-
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil prazgodovino od starega veka. -
Period: 3500 BCE to 476
stari vek
Stari vek je obdobje človeške zgodovine, ki se običajno nanaša na obdobje od začetka pisne zgodovine do padca rimskega cesarstva, približno od 3. tisočletja pr. n. št. do 5. stoletja n. št. V starem veku so se oblikovale prve civilizacije, kot so mezopotamska, egipčanska, kitajska in indijska. V Grčiji so nastale znamenite filozofske šole, kot sta Platonova in Aristotelova, in oblikovala se je klasična grška kultura, ki je vplivala na umetnost, arhitekturo in znanost. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Indoevropski predniki Grkov so na območje današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letoma 2000 in 1500 pr. n. št. z območja Panonske nižine. Njihova poselitev Balkanskega polotoka je del obsežnih selitev indoevropskih plemen v drugem tisočletju pr. n. št. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
1120 BCE – 776 BCE
GRŠKA TEMNDA DOBA
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa) je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Preprosto prebivalstvo Helade se je preživljalo s pastirstvom, poljedelstvom in ribolovom in je bilo razpršeno po hribih, ravninah in ob obalah, živelo je v kočah in vaseh (demoi). Politično življenje vsake državice je teklo v utrjeni kraljevi palači, ki jo je obdajala skupina poslopij za vojake, dvorjanike in obrtnike. Ko so plemiške rodbine uničile kralja, so razdejale tudi njegovo palačo, kar je ostalo, so spremenili v tempelj. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa) je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Preprosto prebivalstvo Helade se je preživljalo s pastirstvom, poljedelstvom in ribolovom in je bilo razpršeno po hribih, ravninah in ob obalah, živelo je v kočah in vaseh (demoi). Politično življenje vsake državice je teklo v utrjeni kraljevi palači, ki jo je obdajala skupina poslopij za vojake, dvorjanike in obrtnike. Ko so plemiške rodbine uničile kralja, so razdejale tudi njegovo palačo, kar je ostalo, so spremenili v tempelj. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi"Petdesetletje" (starogrško πεντηκονταετία) na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi. Leta 490 pr. n. št. so prvo na Maratonskem polju porazile Atene. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander III. Makedonski (tudi Aleksander (III.) Veliki) (grško: Μέγας Αλέξανδρος, Megas Aleksandros), makedonski kralj in vojskovodja, * 20. junij ali 21. julij 356 pr. n. št., Pella v Makedoniji † 10. junij oziroma 11. junij 323 pr. n. št. (star 32 let). Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala: prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej;
tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Rimsko cesarstvo (latinsko Imperivm Romanvm, grško starogrško Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Julij Cezar se je rodil (po nekaterih podatkih s carskim rezom) leta 100 pr. n. št.[13] Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak konzula Gaja Marija (156–86 pr. n. št.) po očetovi strani. Do približno svojega desetega leta se je učil pri Marku Antoniju Gnifonu. Leta 84 pr. n. št. se je poročil s Kornelijo Cino. Istega leta je umrl njegov oče, zato je Cezar kot šestnajstletnik postal glava družine. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gáj Avgúst Oktaviján (latinsko Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo (latinsko Imperivm Romanvm, grško starogrško Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Zadnji delitev rimskega imperija izhaja iz smrti cesarja Teodozija I. Imperij je bil razdeljen zaradi izboljšanja komunikacij in vojaškega odziva proti zunanjim grožnjam. Tetrarhija, ki jo je uvedel Dioklecijan, je krizo tretjega stoletja končala. Njegova sinova Arcadius in Honorius sta po očetovi smrti vladala vzhodnemu in zahodnemu rimskemu cesarstvu. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim (latinsko Nova Roma), po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Kristjani na splošno sprejemajo nauk Jezusa Kristusa o ljubezni, nenasilju in odpuščanju. Pri tem naj bi bilo vodilo vseh dejanj vsakega kristjana Jezusova zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22,37) Moralnost dejanja naj bi kristjani presojali po Jezusovem zlatem pravilu: Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
notranje je državo ogrožala tudi zunanja nevarnost, vpadi različnih ljudstev čez meje cesarstva. Sprva so bili to Germani, zelo nevarni so bili Huni, potem tudi Slovani. Da bi zadržali propad države, so jo leta 395 razdelili v dva dela: zahodno in vzhodno cesarstvo. Tudi to je prineslo le kratkotrajno rešitev. Še prej kot v sto letih je zahodnorimsko cesarstvo propadlo. Leta 476 je vojaški poveljnik enega od Germanskih plemen Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja in sam zavladal Italiji. -
