-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je obdobje pred zgodovino, ko se je človeštvo razvijalo in napredovalo, vendar še ni zapisovalo pisne zgodovine. To obdobje sega od pojava človeka do pojava pisave. V tem času so se ljudje osamosvojili in se preselili na različne predele sveta, začeli loviti divje živali in se ukvarjati s kmetijstvom ter razvili prve orodje in orožje. Prazgodovinska umetnost, kot so jamske poslikave, je tudi pomemben vidik tega obdobja. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij je predstavljal začetek kompleksnih družb, temelječih na kmetijstvu, trgovini in naprednih oblikah vladanja. Te civilizacije so se razvile v Mezopotamiji, Egiptu, Indiji in Kitajski, in so vključevale razvoj pisave, arhitekturnih dosežkov ter bogatih kultur in religij, ki so imele velik vpliv na kasnejšo svetovno zgodovino -
Period: 3500 BCE to 476
Stari Vek
V tem obdobju so se razvile številne pomembne civilizacije in kulture, kot so Grčija, Rim, Egipt, Kitajska, Perzija in Indija. Med najpomembnejšimi dosežki starih civilizacij so bili razvoj filozofije, umetnosti, arhitekture in znanosti, ki so pustili velik vpliv na kasnejše generacije
https://youtu.be/BIar4yVRiGU -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba (minojska in mikenska civilizacija)
Minojci so živeli na Kreti in slovili po razviti kulturi, arhitekturi in umetnosti, medtem ko so Mikenci živeli na Peloponezu in izstopali po gradnji mogočnih trdnjav in palač. To obdobje je imelo pomemben vpliv na kasnejšo grško kulturo in mitologijo. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
V tem obdobju je prišlo do gospodarskega nazadovanja, zmanjšanja prebivalstva, upada trgovine in padca tehnološkega razvoja. Temna pa je zato, ker je slabo dokumentirana in se o njej ne ve veliko. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Grški polisi so bila mesta-države, ki so se pojavila v Grčiji pred več kot 2500 leti. Vsak polis je imel svojo vlado, zakone in vojsko. Grški polisi so bili pomembni, saj so omogočili enotnost in povezanost med različnimi regijami Grčije -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
V tem obdobju so se razvili grški polisi, mesta-države, ki so imele lastne vlade, zakone in obrambne sile. Arhaična Grčija je bila tudi obdobje velikih kulturnih dosežkov, vključno z razvojem grškega jezika, književnosti in filozofije -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Po ustanovitvi so Rimljani postali dominantna sila v Sredozemlju in so oblikovali eno največjih imperijev v zgodovini, ki je trajal več kot 1000 let. Rim je postal središče arhitekture, umetnosti, politike in prava ter imel pomembno vlogo v razvoju zahodne civilizacije.
https://youtu.be/nIPeIuzo95g -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimljani so v tem obdobju osvojili velik del Sredozemlja in razvili vojaško taktiko, ki ji pravimo legije. Vodena je bila s strani senatorjev -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Grki so v tem času dosegli pomembne dosežke na področju filozofije, umetnosti, literature in politike, živeli pa so v mestnih državah, imenovanih polisi. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Makedonski kralj, znan je po svojih vojaških osvajanjih, ki so razširila makedonsko kraljestvo in osvojila perzijsko cesarstvo. -
Period: 323 BCE to 146
Helenistična Grčija
