvoju srednjeveškega evropskega obdobja. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma je bilo ločenje krščanske cerkve na vzhodno in zahodno krščanstvo leta 1054. Ločitev je povzročila razkroj enotnosti krščanske cerkve in vplivala na politične in kulturne spremembe v Evropi. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile serija vojn med krščanskimi in muslimanskimi silami, ki so se odvijale med 11. in 13. stoletjem. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem in renesansa sta bila kulturna gibanja v 14. in 15. stoletju v Evropi, ki sta se osredotočala na človeka kot središče razmišljanja in ustvarjanja ter obudila zanimanje za antično kulturo in umetnost. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili plemiška družina, ki je imela velik vpliv v Sloveniji in sosednjih državah v 14. in 15. stoletju. Med drugim so imeli v lasti mesta Celje in gradove, kot so Celjski grad in Grad Tabor. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge, znana kot Črna smrt, je bila izjemno smrtonosna pandemija, ki je v 14. stoletju ubila približno 25 milijonov ljudi v Evropi, Aziji in Afriki. Bolezen se je hitro širila in povzročila ogromno socialno in gospodarsko nestabilnost, ter imela dolgotrajne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Tiskarski stroj je izumil Johann Gutenberg okoli leta 1450, kar je predstavljalo velik korak naprej za širjenje znanja in kulture, saj je omogočil veliko hitrejšo in cenejšo reprodukcijo knjig ter olajšal širjenje idej. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Turki so leta 1453 zavzeli Konstantinopel, tedaj prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva, kar je predstavljalo konec tisočletne vladavine Rimskega cesarstva in bizantinske kulture v tem mestu. Osmanlije so mesto preimenovali v Istanbul in ga uporabljali kot svojo prestolnico. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili gospodarsko in družbeno pogojeni upori kmetov proti fevdalni oblasti in njenemu izkoriščanju. V Evropi so se pojavili v 14. stoletju, v Sloveniji pa so najbolj znani kmečki upori v 15. in 16. stoletju. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je Krištof Kolumb odkril Karibe in tako odkril novo celino, ki jo do takrat v Evropi niso poznali. To je privedlo do kolonizacije in izkoriščanja ameriških dežel ter velikih sprememb v svetovni zgodovini. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Obdobje velikih geografskih odkriti razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je začelo v Nemčiji in je imelo za cilj reformirati Rimskokatoliško cerkev. Njeni vodilni predstavnik je bili Martin Luther. Glavni vzrok za reformacijo je bil kritični odnos do cerkvenih oblasti, predvsem do prodaje odpustkov, ki so jo cerkev uporabljale kot vir financiranja. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prvi slovenski tiskani knjigi sta Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 izdal reformator Primož Trubar v nemškem gradu Tübingen. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil dogovor med katoliškimi in protestantskimi predstavniki v Nemčiji leta 1555. Mir je omogočil, da so ljudje v posameznih nemških kneževinah lahko izbrali svojo vero in da so kneževine postale bodisi katoliške bodisi protestantske. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
V 16. stoletju je protestantizem prinesel novo obdobje v razvoju slovenskega jezika. Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1550, medtem ko je bil prvi prevod Svetega pisma v slovenščino dokončan leta 1584. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, znan po svoji vladavini, ki je vključevala absolutistično obliko vladanja, kjer je kralj imel popoln nadzor nad državo in njenimi institucijami. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je filozofska in kulturna gibanja v 18. stoletju, ki so poudarjala razum, svobodo in znanost kot ključne vrednote. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Med njenim vladanjem je Avstrija doživela številne reforme, med drugim v izobraževanju, gospodarstvu in administraciji. Marija Terezija je bila tudi zelo religiozna in je zagovarjala tradicionalne katoliške vrednote. Njeno vladanje je bilo zaznamovano tudi s številnimi vojnami, med drugim z vojno za avstrijsko dediščino in sedmletno vojno. