-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij je obdobje, ko so se pojavili prvi kompleksni družbeni organizmi z značilnostmi, kot so pisava, urbano naseljevanje, gospodarske dejavnosti, religija in umetnost. Ta obdobja so značilna za Mezopotamijo, Egipt, Indijo in Kitajsko. -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Predhomerska doba je obdobje, ki obsega minojsko in mikensko civilizacijo na grškem ozemlju. Minojska civilizacija je bila zgrajena na Kreti in se je razcvetela v 2. tisočletju pr. n. št., njihov najbolj znan spomenik pa je palača v Knososu. Mikenska civilizacija je bila zgrajena na peleponskem polotoku in se je razcvetela v 2. tisočletju pr. n. št., njihov najbolj znan spomenik je citadela v Mikeni. Obe civilizaciji sta bili pomembni za razvoj zgodnje grške kulture in mitologije. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba je obdobje grške zgodovine, za katerega je značilna pomanjkljiva arheološka in zgodovinska dokumentacija. To obdobje je zaznamovala razdrobljenost in nestanovitnost grških polisov, ki so se borili za ozemeljsko oblast. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
V 8. stoletju pr. n. št. so se na grškem ozemlju razvile grške poleis, kar pomeni samostojne mestne države. Polisi so imele svoje lastne vlade, zakone in kulture ter so se pogosto spopadale med seboj. Ti spopadi so vodili do razvoja demokracije in drugih političnih sistemov, ki so bili kasneje pomembni za razvoj zahodne civilizacije. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
V tem obdobju se je grška kultura razcvetela in dosegla svoj vrhunec. Veliko dosežkov tega obdobja so danes še vedno pomembni v zahodni kulturi, vključno z Olimpijskimi igrami in klasično grško umetnostjo in filozofijo. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Leta 753 pr. n. št. naj bi bilo ustanovljeno mesto Rim v osrednji Italiji. Po legendi sta mesto ustanovila brata Romul in Rem, ki sta se borila za oblast. Romul je zmagal in postal prvi kralj Rima, ki ga je vladal 38 let. Rim je sprva bil majhno mesto, ki se je nato hitro širilo ter se razvijalo v središče moči in kulture rimskega imperija. Ustanovitev Rima je bila ključna za razvoj zgodovine antične Italije in Evrope kot celote. Video -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
V tem obdobju je Rimsko republiko oblikovala različna politična gibanja in reforme, vključno z ustanovitvijo Senata, kjer so bile sprejete pomembne odločitve. V tem času je Rim razširil svoj teritorij in prevzel nadzor nad Sredozemljem. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična Grčija je bila obdobje politične stabilnosti, velikega kulturnega razcveta in družbenih reform. V tem času so bili zgrajeni nekateri najbolj znameniti spomeniki grškega sveta, kot so Partenon, Akropola in knjižnica v Aleksandriji. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških spopadov med grškimi polisi in Perzijskim cesarstvom v 5. stoletju pr. n. št. Vojne so se začele zaradi perzijskega poskusa osvojitve Grčije, a so se končale s porazom Perzijcev. Ta zmaga je Grkom prinesla samozavest in ponos ter pomenila pomemben korak v razvoju zahodne civilizacije. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj, ki je vladal v 4. stoletju pr. n. št. Velja za enega največjih vojaških poveljnikov v zgodovini (osvojil velik del Azije, Egipt, Perzijo in Indijo). Njegova osvojitvena kampanja je bila ključna za širjenje grške kulture in filozofije po vzhodnem svetu ter za oblikovanje helenističnih držav.