Obdobje v grški zgodovini, ki je sledilo Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. Označuje ga širjenje grške kulture in vpliva na vzhodne dežele, ki jih je osvojil Aleksander Veliki. V tem obdobju so nastale številne velike mestne države (Antiohija, Aleksandrija in Pergam). -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Tri vojne med Rimsko republiko in Kartagini. Glavni razlog je bil boj za nadzor nad zahodnim Sredozemljem in trgovanjem z njim. Vse vojne je zmagala Rimska republika -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Obdobje, ko je bila Grčija pod Rimsko oblastjo. Po osvojitvi Grčije so Rimljani ohranili in širili grško kulturo ter umetnost, zato je ta čas znan tudi kot obdobje grško-rimske kulture. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Rimski general in državnik, bil je zelo pomemben pri vzponu rimske republike v rimsko cesarstvo. Zavzel je ozemlja Galije in Britanije in pomagal ustanoviti drugo triumviratno koalicijo -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Državnik in vojskovodja, ki je ustanovil rimsko cesarstvo in postal prvi rimski cesar. Uveljavil je številne reforme, med katerimi so bile ene od najbolj znanih ferorme upravnega sistema, reforme vojske in izgradnja javnih zgradb. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Obdobje rimske zgodovine. Ko je bil Avgust razglašen za prvega rimskega cesarja, je začel spreminjati republikansko obliko vladavine v avtokratsko, kjer je imel cesar popolno oblast za državo -
1 CE
Začetek krščanstva
Začelo v Judeji, rimski provinci, kjer je Jezus Kristus (ustanovitelj krščanstva) privabljal sledilce s svojimi nauki in čudeži. Po njegovi smrti so se njegovi učenci začeli širiti po svetu in pridigati o njegovem nauku. -
324
Rimski imperij se razdeli na z in v del
Na zahodu je prestolnico vzpostavil cesar Konstantin, ki je Rim preimenoval v Konstantinopel, Vzhodni rimski imperij pa je bil poimenovan v Bizantinsko cesarstvo. -
Period: 324 to 1453
Bizanstinsko cesarstvo
Bil je vzhodni del Rimsko-perzijskega cesarstva, ko je razpadel rimski imperij. Ime cesarstva izhaja iz starodavnega grškega mesta Bizanc, kjer je bil leta 330 ustanovljeno kot novo glavno mesto cesarstva. Cesarstvo se je rastezalo vse od Balkana do Mezopotamije. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Konstantin Veliki je bil prvi rimski cesar, ki se je spreobrnil v krščanstvo. V naslednjih stoletjih je krščanstvo postopoma zamenjalo tradicionalni politeizem kot glavno vero cesarstva.
https://youtu.be/bVSPiQTs3EM -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Bilo je več razlogov za propad, kot so vojaški neuspehi, ekonomska nestabilnost, politični sporazumi in invizije barbarov. Propad je imel velik vpliv na nadaljnji razvoj Evrope, ki se je razvila v srednjeveško obdobje -
Period: 476 to 1492
Srednji Vek
To obdobje je zaznamovalo padec Rimskega cesarstva, prihod barbarov in vzpon krščanstva kot prevladujoče religije v Evropi. V zgodnjem srednjem veku so bile družbene strukture organizirane okoli feudalnega sistema, kjer so bili kmetje v zasužnjenem položaju pod vladarji in plemiči.
https://youtu.be/DEtrBkrP0yk -
Period: 499 to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Prva vojna se je začela leta 492 pr. n. št. in se končala leta 490 pr. n. št. z grško zmago v bitki pri Maratonu. Druga vojna se je začela leta 480 pr. n. št. in se končala leta 479 pr. n. št. z grško zmago v bitki pri Platajih. Vojne so pomembno vplivale na razvoj grške kulture in politike ter na oblikovanje zahodne civilizacije. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Vladalec Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je uvedel več reform, kot so reorganizacija pravosodnega sistema, gradnja Hagie Sofije in kodifikacija rimskih pravnih načel v Corpus Juris Civilis. -
622
Začetek islama
Mohamed je začel oznanjati monoteistično vero, ki je vključevala občestvo z enim samim bogom, in to v času, ko je večina Arabskega polotoka oboževala politeistične kulte. Po začetni neuspešni misiji v Meki se je Mohamed preselil v Medino, kjer je pridobil veliko privržencev.