Period: 476 to 1492
srednji vek
-
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad). Vzhodnorimski cesar je bil od 1. avgusta 527 do svoje smrti leta 565. -
622
ZAČETEK ISLAMA
slam (arabsko الإسلام ,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu). To razodetje je zabeleženo v Koranu (Kur'an), sveti knjigi Islama. . -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantánija (tudi Korotán) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista (špansko, portugalsko in galicijsko Reconquista = ponovna osvojitev) je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške rodbine, in Betrade Laonske. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar z zvenečim naslovom imperator romanorum. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. . -
1054
VELIKA SHIZMA
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Čeprav navadno kot letnico razkola navajajo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, pa je bil vzhodno-zahodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so se začele ob koncu 11. stoletja, ko so sredozemski prostor obvladovali bizantinsko cesarstvo, islamske države in krščanski Zahod. Po smrti frankovskega kralja Karla Velikega (leta 814) je bilo zahodno cesarstvo ne le v nenehnih sporih med papežem in cesarjem (v 11. in 12. stoletju so bili zahodni cesarji iz frankovske dinastije), marveč tudi oziroma predvsem v pogostih spopadih med lokalnimi fevdalci. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek. Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti. V ospredje je postavila človeka (homo) in ne Boga, ki ga je poudarjal srednji vek. To imenujemo antropocentrizem. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Cêljski grôfje (nemško Grafen von Cilli) predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga)je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Obdobje turških vpadov od začetka 15. do konca 16. stoletja je bilo zagotovo eno najtežjih v slovenski zgodovini. S svojega ozemlja so Turki izvajali roparske pohode, s katerimi so oslabili območja in jih pripravili na osvojitev. Njihovi glavni cilji so bila ozemlja Beneške republike in Ogrske ter prodor v Srednjo Evropo. Ko so Turki zavzeli Bizantinsko cesarstvo (1453), jug Balkana, se ustalili v Bosni (1463) in porazili Madžare (1526), so postali sosedje Habsburžanov. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
zum tiskarne iz leta 1490, ki ga Johannes Gutenberg spremenil potek človeške zgodovine. Pred tem izumom literarni predmeti niso bili le težki proizvajati v množičnih količinah, temveč tudi predragi za večino ljudi. Vse knjige in drugi bralni materiali so bili skrbno napisani ročno, toda Gutenbergov razburljiv stroj je omogočil fizično "stiskanje" besedila na pergament na stroškovno in časovno učinkovit način. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924). Začetki mesta segajo v 7. st. pr. n. št. oziroma do nastanka starogrške naselbine in mesta Bizanc. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12. oktobra 1492 in so v Evropo prvič prinesle vedenje o do tedaj Evropejcem neznanem kontinentu. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek se nanaša na obdobje človeške zgodovine, ki je trajalo od začetka 16. stoletja do konca 18. stoletja. Obdobje je zaznamovalo številne zgodovinske dogodke, kot so geografska odkritja, verske reforme, znanstveni in tehnološki napredek ter politične revolucije. Geografska odkritja so omogočila širjenje evropskega vpliva po svetu in so vodila do ustvarjanja kolonialnih imperijev, kar je prineslo tudi nov način izkoriščanja naravnih bogastev in ljudi. -
1517
REFORMACIJA
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prve tiskane knjige so pričele nastajati okoli leta 1500.
Na začetku novega veka se je k nam iz nemških dežel začelo širiti versko
gibanje PROTESTANTIZEM ali REFORMACIJA, ki je zahtevala, da vsak bere
sam Sveto pismo v materinem jeziku. ZATO JE LETA 1550 Primož Trubar
izdal prvi dve slovenski tiskani knjigi, ABECEDNIK in KATEKIZEM.
Za nas ima reformacija velik pomen, saj smo po zaslugi Trubarja in njegovih
sodelavcev dobili prve slovenske knjige. Takrat je slovenščina postala
KNJIŽNI JEZIK. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
- septembra 1555 je bila podpisana listina Augsburški verski mir. Sprejeli so jo nemški cesar Karel V. in državni stanovi. S tem naj bi se končali boji proti protireformaciji, priznana pa je bila luteranska vera.