https://www.youtube.com/watch?v=Lgm7P6TWVaY -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija je bila obdobje, ko je bila Grčija pod vplivom makedonskega osvajalca Aleksandra Velikega. V tem obdobju so se razvile nove znanosti, kot so matematika, astronomija in geografija, ter filozofija, ki jo je zaznamovala stoicizem, epicurizem in skeptični pristop. -
Period: 263 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile tri dolgotrajne vojne med Rimsko republiko in Kartagino v obdobju od 264 pr. n. št. do 146 pr. n. št. in so prinesle velike spremembe na Sredozemlju. Rim je zmagal in si pridobil nadzor nad zahodnim delom Sredozemlja. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Rimsko obdobje Grčije je bilo obdobje, ko je Grčija postala provinca rimskega imperija. V tem času se je grška kultura nadaljevala, vendar so jo zaznamovali rimski vplivi, ki so bili vidni v arhitekturi, umetnosti in filozofiji. Med tem obdobjem so bile zgrajene številne zgradbe, vključno s forumi, amfiteatri in termami. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski general in politik, ki je igral ključno vlogo pri vzpostavitvi Rimsko cesarstva. Leta 44 pr. n. št. je bil umorjen zaradi strahu, da si želi vzpostaviti kraljestvo. Njegova smrt je pripeljala do državljanske vojne in padca Rimske republike. Video -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
63 pr. n. št.–14 n. št. -> Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in prvi cesar Rimsko cesarstva. Pod njegovim vodstvom je Rim doživel obdobje stabilnosti in razcveta, ki se imenuje Pax Romana. Video -
1 CE
Začetek krščanstva
Začetek krščanstva se nanaša na rojstvo Jezusa Kristusa v Betlehemu, kar se običajno datira v leto 0. Jezus je bil učitelj in prerok, ki je v svojih naukih poudarjal ljubezen do Boga in bližnjega ter se zavzemal za spreobrnjenje in odpuščanje grehov. Njegovo sporočilo je bilo sčasoma širjeno po svetu, kar je privedlo do ustanovitve krščanske Cerkve in širjenja krščanstva kot ene izmed glavnih svetovnih religij. -
Period: 27 to 476
Rimsko cesarstvo
Po bitki pri Actiumu leta 31 pr. n. št. je rimski general in politik Gaj Oktavijan Avgust prevzel oblast in ustanovil Rimsko cesarstvo, ki je trajalo do propada zahodnega dela leta 476. V tem obdobju je bil Rim pod vodstvom cesarjev in je dosegel največji razcvet in moč v svoji zgodovini. -
324
Razdelitev Rimskega imperija na zahodni in vzhodni del
Rimski imperij se je po smrti cesarja Konstantina Velikega razdelil na vzhodni in zahodni del. Zahodni del je bil veliko šibkejši od vzhodnega, ki se je kasneje preimenoval v Bizantinsko cesarstvo. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodno rimsko cesarstvo, ki je nastalo po razpadu zahodnega rimskega cesarstva leta 476 n. št. in je trajalo do padca Konstantinopla leta 1453. Značilno je bilo, da so bili vladarji hkrati tudi glavni cerkveni dostojanstveniki, pravoslavna cerkev pa je imela pomembno vlogo v družbi. V tem času so se razvili pomembni kulturni in umetniški dosežki, vključno z mozaiki, arhitekturo, literaturo in filozofijo.
https://www.youtube.com/watch?v=YEsc9BiBVto -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Leta 380 n. št. je rimski cesar Teodozij I. s sprejetjem zakona znanega kot Edikt iz Tessalonike razglasil krščanstvo za državno vero v Rimskem cesarstvu. S tem je krščanstvo postalo edina dovoljena vera v cesarstvu, kar je imelo velik vpliv na njegovo nadaljnjo zgodovino. To je bil tudi začetek procesa, ko se je krščanstvo začelo uveljavljati kot vodilna sila v Rimskem cesarstvu in v Evropi nasploh. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Leta 476 se šteje za konec zahodnega dela rimskega cesarstva, ko je zadnji zahodnorimski cesar Romulus Augustus odstavljen s strani germanskega vojskovodje Odoakra. To označuje končni propad zahodnorimskega cesarstva in začetek srednjega veka v Evropi. Vzhodnorimsko cesarstvo, ki se je kasneje preimenovalo v bizantinsko cesarstvo, je preživelo še skoraj tisoč let, dokler ga niso leta 1453 osvojili Osmani. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalst se je preživljajo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