https://youtu.be/PDxKxnVZtgo -
Period: 623 to 828
Karantanija
Slovenska kneževina, ki je obstajala na ozemlju današnje Slovenije in delno v Avstriji. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
To je bil proces, pri keteremi gre za serijo vojaških kampanj, s katerimi so krščanski kraljestva na polotoku skušala odpraviti islamsko vladavino nad Španijo in Portugalsko. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Ko je bil okronan, je obnovil zahodnorimski imperij in postal prvi vladar Svetega rimskega cesarstva. S tem dejanjem je bila ponovno ustanovljena cesarska oblast na zahodu. -
1054
Velika shizma
Je dogodek, ko so se vzhodno in zahodno krščanstvo razdelili na dve ločeni veji. Vzroki za ločitev so bili številni, vključno s teološkimi, kulturnimi in političnimi razlikami med rimskim papežem in patriarhom Konstantinopla. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Bile so serije vojn med krščanskimi evropskimi križarji in muslimani v Sveti deželi. Cilj krščanov je bil osvojiti Jeruzalem in druge svete kraje krščanstva in nadzorovati trgovanje v Sredozemlju
https://youtu.be/w0_dyez19Xw -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Kulturni gibanji v Evropi. Humanizem je poudarjal vrednost človeka, znanja in lepote, renesanca pa se je osredotočila na realistično predstavljanje človeka in zanimanje za znanost in inovacije -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Bili so plemiška družina, ki so vladali na območju današnje Slovenije. Bili so znani po svoji moči in bogastvu ter so imeli pomembno vlogo v politiki Srednje Evrope. -
1348
Epidemija kuge
Kuga je bila ena on najhujših pandemij v zgodovini človeštva, saj je povzročila smrt miljonov ljudi v Evropi, Aziji in Afriki.
https://youtu.be/Ca430k0peSI -
Period: 1408 to
Turški vpadi
V 14. stoletju so Osmanski Turki osvojili del Balkanskega polotoka, vključno s Konstantinopljem (danes Istanbulom) in v 15. stoletju začeli s širjenjem proti srednji Evropi -
1450
Izum tiskarskega stroja
Tiskarski stroj, ki ga je Johannes Gutenberg izumil v Nemčiji, je imel velik vpliv na širjenje znanja in kulture v Evropi ter pripomogel k hitrejšemu razvoju znanosti, tehnologije in umetnosti. -
1453
Turško zavzetje konstantinopla
To je bil pomemben dogodek v zgodovini, saj je označil konec Vzhodno rimskega cesarstva, tudi imenovanega Bizantinsko cesarstvo. Turški osmanisti so pod vodstvom Mehmeda II. zavzeli mesto Konstantinopel -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Čas, ko so se kmetje upirali obdavčevanju, prevelikim davkom in drugim krivicam. ekateri izmed teh uporov so bili zelo veliki, kot na primer nemški kmečki upor, ko je bilo vključenih več kot 300.000 upornikov. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Leta 1492 je italijanski raziskovalec Kristof Kolumb odkril Ameriko med svojim iskanjem nove pomorske poti do Indije za Špansko kraljevino. Ta dogodek se šteje za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini, saj je sprožil evropsko kolonizacijo Amerike in pomembno vplival na svetovno zgodovino. -
Period: 1492 to
Novi Vek
V tem obdobju so se zgodile številne zgodovinske spremembe, med drugim razvoj znanosti in tehnologije, reformacija, kolonizacija Amerike, nastanek absolutnih monarhij in velika družbena in politična previranja, kot je bila francoska revolucija.
https://youtu.be/pFKiLJvtjM8 -
1517
Reformacija
Reformacija je gibanje, ki se je začelo kot kritika katoliške cerkve ter vodilo do številnih sprememb v krščanstvu in družbi. Glavni cilji so bili reforma cerkvene prakse in dotkrine in izboljšanje družbenih razmer. -
1550
Prvi Slovenski tiskani knjigi
Katekizem in Abecednik, ki jih je izdal reformator Primož Trubar. S tem se je začela slovenska književnost, postavili so se temelji slovenskega knjižnega jezika. -
1555
Augsburški verski mir
Mir je omogočil končanje verskih vojn, ki so se začele z luteransko reformacijo v 16. stoletju. Z njim so bili protestanti priznani kot enakopravni s katoličani. -
Prva Slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Leta 1584 so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. V sloveniji je biblijo prevedel Jurij Dalmatin. Prvo slovensko slovnico pa je izdal Adam Bohorič -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Kralj Ludvik XIV. je bil znan po svoji politiki absolutizma, kar pomeni, da je imel vso oblast v državi in nobena druga veja oblasti ni imela nobenega vpliva. V času svoje vladavine je poskušal utrditi kraljevo moč ter centralizirati državo, pri čemer je izvajal številne reforme na različnih področjih, vključno z vojsko, upravo in kulturo. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo obdobje v evropski zgodovini, ki je poudarjalo razum, znanost, svobodo in družbeno znanost.