-
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Od takrat pa do danes se je zvrstilo precejšnje število prevodov, sprva protestantskih, nadalje katoliških, danes pa ekumenskih, saj pri prevajanju sodelujejo tudi druge krščanske cerkvene skupnosti, ki so dejavne v Sloveniji. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles. Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 (dejansko šele od 10. marca 1661) do svoje smrti. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (kralj je bil 72 let). Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. Za nekatere zgodovinarje se je obdobje začelo, ko je La Bruyère ob koncu sedemnajstega stoletja napisal Les Caractères. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji. -
Period: to
13. 5. 1717–29. 11. 1780 -> MARIJA TEREZIJA
Cesarica Marija Terezija Avstrijska, poslednja Habsburžanka, je bila vladarica številnih dežel, ki so spadale pod avstrijsko cesarstvo, le do naziva cesarice Svetega rimsko-nemškega cesarstva, ki so ga podeljevali katoliški knezi in škofje na posebnem državnem zboru, ni nikdar prišla. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov. Cena izdelkov je naglo padla, začel se je nagel napredek znanosti, povečala se je tudi uporaba električne energije. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoléon Bonaparte (italijansko Napoleone di Buonaparte), francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. -
NASTANEK ZDA
Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. S širitvijo belih naseljencev proti zahodu, skupaj s premikom avtohtonih ljudstev, so se nova ozemlja vključevala kot države v Unijo, nazadnje leta 1959 Aljaska in otočje Havaji. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje. -
Period: to
EILIRSKE PROVINCE
Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji: zahodni del Koroške,
Kranjsko,
Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save,
Goriško,
Trst,
Istro. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem ali neoabsolutizem, je dobil ime po takratnem notranjem ministru Aleksandru Bachu. Absolutizem je trajal od leta 1851 pa d leta 1859.Državni zbor v Kromerižu leta 1848 je pripravljal osnutek ustave, ki je temeljila na liberalnih tezah, vsa oblast naj bi pripadala ljudstvu in vlada naj bi bila odgovorna skupščini. Ustava ni bila sprejeta in državni zbor je bil razpuščen -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je bila vojaški spopad med Severno zvezo in Konfederacijo med letoma 1861 in 1865. Vzrok za vojno je bil razkol med severom in jugom glede suženjstva, kar je privedlo do konflikta med državno suverenostjo in pravicami. Vojaški spopad je terjal veliko žrtev in je imel dolgotrajen vpliv na ZDA, vključno z odpravo suženjstva in krepitev moči zvezne vlade. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je nastala leta 1867 z dogovorom med Avstrijskim cesarstvom in Kraljevino Ogrsko, imenovanim Ausgleich (kompromis). Ta politični sporazum je prinesel ustanovitev dvojne monarhije, kjer sta Avstrija in Ogrska oblikovali skupno državo, vendar sta ohranili ločene vlade, zakonodajo in institucije. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi (1866-1870), ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, pesnik in politik, ki je igral pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Najbolj je znan po svojem vodenju mariborskega obrambnega stolpa leta 1919, ko je s svojimi enotami preprečil avstrijsko okupacijo Maribora in prispeval k priključitvi Spodnjega Štajerskega k takratni Kraljevini SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev). Rudolf Maister je bil cenjen kot narodni heroj in simbol slovenskega upora proti tuji okupaciji. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu. Atentat sta izvedla člana skupine Mlada Bosna, Gavrilo Princip in Nedeljko Čabrinović, kar je sprožilo verižno reakcijo in nazadnje privedlo do začetka prve svetovne vojne. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi spopad, ki je potekal med letoma 1914 in 1918. Vojna se je začela z atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo v Sarajevu ter je vključevala večino vodilnih svetovnih sil tistega časa. Vojna je prinesla obsežno uničenje, milijonske žrtve in drastične spremembe v političnem, gospodarskem in družbenem smislu ter je imela dolgoročne posledice za svetovno zgodovino. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila najdaljša in najbolj zloglasna fronta med prvo svetovno vojno, ki se je raztezala vzdolž reke Soče med Italijo in Avstro-Ogrsko. Trajala je od leta 1915 do leta 1917, z občasnimi spopadi tudi v naslednjih letih. Na tej fronti so se odvijale izjemno krvave bitke, kot je 12. soška bitka, ki je prizadela obe strani in terjala na tisoče žrtev, a fronta je na koncu ostala razmeroma nespremenjena do konca vojne. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija leta 1917 je strmoglavila carja Nikolaja II., vzpostavila provizorično vlado in nato boljševiško revolucionarno vlado pod Leninom. Ta revolucija je prinesla dolgoročne posledice, vključno z ustanovitvijo Sovjetske zveze ter pomembnim vplivom na politiko, družbo in gospodarstvo v Rusiji ter globalno ravnotežje moči. -
Period: to
SODOBNOST
Sodobnost je obdobje, v katerem živimo danes. Zaznamuje jo hitro napredovanje tehnologije, globalizacija, spremembe v družbi in kulturi ter kompleksni izzivi, s katerimi se soočamo na globalni ravni, kot so podnebne spremembe, tehnološki napredek in družbene neenakosti. Sodobnost prinaša tudi možnosti in izzive digitalne dobe, kjer smo povezani prek spleta in se srečujemo z novimi oblikami komunikacije ter hitrim pretokom informacij. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, tudi znana kot Država SHS, je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne leta 1918. Predstavljala je združitev slovenskih, hrvaških in srbskih ozemelj ter drugih južnoslovanskih narodov v enotno državo. Kljub izjavi o enakosti je državo zaznamovalo politično in etnično napetost, ki je vodila do njenega razpada leta 1929 in nadaljnjega razvoja v Kraljevino Jugoslavijo. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS, ustanovljena leta 1918, je združevala slovenske, hrvaške, srbske in druge južnoslovanske narode. Leta 1929 je postala Kraljevina Jugoslavija, ki je kljub prizadevanjem za enotnost trpela zaradi etničnih, kulturnih in političnih razlik. Po drugi svetovni vojni je postala socialistična federacija pod vodstvom Josipa Broza Tita. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariska mirovna konferenca je potekala leta 1919 po koncu prve svetovne vojne in je bila namenjena urejanju razmer po vojni ter določitvi pogojev za mir in obnovitev Evrope. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav, kot so Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija in Italija, ter so sprejeli Versajske mirovne pogodbe. Te pogodbe so močno vplivale na razdelitev ozemelja in politične razmere v Evropi ter so postavile temelje za prihodnji svetovni red. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta, znana tudi kot dvajseta leta ali Jazz Age, so bila obdobje razcveta in družbenih sprememb v Združenih državah Amerike med letoma 1920 in 1929. Označena so bila z gospodarsko rastjo, novimi tehnološkimi inovacijami, kulturnim preporodom ter širjenjem popularnosti jazza, plesa in filmske industrije. Vendar so zlata dvajseta leta tudi pripeljala do prekomernega optimizma in prekomernega kreditiranja, kar je prispevalo k zlomu borze leta 1929 in začetku velike gospodarske krize. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba, podpisana leta 1920 po koncu prve svetovne vojne, je določila nove meje med Madžarsko in njenimi sosednjimi državami. V skladu s pogodbo je bila Prekmurje, regija na severovzhodu Slovenije, priključena k Kraljevini SHS (kasneje Jugoslaviji), kar je spremenilo mejni potek in politično pripadnost tega območja. Ta sprememba je bila pomembna za oblikovanje kasnejše meje med Slovenijo in Madžarsko ter je vplivala na etnično sestavo in kulturo v Prekmurju. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit leta 1920 je odločil, da se del avstrijske Koroške regije z večinskim slovenskim prebivalstvom priključi Avstriji. To je pripeljalo do ustanovitve dvojezičnega območja na Koroškem in vplivalo na položaj slovenske manjšine. Plebiscit je pomemben dogodek, ki je vplival na razmejitev med Avstrijo in Jugoslavijo. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit leta 1920 je odločil, da se del avstrijske Koroške regije z večinskim slovenskim prebivalstvom priključi Avstriji. To je pripeljalo do ustanovitve dvojezičnega območja na Koroškem in vplivalo na položaj slovenske manjšine. Plebiscit je pomemben dogodek, ki je vplival na razmejitev med Avstrijo in Jugoslavijo. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem je bila politična in ideološka doktrina, ki jo je vodil Josef Stalin v Sovjetski zvezi med leti 1920 in 1953. V tem obdobju je Stalin vzpostavil totalitarni režim, ki je vključeval represijo, kolektivizacijo kmetijstva, industrializacijo, množične politične čistke in govorice oboževanja kulta osebnosti. Stalinizem je močno vplival na politično, gospodarsko in družbeno ureditev Sovjetske zveze ter povzročil milijonske žrtve in globoke družbene spremembe. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem v Italiji je bil politični in družbeni gibanje, ki se je pojavilo v 20. letih 20. stoletja pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašistična stranka je vzpostavila avtoritarno oblast, ki je združevala nacionalizem, avtoritarizem, korporativizem in imperializem. Fašizem v Italiji je vodil do močne centralizacije oblasti, represije političnih nasprotnikov, rasne diskriminacije ter izrazitega kulta osebnosti okrog Mussolinija. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila globalna ekonomska katastrofa, ki je izbruhnila leta 1929 in trajala vse do 1930-ih. Svetovna recesija se je začela z zlomom borze v New Yorku, kar je privedlo do množičnih bankrotov, izgube delovnih mest in padca svetovne trgovine. Kriza je povzročila revščino, socialne nemire in politične spremembe ter imela dolgotrajne posledice na globalno gospodarstvo. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem v Nemčiji je bilo politično gibanje, ki je prevzelo oblast pod vodstvom Adolfa Hitlerja v 1930-ih. Nacistična stranka je promovirala rasno nadrejenost, nacionalizem in totalitarizem ter izvajala represijo nad političnimi nasprotniki in diskriminacijo manjšin, zlasti Judov. Nacistični režim je vodil do izbruhov druge svetovne vojne, holokavsta in množičnih kršitev človekovih pravic. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna, ki je trajala med leti 1936 in 1939, je bila oborožen konflikt med republikanskimi in nacionalističnimi silami v Španiji. Konflikt je izbruhnil po družbenih in političnih napetostih ter je postal znani boj med fašistično podprtimi nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca in republikanskimi silami. Vojskovanje je imelo dolgoročne posledice za Španijo, ki je pod Francovo diktaturo ostala avtoritarna država do leta 1975. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna je vključevala večino svetovnih velesil in je bila razdeljena na več front, vključno z evropsko, pacifiško in afriško fronto. Svetovna vojna je imela uničujoče posledice, vključno s holokavstom, množičnimi izgubami življenj in razselitvijo milijonov ljudi, ter je pripeljala do ustanovitve Združenih narodov kot mednarodne organizacije za ohranjanje miru in varnosti. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil aprila 1941 med drugo svetovno vojno. Nemška vojska pod vodstvom Adolfa Hitlerja je skupaj z zavezniki napadla Jugoslavijo in hitro premagala jugoslovanske sile. Napad je pripeljal do razpada države in vzpostavitve okupacijskih območij pod nemško, italijansko, madžarsko in bolgarsko kontrolo. Napad na Jugoslavijo je imel pomembne posledice za razplet vojne v jugovzhodni Evropi in vplival na nadaljnji razvoj odporniškega gibanja proti okupatorjem. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila socialistična federativna država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992, združevala pa je več etničnih skupin, med njimi Slovence, Hrvate, Srbe, Bosance, Črnogorce in Makedonce. Država je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni pod vodstvom Josipa Broza Tita in je sledila načelom samoupravnega socializma. Jugoslavija je doživela politične napetosti, konflikte in na koncu razpadla v države, ki so se osamosvojile v devetdesetih letih. -
NASTANEK OZN
OZN, ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne, je mednarodna organizacija za mir, varnost in sodelovanje. Sestavljena je iz 193 članic, ki si prizadevajo preprečiti vojne grozote, spodbujati diplomacijo ter reševati globalne izzive, vključno s človekovimi pravicami, konflikti, razvojem, humanitarno pomočjo in trajnostnim razvojem. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je bila obdobje napetosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojne do razpada Sovjetske zveze leta 1991. Med Hladno vojno so se ZDA in Sovjetska zveza spopadali politično, gospodarsko in vojaško, vendar brez neposrednega oboroženega spopada. Ta obdobje je zaznamovala tekmo za prevlado med kapitalističnim zahodom in komunističnim vzhodom ter razdelitev sveta na dva nasprotna tabora. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je oboroženi konflikt med Severno Korejo (podpora komunističnemu režimu) in Južno Korejo (podpora demokratičnemu režimu), ki se je začel leta 1950. Konflikt je bil posledica hladne vojne in prizadevanj obeh strani za prevlado nad Korejskim polotokom. Po treh letih bojev je bil dosežen premirni sporazum leta 1953, s čimer se je konflikt končal, vendar je Korejski polotok ostal deljen na Severno in Južno Korejo. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