https://www.youtube.com/watch?v=DEtrBkrP0yk -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565. Zaslovel je predvsem po svojem prizadevanju za obnovo rimskega imperija in zbiranju ter urejanju zakonov v Corpus Juris Civilis. Med njegovo vladavino so Bizantinci obnovili nadzor nad nekaterimi ozemlji zahodnega dela nekdanjega rimskega imperija, kot so severna Afrika, Italija in Iberski polotok. Prav tako je bil znan po gradnji veličastnih cerkva, kot sta cerkev Svete Sofije in cerkev Sv. Vitala v Carigradu. -
622
Začetek islama
Muslimani praznujejo leto 622 kot začetek islamskega koledarja, saj se je takrat prerok Mohamed umaknil iz Meke v Medino (hidžra), kar velja za začetek islamskega obdobja. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantansko kraljestvo je bilo slovanska država, ki je obsegala ozemlje današnje Slovenije in del Avstrije. Karantanci so se borili proti Langobardom in Frankom, ob koncu 8. stoletja pa so jih osvojili in vključili v Karolinško cesarstvo. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je bila dolgotrajni proces obnove krščanske oblasti na Iberskem polotoku, ki se je začel po osvajanju muslimanskega Emirata Cordobe v 8. stoletju in končal z zavzetjem Granade leta 1492. Med tem obdobjem so krščanske kraljestva postopoma osvajala ozemlje muslimanske Al-Andaluzije, ob tem pa se je oblikovala tudi španska nacionalna identiteta. -
800
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja
Leta 800 je papež Leon III. v Rimu okronal Karla Velikega za rimsko cesarja, s čimer se je začelo obdobje, ki ga imenujemo Sveti rimski cesarstvo. Karel Veliki je s svojimi osvajalskimi pohodi in sprejemanjem krščanstva povečal vpliv frankovskega kraljestva in postal ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini Zahodne Evrope. -
1054
Velika shizma
Velika shizma je nastala leta 1054 zaradi razhajanj med Rimsko katoliško cerkvijo in Vzhodno pravoslavno cerkvijo. Glavni sporni točki sta bili papeževa avtoriteta in uporaba kruha ali hostije pri obhajilu. Shizma je pomenila dokončno ločitev teh dveh velikih krščanskih vej in razdružitev vzhodnega in zahodnega krščanstva.
https://www.youtube.com/watch?v=EWOpn8tRBME -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija oboroženih konfliktov med krščanskimi silami in muslimanskimi državami na Bližnjem vzhodu med letoma 1095 in 1272. Cilj krščanskega sveta je bil zavzeti Jeruzalem in svete kraje na ozemlju Palestine. Vojne so imele pomemben vpliv na zgodovino Evrope in Bližnjega vzhoda ter vplivale na verske, politične in kulturne vidike tistega časa.
Video -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna in umetniška gibanja, ki sta se razvila v 14. in 15. stoletju v Italiji in se širila po Evropi. Humanizem se je osredotočal na vrednote in dosežke antične kulture, medtem ko je renesansa poudarjala individualizem, kreativnost in naravne oblike. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili pomembna plemiška družina na območju današnje Slovenije. V 14. in 15. stoletju so si pridobili velik del ozemlja, postali so najmočnejši plemiči na Slovenskem. Vodilni grofje so se pogosto vpletali v notranje zadeve sosednjih dežel. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, imenovana tudi Črna smrt, je bila najhujša pandemija v zgodovini človeštva. Izbruhnila je leta 1348 v Evropi in v šestih letih ubila približno 25 milijonov ljudi. Kuga je imela pomemben vpliv na evropsko družbo, saj je povečala razpoložljivost delovne sile in povzročila spremembe v srednjeveški medicini in zdravstvu. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi na slovenska ozemlja so bili del osmanske ekspanzije v Evropi. Ti vpadi so imeli velik vpliv na življenje prebivalcev, saj so prizadeli gospodarstvo, družbo in kulturo. Kljub temu so se slovenski knezi uspeli organizirati in upirati turški invaziji, kar je pripeljalo do razvoja vojaške obrambe.
https://www.youtube.com/watch?v=RZoAI2uluEY -
1450
Izum tiskarskega stroja
Johannes Gutenberg, nemški izumitelj, je leta 1450 izumil tiskarski stroj z gibljivimi kovinskimi črkami. Ta izum je omogočil masovno proizvodnjo knjig in povečal dostopnost do znanja ter s tem pomembno vplival na razvoj zahodne civilizacije.