Glavni predstavniki tega obdobja so bili Voltaire, Jean-Jacques Rousseau in Immanuel Kant. -
Period: to
Marija Terezija
Bila je habsburška nadvojvodinja, ki je vladala Avstrijski monarhiji. S svojimi reformami je poskušala krepiti državo ter izboljšati položaj prebivalstva, predvsem kmečkega. Uvedla je veliko reform na področju izobraževanja, uprave in gospodarstva. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je bila obdobje v zgodovini, ki se je začelo v Angliji. Pomenila je prehod od ročne proizvodnje k strojni proizvodnji in uporabo novih tehnologij, kot so parni stroji, tkanine na parni pogon in izboljšane metalurške tehnologije.
https://youtu.be/hijVBjvGJkE -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Francoski general, državnik in politčni vodja, ki je vodil Francijo v vojnah proti večini evropskih držav. Postal je francoski cesar leta 1804 in je vladal do leta 1814, ko so ga izgnali na otok Elba. Leta 1815 je pobegnil s tega otoka in se vrnil na prestol, a je bil kmalu nato poražen v bitki pri Waterloou in izgnan na otok Sveta Helena, kjer je umrl. -
Nastanek ZDA
ZDA so nastale kot posledica britanske kolonizacije Severne Amerike v 17. stoletju. Leta 1776 so se trinajst kolonij odcepili od Velike Britanije in ustanovili Združene države Amerike, ki so postale samostojna država. -
Period: to
Francoska revolucija
Je bilo obdobje družbenih in političnih sprememb v Franciji, ki je privedlo do padca francoske monarhije in uvedbe prve republike. Revolucija je izbruhnila zaradi nezadovoljstva v družbi in obremenjujočega davčnega sistema.
https://youtu.be/5eeg_W-1jEE -
Period: to
Ilirske province
Bile so francoska upravna enota. Upravna reforma je prinesla nekatere pomembne spremembe, kot so uvedbna enotnega gospodarskega trga, zmanjšanje vpliva cerkve in uvedba osnovnega šolstva. -
Period: to
Matternichov absolutizem
Metternich je bil avstrijski državnik, ki je bil znan po svoji vlogi pri oblikvanju obnove in ohranjanju absolutističnega reda po Napoleonovi vladavini. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Kongres svete alianse je bil sestavljen iz predstavnikov avstrijskega cesarstva, Rusije in Prusije. Namen kongresa je bil oblikovati zavezništvo med državami, ki bi varovalo monarhijo in absolutno oblast pred morebitnimi revolucionarnimi gibanji in prevrati. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar po smrti strica Ferdinanda I., ko je bil star le 18 let. Med njegovim vladanjem je Avstrija doživela razcvet in hkrati tudi vrsto političnih kriz. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Označuje serijo revolucij, ki so se zgodile v Evropi leta 1848 in so se borile za uresničitev liberalnih in nacionalnih idealov. V tem času so se tudi na Slovenskem začeli prvi organizirani poskusi osamosvojitve. Leta 1848 je bil sicer ustanovljen Kranjski deželni zbor, ki je zahteval politične in jezikovne pravice Slovencev, vendar so bili ti poskusi omejeni na ožje kroge in niso imeli širšega odziva. -
Period: to
Bachov absolutizem
Se nanaša na politiko in obdobje v avstrijski zgodovini, ki jo je izvajal avstrijski državni kancler Klemens von Metternich. Po izbruhu revolucij leta 1848 je Metternich z namenom ohranjanja avtoritarnega reda in centralizacije oblasti v državi, uvedel represivne ukrepe in omejil javne svoboščine. V politiki je zasledoval tudi idejo ohranjanja obstoječega stanja in preprečevanje kakršnihkoli sprememb v družbi. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Je obdobje hitrega gospodarskega razvoja, ki ga zaznamujejo ključni tehnološki napredki, kot naprimer izum parne turbine, uvedba eletrične energije in množične proizvodnje. -
Nastanek kraljevine Italije
Nastanek kraljevine Italije se je zgodil, ko se je združilo večinoma italijanskih ozemelj pod vodstvom kralja Vikorja Emanuela II. Glavni pobudnik združitve Italije je bil Giuseppe Garibaldi, ki je z vojaškimi akcijami prispeval k združitvi Italije. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