ESKPJ, ustanovljena leta 1951, je prva evropska integracijska organizacija, ki je vzpostavila skupen trg premoga in jekla med šestimi državami. Cilj je bil spodbuditi gospodarsko sodelovanje in preprečiti vojaške konflikte. ESKPJ je bil pomemben korak k ustanovitvi Evropske unije in utrditvi evropske integracije. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bila mednarodna pogodba, podpisana leta 1992 v Londonu, med državami Evropske skupnosti in drugimi evropskimi državami. Cilj pogodbe je bil ohranjati ozemeljsko celovitost in suverenost novo nastalih držav po razpadu Jugoslavije ter spodbujati mirno reševanje konfliktov. Memorandum je pomagal stabilizirati Balkan in postaviti temelje za nadaljnje diplomatske procese v regiji. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ustanovljeno leta 1961, ki je združevalo države, ki niso želele pripadati bloku Zahoda (NATO) ali bloku Vzhoda (Varšavska pogodba) med hladno vojno. Gibanje je bilo namenjeno krepitvi neodvisnosti in suverenosti teh držav ter zagovarjanju njihovih interesov na mednarodnem prizorišču. Ključni voditelji gibanja so bili Nehru, Tito, Nkrumah in Sukarno. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot ena od treh evropskih skupnosti skupaj z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Evropsko atomsko energijsko skupnostjo. Cilj EGS je bil vzpostaviti skupen trg med članicami, odpraviti trgovinske ovire, spodbujati gospodarsko rast ter povečati blaginjo in konkurenčnost evropskih držav. EGS je bil pozneje preoblikovan v Evropsko skupnost (ES) in je predhodnica današnje Evropske unije. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bil napetostni konflikt med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki je nastal zaradi sovjetskega postavljanja jedrskih raket na Kubi. Kriza je pripeljala svet na rob jedrske vojne in je bila ena najbolj nevarnih trenutkov hladne vojne. Konflikt se je končal z dogovorom med ZDA in Sovjetsko zvezo, da bosta umaknili jedrske rakete iz Kube in Turčije ter vzpostavili večjo previdnost pri jedrskem oboroževanju. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je bil oboroženi konflikt med Severnim in Južnim Vietnamom med letoma 1955 in 1975. Vojna je vključevala vojaške operacije in politične spopade ter je imela pomembne posledice za regijo in mednarodno politiko. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil 20. julija 1969, ko je posadka misije Apollo 11, sestavljena iz astronavtov Neila Armstronga, Edwina Aldrina in Michaela Collinsa, uspešno pristala na površini Lune. Neil Armstrong je postal prvi človek, ki je stopil na Luno, in je znan po slavnih besedah: "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo." Ta dosežek je predstavljal vrhunec vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo ter pomembno zgodovinsko prelomnico za raziskovanje vesolja. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Ukrajini. Nesreča je bila posledica eksplozije reaktorja št. 4, ki je sprostila velike količine radioaktivnih snovi v okolje. Ta katastrofa je imela hude posledice za ljudi, okolje in zdravje ter je povzročila evakuacijo več tisoč prebivalcev ter dolgoročne vplive na okolje in življenje v regiji. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve so bile politični dogodek, ki se je zgodil v nekem določenem časovnem obdobju, kjer so se prvič po večstrankarskem sistemu izvedle volitve za izbiro političnih predstavnikov. Te volitve so predstavljale pomemben korak v politični liberalizaciji in demokratizaciji družbe ter omogočile večjo udeležbo in izbiro za volivce. Rezultati teh volitev so lahko imeli pomembne posledice za politično in družbeno stanje države. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. S to deklaracijo je Slovenija izrazila svojo pravico do samoodločbe in uveljavila svojo suverenost ter odločnost za vzpostavitev samostojne in demokratične države. Deklaracija je imela ključno vlogo pri utrjevanju slovenske državnosti in pripravah na osamosvojitveno vojno. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
-