Video -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turški sultan Mehmed II. je leta 1453 osvojil Konstantinopel, glavno mesto Vzhodnega rimskega cesarstva. S tem je označil konec bizantinskega obdobja ter začetek otomanske prevlade nad Balkanom in deli Evrope. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili obdobje kmečkih vstaj in uporov proti fevdalnim gospodarjem na ozemlju današnje Slovenije in sosednjih pokrajin. Največji upori so se zgodili v 15. in 16. stoletju, vendar so se pojavili tudi kasneje. Kmečki upori so bili posledica različnih vzrokov, kot so obdavčitev, prekomerno bremenenje kmetov, neenakopravnost, suša in drugi naravni pojavi. Čeprav upori niso prinesli drastičnih sprememb v družbenem sistemu, so prispevali k spremembi družbenega položaja kmetov. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Križar in raziskovalec Krištof Kolumb, ki je potoval pod španskim zastavam, je leta 1492 odkril Ameriko. Njegova ekspedicija je zaznamovala konec srednjega veka in začetek evropskega kolonializma. Video -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. -
1517
Reformacija
Gibanje, ki se je začelo kot versko gibanje v 16. stoletju, ko so reformatorji, kot so Martin Luther, John Calvin in Huldrych Zwingli, začeli izpodbijati doktrine in prakse katoliške cerkve. To je privedlo do številnih sprememb v krščanstvu, ustanovitve novih cerkva in vplivalo na družbene, kulturne in politične dogodke v Evropi. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Leta 1550 je bil v Wittenbergu v Nemčiji natisnjen prvi slovenski tiskani knjigi, in sicer Katekizem in Abecednik, ki ju je izdal Primož Trubar. Katekizem vsebuje vprašanja in odgovore o krščanski veri ter je bil namenjen poučevanju ljudi v slovenskem jeziku. Abecednik pa je služil za učenje branja in pisanja v slovenščini. Ti knjigi sta predstavljali mejnik v slovenski zgodovini, saj sta pomembno prispevali k razvoju slovenskega jezika in krepitvi slovenske narodne zavesti. -
1555
Augsburški verski mir
Pogodba, ki jo je leta 1555 podpisalo Sveti rimski cesar in nemški protestantski knezi, ki je končala versko vojno v Nemčiji. Dogovor določa, da je verska pripadnost kneza določena na njegovem ozemlju, kar je pomenilo, da so se ljudje lahko odločili za katoliško ali protestantsko vero. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku je napisal Adam Bohorič. Prevod Svetega pisma v slovenščino je napisal Jurij Dalmatin, ki je bil eden najpomembnejših protestantskih prevajalcev v 16. stoletju. Prevod Svetega pisma je bil ena najpomembnejših knjig za protestantsko gibanje in razvoj slovenskega knjižnega jezika. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715. Njegovo obdobje je zaznamovalo obdobje absolutizma, kjer je kralj imel popolno oblast nad državo. Ludvik je uvedel politiko enotne vere (preganjanje protestantov). Zgradil je Versajsko palačo in z njo postavil standard za ostale monarhe. Njegovo obdobje je bilo tudi obdobje vojn, kjer se je Francija borila proti večim evropskim državam. Kljub uspehom se je Francija po njegovi smrti znašla dolgovih. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bil intelektualni in kulturni gibanje, ki je vplivalo na Evropo v 18. stoletju. Zagovarjalo je razum, znanost, svobodo govora, toleranco in demokracijo. Vplivalo je na politične, socialne in kulturne spremembe v Evropi. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska nadvojvodinja in kasneje cesarica, ki je vladala med letoma 1740 in 1780. Svoje vladanje je začela z reformami v državni upravi, vojski, šolstvu in cerkvi. Bila je močna voditeljica, ki je pomembno vplivala na politiko in družbeno življenje v Avstriji. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija je bila obdobje hitrega gospodarskega razvoja v Evropi in ZDA med letoma 1750 in 1850. Označuje jo prehod iz ročne proizvodnje in obrti k strojno podprti proizvodnji v tovarnah. Vplivala je na družbeno in ekonomsko strukturo družbe ter način življenja. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski general, ki se je povzpel na oblast v Franciji po koncu Francoske revolucije. Njegova vladavina je bila zaznamovana z vojnami, ki so preoblikovale Evropo in sprožile ustanovitev sodobne evropske državnosti. Napoleon je bil tudi ustanovitelj Napoleonovega zakonika in uvedbe javnega šolstva. -
Nastanek ZDA
- julija 1776 je bila sprejeta Deklaracija neodvisnosti, ki je razglasila odcepitev trinajstih britanskih kolonij na ozemlju Amerike in ustanovitev Združenih držav Amerike. To je pomenilo konec obdobja britanske kolonizacije in začetek nove države z lastno vlado, zakoni in pravicami.
