-
Italijanska vojska je želela zavzeti tolminsko in goriško mostišče ter zahodni rob Kraške planote. Odločila se je za udar proti Doberdobski planoti. Toda v bitki so le s težavo osvojili vznožje kraške planote pri Sredipolju, Romjanu in Selcu.
-
Osredinili so se proti goriškemu mostišču in na Kras. Italijani so večinoma napadali neuspešno, nad Kobaridom pa jim je vendarle uspelo osvojiti Batognico in poriniti Avstro-Ogrce na rezervno obrambno črto.
-
Italijani so predvidevali napad z mostišča pri Plavah, napad na vrh ter glavni udar na goriško mostišče, ki bi mu sledilo zavzetje Gorice. Vsi napadi so bili neuspešni.
-
Bitka je bila omejena na odsek Plavi-Vrh. Italijani so s topništvom in letalstvom sistematično rušili Gorico, na pomoč pa so priskočile tudi enote na Tolminskem, ki so napadale odsek Mrzli vrh - Vodil vrh. Tokrat je bil uspeh Italijanov neznaten: zavzeli so nekaj strelskih jarkov pri Doljah in Zagori, hrbet s cerkvijo med Oslavjem in cesto od Števerjana do Pevme, prednje jarke pri Podgori, na severozahodnem pobočju Vrha, na zahodnem robu Martinščine.
-
Bila je sestavljena predvsem iz lokalnih napadov. Glavna cilja sta bila Gorica in Tolmin. Toda italijanski napadi so bili večinoma neuspešni.
-
Italijanska glavna cilja sta bila Gorica in Doberdobska planota. Zaradi premoči Italijanov, Avstro-Ogrcem ni preostalo drugega kot napadalcem prepustiti porušeno Gorico in se umakniti na pomožno obrambno črto na levem bregu Soče. V drugi fazi ofenzive so Italijani poskušali Avstro-Ogrce izriniti še z novih položajev, vendar jim ni uspelo.
-
Italijani so potisnili branilce z Mirenskega gradu in z drugih položajev ter med Lokvico in Opatjim selom.
-
Italijani so potisnili branilce na drugo črto med Lokvico, Hudim Logom in Lukatičem, vzhodno od Gorice pa je padel vrh Šobra.
-
Italijansko letalstvo je bombardiralo Sežano, Dutovlje in Miramar. Branilci so obranili Fajtji hrib. Italijani so v treh bitkah prodrli za 3 do 4 kilometre na petkilometrskem pasu, toda prodor v Trst se jim ni posrečil.
-
Italijani so znova načrtovali prodor v Trst, zasedbo Kuka (611 m), Vodic (652 m), Sv. Gore in Škabrijela (646 m), s frontalnimi napadi iz Gorice pa naj bi se prebili tudi v Vipavsko dolino. Napadali so večinoma neuspešno. Avstro-Ogrci pa so ponovno zavzeli črto Flondar–Frnaža-Veršič.
-
To je bila zadnja italijanska ofenziva na Soči. Italijani so pritisnili z vso močjo in dobro napadali, vendar so se kasneje zaradi nasprotnikove izčrpanosti vrnili na črto Log- Mešenjak - Hoje -Kal- Vrhovec- Madoni -Zagorje- Škabrijel. Ker so Avstro-Ogrci v nadaljnje dobro zadrževali napade so se Italijani odločili da končajo 11. ofenzivo. Teh sedemindvajset dni je trajal najbolj krvav spopad na slovenskih tleh.
-
Avstro-Ogrsko-nemške priprave na 12. ofenzivo so se zaradi strahu začele že v 11. ofenzivi. Avstro-Ogrskim vojakom so priskočili na pomoč nemški vojaki, načrt poimenovan »Zvestoba v orožju«, pa je pripravil nemški general Krafft von Dellmensingen.Italijanski generali so ukazali obrambo. 24. oktobra so ob 2.00 zjutraj Avstro-Ogrski in nemški vojaki pri Kobaridu silovito napadli. Uporabili so bojni plin ter bliskovito skupno akcijo pehote in topništva.