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila procesa, ki sta se odvijala po koncu hladne vojne v mnogih državah v tranziciji, vključno s Slovenijo. Denacionalizacija je pomenila vrnitev nacionaliziranih podjetij in nepremičnin prvotnim lastnikom, medtem ko je privatizacija vključevala prodajo državnega premoženja zasebnim vlagateljem, spodbujala gospodarsko liberalizacijo in razvoj tržnega gospodarstva. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Slovenije je bila uradno izvedena 25. junija 1991, ko je slovenski parlament sprejel Deklaracijo o neodvisnosti. S tem je Slovenija formalno razglasila svojo ločitev od Socialistične federativne republike Jugoslavije in postala samostojna država. Razglasitev samostojnosti je bila rezultat dolgotrajnih političnih in nacionalnih prizadevanj slovenskega naroda ter pomembna prelomnica v zgodovini Slovenije. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je oboroženi konflikt, ki je potekal med 27. junijem in 7. julijem 1991, ko se je Slovenija osamosvajala od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slovenija je obravnavala vojaške napade Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe ter uspešno izvajala vojaške operacije za zaščito svoje neodvisnosti. Vojna za Slovenijo se je končala s podpisom Brionske deklaracije, ki je priznala neodvisnost Slovenije in ustavila vojaške operacije na slov -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje Slovenske ustave je potekalo 23. decembra 1991 in predstavlja temeljni pravni akt Republike Slovenije. Ustava določa politični sistem, človekove pravice in svoboščine ter organizacijo države. S sprejetjem ustave je Slovenija utrdila svojo suverenost, demokratične vrednote in pravno državo. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija (EU) je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki si prizadeva za sodelovanje in povezovanje med članicami. Ustanovljena je bila leta 1957 in ima sedež v Bruslju, Belgija. EU ima skupne politike na področjih, kot so gospodarstvo, trgovina, migracije, okolje, varnost, in ustanovila je tudi skupno valuto, euro. -
VKLJUČITEV V NATO
Vključitev v NATO (Severnoatlantska zveza) pomeni pridružitev države k mednarodnemu vojaškemu zavezništvu, katerega cilj je zagotavljanje kolektivne obrambe in varnosti svojih članic. Država, ki se pridruži NATO, prevzame zavezo zaščite drugih članic v primeru napada. Vključitev v NATO je lahko pomemben korak za državo, saj prinaša večjo varnost in sodelovanje na obrambnem področju ter okrepi njeno mednarodno pozicijo. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Prikjučitev Evropski uniji pomeni, da se država prostovoljno pridruži političnemu in gospodarskemu povezovanju evropskih držav. S tem postane del skupnega evropskega trga, sprejema evropsko zakonodajo in sodeluje pri skupnih politikah EU. Prikjučitev EU prinaša državi številne koristi, vključno z večjo gospodarsko stabilnostjo, dostopom do sredstev in programov EU ter možnostjo vplivanja na oblikovanje evropskih politik in zakonodaje. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Vstop v euroobmočje pomeni, da država sprejme evro kot svojo uradno valuto in ga uporablja za plačilne transakcije ter kot sredstvo menjave. Ta korak običajno sledi izpolnitvi določenih ekonomskih in pravnih pogojev, kot so stabilnost cen, fiskalna disciplina, nizka inflacija in spoštovanje pravil in standardov EU. Vstop v euroobmočje lahko državi prinese gospodarske koristi, kot so olajšano poslovanje in trgovanje znotraj območja ter večja stabilnost valute. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza je obdobje, ko se gospodarska dejavnost zmanjšuje, pride do upada proizvodnje, zaposlenosti in rasti, ter se pojavljajo težave v finančnem sistemu. Krize se lahko pojavijo zaradi različnih dejavnikov, kot so finančni šoki, pretirano zadolževanje, padec povpraševanja ali nestabilnost na mednarodnih trgih. Posledice gospodarske krize so lahko recesija, izguba delovnih mest, povečanje revščine in težave v gospodarstvu ter družbi kot celoti. -
EPIDEMIJA COVID 19
Epidemija COVID-19 je svetovna zdravstvena kriza, ki jo povzroča nov koronavirus SARS-CoV-2. Virus se prenaša z osebe na osebo in lahko povzroči različne simptome, vključno z vročino, kašljem, težavami z dihanjem in utrujenostjo. Epidemija je prizadela številne države po svetu, kar je vodilo do omejitev gibanja, zaprtja javnih mest, uvedbe mask in drugih preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja virusa.