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija je bilo obdobje, ko se je uvedla strojna proizvodnja s pomočjo parnega stroja. To je prineslo spremembe v načinu proizvodnje, delovnih pogojih in družbi ter omogočilo hitrejši razvoj tehnologij. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil znan francoski vojaški voditelj in politik v 19. stoletju. Postal je znan po svojih vojaških uspehih in vodil Francijo v času Napoleonskih vojn. Ustanovil je Francosko cesarstvo in se okronal za cesarja. Napoleon je vpeljal številne reforme v Franciji in bil poznan po svoji taktiki na bojišču. Njegova vladavina se je končala z njegovim porazom in izgnanstvom na otok Sveta Helena, kjer je umrl. -
NASTANEK ZDA
ZDA so nastale kot rezultat naseljevanja angleških kolonistov na severnoameriški celini v začetku 17. stoletja. Kolonije so se postopoma združile in leta 1776 razglasile neodvisnost od Velike Britanije. Po vojni so ZDA postale suverena država. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bila območje, ki ga je Napoleon Bonaparte ustanovil v 19. stoletju. Vključevale so večji del današnje Slovenije, del Hrvaške, Avstrije in Italije. Napoleon je na tem območju uvedel francosko administracijo in reforme, kot so enotna zakonodaja in izobraževalne spremembe. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je vodil Klemens von Metternich v 19. stoletju. Metternich je bil avstrijski državnik, ki je zagovarjal ohranitev moči avtoritarnega monarha in zatiranje liberalnih, nacionalnih in demokratičnih gibanj. S svojo politiko represije in nadzora je poskušal ohraniti status quo v Evropi in preprečiti politične spremembe. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Leta 1821 je v Ljubljani potekal kongres Svete Alianse. Kongres je bil del političnih srečanj evropskih vladarjev, kjer so razpravljali o varnosti in stabilnosti v Evropi. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar, ki je vladal zelo dolgo, od leta 1848 do leta 1916. Bil je vladar med pomembnimi zgodovinskimi dogodki, kot so avstro-ogrski kompromis, vojna s Prusijo in prva svetovna vojna. Bil je znan po svoji trdi disciplini in konservativnosti. Med njegovim vladanjem so se zgodile tudi politične napetosti in družbene neenakosti. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo obdobje v 19. stoletju, ko so se po vsej Evropi ljudje borili za politično svobodo in ustanavljanje lastnih držav. Slovenci so se prav tako vključili v ta gibanja in si prizadevali za združitev slovenskega ozemlja v eno državo, imenovano Zedinjena Slovenija. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na politični sistem, ki ga je vodil Alexander von Bach v Avstriji v 19. stoletju. Bach je uvedel represivne politike, kot je cenzura in omejevanje političnih svoboščin, da bi ohranil avtoritarno oblast cesarja. Njegov sistem je bil kritiziran zaradi pomanjkanja svoboščin in represije. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
V tem obdobju so se pojavile nove tehnologije, kot so električna energija, avtomobili in telekomunikacije. Množična proizvodnja je postala pomembna, kar je prineslo hitrejši razvoj industrije. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Prej je bilo italijansko ozemlje razdeljeno in pod vplivom različnih vladarjev. Giuseppe Garibaldi, Giuseppe Mazzini in Camillo di Cavour so bili vodilne osebnosti v gibanju za združitev Italije. Z njihovimi prizadevanji se je večina italijanskih ozemelj združila. Viktor Emanuel II. Savojski je bil kronan za kralja Italije. Kasneje je Kraljevina Italija še širila svoje ozemlje. Njena končna združitev je bila dosežena po koncu prve svetovne vojne. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je bila vojna med severnimi in južnimi državami ZDA med letoma 1861 in 1865. Sever je nasprotoval suženjstvu, medtem ko je jug zagovarjal pravico do suženjstva. Vojna je bila zelo krvava in končala se je s porazom južnih držav. Končna posledica vojne je bila odprava suženjstva in spremembe v družbi ter politiki ZDA. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867. Pred tem je bilo ozemlje pod vplivom Habsburške monarhije. Po avstrijsko-pruski vojni in notranjih napetostih je bil dosežen dogovor za reorganizacijo države.