BIla je vojna med Severno in Južno Ameriko. Vojna se je začela, ko je 11 južnih držav ZDA razglasilo ločitev od ZDA in ustanovilo Konfederacijo. Severne države so nasprotovale suženjstvu in se borile za ohranitev Združenih držav, medtem ko so južne države zagovarjale pravico do lastništva sužnjev in zahtevale večjo avtonomijo za svoje države. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Nastanek Avstro-Ogrske se je zgodil po avstrijsko-pruski vojni in porazu Avstrije v tej vojni. Avstrijski cesar Franc Jožef I. se je odločil, da reformira avstrijski imperij v avstro-ogrsko dvojno monarhijo, ki naj bi omogočila večjo avtonomijo Ogrske, hkrati pa bi ohranila skupno vodstvo za obrambo in zunanjo politiko. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno, ko je bil v palači Versailles v Franciji proklamiran Wilhelm I. kot nemški cesar. Ustanovitev Nemškega cesarstva je bila posledica zmage Prusije in njenih zaveznic nad Francijo v vojni leta 1870-1871. Nemško cesarstvo je obsegalo 25 držav -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski general, vojaški strateg in politik, ki je bil ključna figura v slovenski zgodovini. Rojen leta 1874 v Kamniku, je služil v avstro-ogrski vojski med prvo svetovno vojno. Med obdobjem po vojni, ko se je razpadla Avstro-Ogrska, je Maister igral pomembno vlogo pri obrambi slovenskega ozemlja pred nasiljem nemških in avstrijskih enot. -
Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika
Med obiskom Sarajeva v Bosni je bil prestolonaslednik in njegova žena Zofija atentirana s strani članov teroristične skupine Mlada Bosna, ki je bila povezana s srbskimi nacionalisti. Atentat je bil izveden s streli iz pištole in je povzročil smrt prestolonaslednika in njegove žene. Ta dogodek je sprožil verižno reakcijo, ki je vodila do začetka prve svetovne vojne. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Vojskovali so se zavezniki, med katerimi so bile osrednje sile (Avstro-Ogrska, Nemčija in Osmansko cesarstvo) in antante (Francija, Rusija, Združeno kraljestvo in kasneje ZDA). Vojska je bila zaznamovana z obsežnimi spopadi na zahodni fronti, vzhodni fronti, Balkanu in drugih frontah. -
Period: to
Soška fronta
Fronta je potekala na italijanskih Alpah vzdolž reke Soče, na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko. Italija je napadla Avstro-Ogrsko, vendar je naletela na močan odpor in se soočila s težavnimi terenom. Kljub številnim italijanskim ofenzivam in krvavim bitkam se frontna linija ni veliko premaknila. Zaznamovane so po izjemno trdih bojih, visokimi žrtvami in neuspešnimi poskusi predora na obeh straneh. -
Ruska revolucija
Revolucijo je sprožil nezadovoljstvo ruskega prebivalstva zaradi socialnih, političnih in ekonomskih razmer, ki so vladale v državi. Najprej je bila februarska revolucija leta 1917, ki je vodila k padcu ruskega carja Nikolaja II. in ustanovitvi začasne vlade. -
Period: to
Moderna Doba
Moderna doba označuje obdobje evropske zgodovine med koncem 18. stoletja in prvo svetovno vojno. To obdobje zaznamujejo številni družbeni, politični in gospodarski dogodki, ki so vplivali na nadaljnji razvoj človeštva. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Nastala je iz ruševin Avstro-Ogrskega cesarstva in je bila prva država, ki je združevala Slovence, Hrvate in Srbe pod eno politično enoto. Država je bila ustanovljena leta 1918 in je trajala do leta 1929, ko je bila preoblikovana v Kraljevino Jugoslavijo. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Nastala je z združitvijo Kraljevine Srbije in Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kasnje Kraljevine Jugoslavije. Kraljevina SHS je bila monarhija, kjer je bil kralj Aleksander I. Karađorđević. V državi so živeli različni narodi, vključno s Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Črnogorci in drugi. Cilj države je bil ustvariti enotno južnoslovansko državo, ki bi zagotavljala politično stabilnost in napredek v regiji. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Konferenco je sklicala zmagovalna koalicija prve svetovne vojne, znana kot Zavezniške in pridružene sile, da bi oblikovala mirovne pogodbe s premaganimi državami. Na konferenci so se sestali voditelji več kot 30 držav, kot naprimer: predsednik ZDA Woodrow Wilson, francoski premier Georges Clemenceau in italijanski premier Vittorio Emanuele Orlando. Pariška mirovna konferenca je vodila do podpisa mirovnih pogodb, kot Versajska mirovna pogodba z Nemčijo, ki je končala prvo vojno. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
To obdobje je zaznamovalo gospodarsko blagostanje, družbena sproščenost in kulturna ekspanzija v nekaterih zahodnih državah, predvsem v ZDA in Evropi. Po vojni so se gospodarstva okrepila, prišlo je do tehnoloških inovacij ter vzpona industrije in potrošništva. -