Dualna monarhija Avstro-Ogrska je vključevala dva dela: avstrijski del, ki je vključeval avstrijske dežele, in ogrski del, ki je vključeval Kraljevino Ogrsko in druge dežele. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871 po združitvi več nemških dežel. Otto von Bismarck je bil ključna osebnost pri združevanju. Pruski kralj Viljem I. je bil razglašen za nemškega cesarja. Cesarstvo je vključevalo večino nemških dežel in je bilo močno gospodarsko ter vojaško. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik. Med prvo svetovno vojno je bil v avstro-ogrski vojski, nato pa je vodil slovensko vojaško enoto, ki je zasedla Maribor in pomagala pri vključitvi tega območja v novo oblikovano Državo SHS. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil leta 1914 v Sarajevu. Mladi bosanski Srb Gavrilo Princip je ustrelil prestolonaslednika in njegovo ženo, kar je privedlo do začetka prve svetovne vojne. Atentat je povzročil politično krizo in mednarodne konflikte. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bil velik oborožen konflikt, ki se je odvijal med letoma 1914 in 1918. Vključevala je večino večjih svetovnih sil tistega časa.Med vojno so se uporabljale nove vojaške tehnologije, kot so strojni topovi in letala. Spopadi so bili pogosto zasidrani v sistemih jarkov. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila bojišče med Italijo in Avstro-Ogrsko med prvo svetovno vojno. Potekala je ob reki Soči. Boji so bili zelo krvavi in zastojni zaradi težkega terena. Fronta je trajala do leta 1917, ko je Avstro-Ogrska izvedla uspešen protinapad. Fronta je imela veliko žrtev, končna meja po vojni pa je potekala ob reki Soči. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ljudje so se uprli carskemu režimu zaradi slabe ekonomije, hrane in vojne. Najprej je prišlo do februarske revolucije, v kateri je bil car Nikolaj II. strmoglavljen in vzpostavljena začasna vlada. -
Period: to
Sodobnost
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1918. Namen te države je bil združiti Slovence, Hrvate in Srbe v enotno politično tvorbo. Vendar so se kmalu po ustanovitvi pojavile napetosti med različnimi narodi in političnimi skupinami. Leta 1929 je bil uveden avtoritarni režim, ki je preoblikoval državo v Kraljevino Jugoslavijo. Kljub temu so se napetosti nadaljevale in kasneje privedle do razpada Jugoslavije in izbruhov vojn v devetdesetih letih. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1918. Združila je različne južnoslovanske narode, kot so Srbi, Hrvati in Slovenci, pod eno oblastjo. Kasneje se je preoblikovala v Kraljevino Jugoslavijo, ki je vključevala več republik. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je bila srečanje v Parizu po prvi svetovni vojni, kjer so se zmagovalne države dogovorile o miru. Pogodbe, kot je Versajska pogodba, so določile pogoje za poražene države, vključno z Nemčijo. Konferenca je vplivala na spremembe meja, oblikovanje novega mednarodnega reda in ustanovitev Lige narodov. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta so bila obdobje po prvi svetovni vojni, ko je bilo veliko gospodarskega in kulturnega razcveta. Industrija je rasla, novi izumi so se pojavljali. Vendar se je to obdobje končalo z Veliko depresijo, ki je prinesla gospodarsko krizo. -
TRIANONSKA POGODBA–MEJA V PREKMURJU
Dogovorila je spremembe meja in teritorialne razdelitve po koncu Avstro-Ogrske. Glede meje v Prekmurju je pogodba določila, da večji del Prekmurja pripade Kraljevini SHS, kasneje znani kot Jugoslavija. To je pomenilo, da je Prekmurje postalo del Jugoslavije. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz. ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani.Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske, -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo leta 1920 na Koroškem, da bi se odločili, ali želijo ostati v Avstriji ali se pridružiti Jugoslaviji. Večina prebivalcev se je odločila, da želi ostati v Avstriji, vendar so nekatera območja s slovenskim prebivalstvom dodelili Jugoslaviji. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države; hitra industrializacija; teorija socializma v eni državi; kolektivizacija kmetijstva; zaostritev razrednega boja v socializmu; kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil politični sistem, ki ga je v dvajsetih letih 20. stoletja uvedel Benito Mussolini. Fašistična vlada je bila diktatorska in je imela popolno oblast. Mussolini je poudarjal moč države, enotnost in nacionalizem. Vlada je uvedla nadzor nad gospodarstvom in mediji ter omejila politične svoboščine. Fašizem je tudi spodbujal agresivno zunanjo politiko. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza, imenovana tudi Velika depresija, je bila najhujša gospodarska kriza v zgodovini. Začela se je leta 1929 z gospodarskim zlomom na borzi v New Yorku. Posledice so bile visoka brezposelnost, propad podjetij in izguba prihrankov ljudi. Kriza je trajala dolgo časa in prizadela skoraj vsako državo. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji je bil politični sistem, ki ga je vodil Adolf Hitler. Nacisti so verjeli v nadmoč ariske rase in so zatirali druge manjšine, zlasti Jude. Hitler je uvedel antisemitske zakone in izvedel holokavst. Nacistični režim je bil represiven, zatiral politično opozicijo in nadzoroval medije. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je bila vojna v Španiji med letoma 1936 in 1939. Na eni strani so bili republikanci, ki so podpirali demokratično vlado, na drugi strani pa nacionalisti pod vodstvom Franca. Vojaške sile Franca so izvedle državni udar in začela se je vojna. Vojske obeh strani so se spopadle v nasilnih bitkah, ki so prizadele civiliste. Leta 1939 so nacionalisti zmagali in Franco je prevzel oblast ter vzpostavil diktatorski režim. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
- aprila leta 1941 je nemška vojska brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo. Bombniki so najprej poleteli nad vojaška letališča, nato pa se preusmerili na Beograd, kjer je bilo v napadih ubitih več tisoč ljudi. Kmalu so se invaziji na Jugoslavijo priključile še ostale članice sil osi (in Trojnega pakta). Država je bila v nekaj dneh zasedena, kraljeva vlada pa je zbežala v London.
-
Period: to
JUGOSLAVIJA
- januarja 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđevič razveljavil Vidovdansko ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.
-
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angleško United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum, tudi Londonski sporazum, Memorandum o soglasju ali Drugi londonski sporazum, je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih (tudi neuvrščene države) je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna (znana tudi kot druga indokitajska vojna) je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Spopad se je začel 1. novembra 1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel Saigon. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
KUBANSKA KRIZA
Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija (Columbia) Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel (Eagle) Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko celega sveta. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji.
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
-
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni (komercialni) sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Obratni postopek je nacionalizacija. Večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji kakor tudi drugod v bivših republikah Jugoslavije so bili izvedeni po osamosvojitvi oz. razpadu takratne Jugoslavije. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
-
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Po razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije 25. 6. 1991 je izvršni svet Socialistične federativne republike Jugoslavije še isti dan na nočni seji sprejel odlok o neposrednem zagotavljanju uresničevanja zveznih predpisov o prehodu državne meje na ozemlju RS. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov (številčeni do 174, vendar poleg 3. člena obstaja tudi 3. a-člen, leta 2016 pa je bil 70. členu dodan tudi 70. a- člen), ki so razdeljeni v deset sklopov. -
EVROPSKA UNIJA
Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana v Maastrichtu na Nizozemskem. Je pomemben mejnik, saj določa jasna pravila za prihodnjo enotno valuto, zunanjo in varnostno politiko ter tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. Evropska unija je uradno ustanovljena s pogodbo, ki začne veljati 1. novembra 1993. -
VKLJUČITEV V NATO
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
-
VSTOP V EUROOBMOČJE
Évroobmóčje, tudi évrocóna, évrozóna, évrosistém ali évrolánd, je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Globalna finančna kriza je bila huda svetovna gospodarska kriza, ki se je zgodila v začetku 21. stoletja. To je bila najhujša finančna kriza po veliki depresiji. -
EPIDEMIJA COVID 19
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije. Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom je prišel na letališču v Italiji.