Trianonska pogodba - Meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, podpisana po koncu prve svetovne vojne med zmagovalnimi zavezniki in poraženo Madžarsko. Pogodba je določila pogoje za razdelitev ozemlja, ki je bilo prej del Avstro-Ogrskega cesarstva. Kar zadeva Prekmurje, Trianonska pogodba je določila, da se večji del Prekmurja, ki je bil večinsko naseljen s Slovenci, priključi Kraljevini SHS -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum na avstrijskem Koroškem, da bi določil, ali bo to območje ostalo del Avstrije ali se pridružilo Kraljevini SHS (kasnejši Jugoslaviji). Plebiscit je bil organiziran po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalin je vzpostavil totalitarni režim, ki je zaznamoval državo z represijo, političnim terorjem, gospodarskim planiranjem in kolektivizacijo kmetijstva. Stalin je izvajal velike čistke, v katerih je umrlo na milijone ljudi, vključno s političnimi nasprotniki in tistimi, ki so bili označeni kot "sovražniki ljudstva". -
Period: to
Fašizem v Italiji
Mussolini je leta 1922 s podporo fašističnih enot izvedel Pohod na Rim, s čimer je prevzel oblast v Italiji. Fašizem je bil zaznamovan z avtoritarnim vladanjem, centralizacijo oblasti, nadzorom nad gospodarstvom in zatiranjem politične opozicije. -
Velika gospodarska kriza
Kriza je prizadela številne države po vsem svetu, zlasti pa Združene države Amerike, ki so bile tedaj najmočnejša svetovna gospodarska sila. Zaradi padca vrednosti delnic so se banke sesule, podjetja so propadla, brezposelnost je dramatično narasla, in svetovna trgovina je doživela močan upad. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacistična stranka, uradno znana kot Nacionalna socialistična nemška delavska stranka (NSDAP), je vzpon Hitlerja na oblast leta 1933 in vzpostavitev nacistične diktature. Nacizem je bil zaznamovan z ekstremnim nacionalizmom, rasizmom, antisemitizmom in avtoritarnim vladanjem. Nacisti so promovirali teorijo nadmočne arijske rase, preganjali in diskriminirali manjšine, zatirali politično opozicijo ter izvajali sistematično iztrebljanje in genocid nad milijoni Judi in drugimi skupinami. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Vojske republikanske vlade, ki je vključevala demokratične in levičarske skupine, ter uporniške sile pod vodstvom generala Francisca Franca so se spopadle za nadzor nad državo. Vojska pod vodstvom Franca je bila podprta s strani fašističnih Italijanov in nacističnih Nemcev, medtem ko so republikanci prejeli podporo iz različnih tujih prostovoljnih enot, vključno z Mednarodnimi brigadami. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Vzroki za izbruh vojne so bili številni, med njimi so bili teritorialni spori, politične napetosti, ekonomska konkurenca in ideološki konflikti. Pomembni dejavniki so bili tudi nacistična politika v Nemčiji, japonska imperialna ambicija na vzhodu ter agresivna politika Italije pod vodstvom Benita Mussolinija. -
Napad na kraljevino Jugoslavije
Napad so izvedle sile Osi, ki so vključevale Nemčijo, Italijo, Bolgarijo in Madžarsko. Cilj je bil hitro osvojiti Jugoslavijo in jo razdeliti med zmagovalce. Napad je bil del Hitlerjeve strategije za uveljavljanje nemške prevlade v jugovzhodni Evropi ter preprečevanje morebitnega jugoslovanskega sodelovanja z nasprotniki Osi. Nemčija je izvedla zračni napad na jugoslovanska letališča in ključna vojaška središča, medtem ko so italijanske, bolgarske in madžarske sile napadle jugoslovanske meje. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila federativna država, ustanovljena leta 1918 po koncu prve svetovne vojne. Njeno polno ime je bilo Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje pa je postala Socialistična federativna republika Jugoslavija. Država je vključevala več etničnih skupin, kot so Srbi, Hrvati, Slovenci, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci, Albanci in druge manjšine. -
Nastanek OZN
Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, njen glavni cilj je ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ter spodbujanje mednarodnega sodelovanja med državami -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je obdobje političnih in vojaških napetosti med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njunimi zavezniki. Ime "hladna vojna" izhaja iz dejstva, da med obema stranema ni prišlo do neposrednega vojaškega spopada, ampak so se napetosti izražale prek ideoloških, političnih in gospodarskih sredstev. -
Period: to
Korejska vojna
Konflikt je nastal po severnokorejskem napadu na Južno Korejo, s čimer se je začela vojna med Severno Korejo, ki je bila pod vodstvom komunističnega režima, in Južno Korejo, ki je bila pod vodstvom demokratične vlade. Napad Severne Koreje je povzročil mednarodno odzivanje, saj so Združene narode, pod vodstvom ZDA, podprle obrambo Južne Koreje. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ustanovljena leta 1951 z namenom zagotoviti skupno upravljanje premoga in jekla med državami Evrope. Ustanovne članice skupnosti so bile Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Glavni cilj skupnosti je bil preprečiti morebitno vojaško uporabo premoga in jekla ter spodbujati gospodarsko sodelovanje med državami članicami. -
Londonski memorandum
Sporazum je bil podpisan med predstavniki Evropske skupnosti in šestimi republikami SFRJ: Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Makedonijo, Slovenijo, Srbijo in Črno goro. Londonski memorandum je bil pomemben korak pri priznavanju neodvisnosti teh republik in prizadevanju za preprečevanje nadaljnjega razpadanja Jugoslavije. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost je bila ustanovljena leta 1957 z Rimskimi pogodbami. EGS je bil del večje vizije evropskega povezovanja in je bil zasnovan kot pravni okvir za vzpostavitev skupnega trga in gospodarskega sodelovanja med državami članicami. -
Kubanska kriza
Kriza je izbruhnila, ko je ameriška obveščevalna agencija odkrila, da Sovjetska zveza gradi jedrsko orožje na Kubi, kar je povzročilo izredno napetost med državami. ZDA so zahtevale takojšnjo odstranitev sovjetskih jedrskih raket iz Kube ter uvedle pomorsko blokado otoka, da bi preprečile dostavo nadaljnjega orožja. Napetosti so se zaostrile in svet se je znašel na robu jedrske vojne, pri čemer so bili vsi vpleteni deležni velikega strahu pred izbruhom jedrskega spopada. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vojna je izbruhnila po razdelitvi države na komunistični Severni Vietnam in protikomunistični Južni Vietnam. Severni Vietnam je bil pod vodstvom komunistične Demokratične republike Vietnam, medtem ko je bil Južni Vietnam podprti zaveznik Združenih držav Amerike. -
Ameriški pristanek na luni
Ameriški pristanek na Luni je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 20. julija 1969. Med odpravo Apollo 11 je ameriška vesoljska ladja pristala na površini Lune. Astronavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta postala prva človeka, ki sta stopila na Luno. Ta dogodek je predstavljal vrhunec vesoljskega programa Apollo, ki ga je vodila NASA. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski SSR, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Med preizkusom reaktorja številka 4 je prišlo do hudega jedrskega incidenta, pri katerem je eksplodirala reaktorska enota. -
Prve večstrankarske volitve
Prve večstrankarske volitve so bile volitve, ki so se zgodile po obdobju enostrankarskega sistema, kjer je bila ena politična stranka prevladujoča in ostale stranke niso imele možnosti legalnega političnega delovanja. Večstrankarske volitve odpirajo vrata večstrankarskemu političnemu sistemu, kjer lahko več političnih strank tekmuje med seboj za politično oblast. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila v času osamosvojitvenega procesa Slovenije od nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija predstavlja pomemben dokument, s katerim je Slovenija formalno izrazila svojo neodvisnost in suverenost. V deklaraciji je bilo poudarjeno, da je Slovenija samostojna in neodvisna država, ki temelji na načelih demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. -
Plebiscit o samosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi je bil zgodovinski dogodek, ki je potekal v Republiki Sloveniji 23. decembra 1990. Na plebiscitu so se volivci odločali o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, ločena od Socialistične federativne republike Jugoslavije. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano v času Socialistične federativne republike Jugoslavije, nazaj prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem.
Privatizacija pa se nanaša na prehod družbeno lastniških podjetij v zasebno lastništvo. -
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti je bila zgodovinski dogodek, ki se je zgodil 25. junija 1991 v Republiki Sloveniji. Na ta dan je bil razglašen samostojnost Republike Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Razglasitev samostojnosti je sledila demokratičnemu procesu, ki je vključeval plebiscit o osamosvojitvi, ki je bil izveden decembra 1990. Na podlagi velike večine glasov za osamosvojitev na plebiscitu je bila sprejeta odločitev za razglasitev samostojnosti. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo je bil oboroženi spopad, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991 med Republiko Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado ter drugimi pripadniki nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vojna za Slovenijo je izbruhnila po razglasitvi slovenske samostojnosti in se je zgodila kot posledica želje po osamosvojitvi in uveljavljanju suverenosti Slovenije. Slovenija se je odločila braniti svojo neodvisnost pred poskusom ohranitve centralne oblasti Beograda -
Sprejetje Slovenske ustave
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991. Gre za ključen dogodek v zgodovini Slovenije, saj je pomenil formalno pravno osnovo za delovanje države in določitev temeljnih načel ter pravic državljanov. Slovenska ustava je predstavljala temeljni pravni dokument, ki je opredeljeval politični sistem, načela demokracije, človekove pravice, pravno državo in delovanje institucij v samostojni Sloveniji. Ustava je bila plod dolgotrajnega procesa ustavotvornega dela in političnih pogajanj. -
Evropska unija
Evropska unija EU je politična in gospodarska zveza 27 evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo, vendar ima svoje korenine v prejšnjih oblikah evropskega povezovanja. EU je nadgradnja in nadaljevanje prejšnjih evropskih skupnosti, kot sta Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost. -
Vključitev v NATO
Vključitev Slovenije v NATO se je zgodila 29. marca 2004. To je bil ključen dogodek v zgodovini Slovenije, saj je državi omogočil postati polnopravna članica enega najpomembnejših mednarodnih vojaško-političnih združenj. Vključitev v NATO je bila rezultat prizadevanj Slovenije za okrepitev svoje varnosti, povečanje stabilnosti in krepitev sodelovanja z zahodnimi demokracijami. -
Priključitev EU
Priključitev Slovenije Evropski uniji se je zgodila 1. maja 2004. Ta dogodek je bil ključen korak v zgodovini Slovenije, saj je državi omogočil postati polnopravna članica ene najpomembnejših mednarodnih politično-gospodarskih organizacij. Priključitev k EU je bila rezultat dolgoletnih prizadevanj Slovenije za vključitev v evropsko skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah demokracije, človekovih pravic, gospodarskega razvoja in sodelovanja med državami. -
Vstop v Euro območje
Vstop Slovenije v območje evra, imenovano tudi evroobmočje, se je zgodil 1. januarja 2007. To je bil pomemben korak v monetarni integraciji Slovenije z drugimi državami EU, ki uporabljajo skupno valuto - euro. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza leta 2008, imenovana tudi globalna finančna kriza, je bila ena najhujših gospodarskih kriz v zadnjem času. Kriza je izbruhnila v Združenih državah Amerike, ko se je trg nepremičnin zrušil in povzročil propad številnih hipotekarnih posojil ter finančno krizo v bančnem sektorju. -
Epidemija Covid-19
Epidemija COVID-19 je svetovna zdravstvena kriza, ki se je začela v začetku leta 2020. Bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, se hitro širi med ljudmi in je prizadela skoraj vsak del sveta. COVID-19 se prenaša predvsem z bliskovitim širjenjem kapljičnih delcev, ki jih izloča okužena oseba ob kašljanju, kihanju, govorjenju ali dihanju. Simptomi okužbe se lahko razlikujejo, vključujejo pa povišano telesno temperaturo, kašelj, težko dihanje, utrujenost in druge znake respiratorne okužbe.