-
Period: to
Francoska revolucija
Obdobje političnih in družbenih sprememb v Franciji, ki so privedle do padca absolutistične monarhije in uvedbe republike. Francoska revolucija se je začela z zasedbo Bastilje 14. julija 1789 in je vključevala obdobje terorja, ko so bili izvedeni množični umori in razselitve ljudi. Video -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska provincna oblast, ki so vključevale ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške in Bosne ter Hercegovine. Ustanovljene so bile leta 1809 po Napoleonovi zmagi nad Avstrijo in so trajale do leta 1813. Ilirske province so prinesle modernizacijo in napredek na področju kulture, šolstva in gospodarstva ter spodbudile razvoj narodne zavesti. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je označeval vladavino Klemensa von Metternicha, avstrijskega državnika, ki je bil znan po svojem konzervativnem in represivnem političnem režimu. Metternich je poskušal zatreti vsako obliko liberalizma in nacionalizma, kar je pripeljalo do številnih uporov in nemirov po Evropi. Padec Metternichovega režima leta 1848 je bil zato pomemben mejnik v evropski zgodovini. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Kongres svete alianse je bil sestanek voditeljev evropskih držav po padcu Napoleona Bonaparta. Na kongresu, ki se je leta 1821 odvijal v Ljubljani, so voditelji razpravljali o političnih vprašanjih in sprejeli odločitve glede prihodnjega razvoja Evrope. Kongres je bil pomemben korak k obnovi evropskega reda po koncu Napoleonovih vojn. -
Period: to
Franc Jožef 1
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do smrti leta 1916. V tem času se je zgodila velika preobrazba avstrijskega cesarstva, ki se je spreminjalo iz absolutistične monarhije v konstitucionalno monarhijo. V njegovem času so se zgodile tudi velike družbene spremembe, kot so industrializacija, urbanizacija in modernizacija. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Leta 1848 so se pojavili liberalni gibanja, ki so poskušali oslabiti absolutistične režime v Evropi. V Sloveniji je prišlo do narodnozborskega gibanja, ki se je izrazilo v zahtevi po združitvi Slovencev v eno državo. Kljub neuspehu pomladi narodov so v Sloveniji v 2. polovici 19. stoletja nastajale politične stranke, ki so se borile za slovenske interese in kulturo. Leta 1918 je bila uresničena zedinjena Slovenija v okviru Kraljevine SHS.
Video -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem je bil politični sistem v Avstriji med letoma 1849 in 1859. Nastal je po porazu revolucionarnih sil leta 1848 in je bil zasnovan na centralizaciji in represiji. Bach je uvedel vrsto represivnih ukrepov, kot so cenzura, nadzor nad izobraževanjem ter ukinitev nekaterih lokalnih oblasti. Sistem je bil nasprotovan v večini narodov, ki so sestavljali avstrijsko cesarstvo. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je začela okoli leta 1850 in trajala do približno leta 1950. Označuje jo nadaljnji razvoj tehnologije, elektrifikacija in uvedba proizvodnih trakov, kar je omogočilo hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo. Vplivala je na razvoj urbanizacije, globalizacije in način življenja. -
Nastanek Kraljevine Italije
Po dolgem boju za združitev Italije so se voditelji italijanskih držav leta 1861 dogovorili za ustanovitev Kraljevine Italije s kraljem Viktorjem Emanuelom II. na čelu. To je prineslo konec obdobja italijanske razdrobljenosti in poenotilo Italijo v eno politično entiteto. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je trajala od aprila 1861 do aprila 1865 in je bila vojna med Združenimi državami Amerike in Konfederacijo (Jug). Vojna se je začela zaradi različnih stališč glede suženjstva, vprašanj državne suverenosti in drugih gospodarskih in političnih vprašanj. Zmago so dosegli Združeni državi Amerike, suženjstvo pa je bilo odpravljeno. Video -
Nastanek Avstro-Ogrske
Po letih negotovosti je leta 1867 bil sklenjen avstro-ogrska kompromis, ki je razdelil avstrijsko cesarstvo na dve dela: avstrijski in madžarski. Skupna vlada je bila omejena le na obrambne, zunanje in finančne zadeve, državi pa sta imeli svoji vladi, ki sta se ukvarjali z notranjimi zadevami. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Po vojni med Prusijo in Francijo leta 1871 je bil podpisan Versajski sporazum, ki je priznal nastanek Nemškega cesarstva z Viljemom I. na čelu. Cesarstvo je združilo večino nemško govorečih držav pod eno politično entiteto in postalo močna sila v Evropi. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik, ki se je izkazal v prvi svetovni vojni kot poveljnik slovenskih enot. Po vojni se je vključil v politiko in si prizadeval za združitev štajerskih Slovencev s Kraljevino SHS. Poznan je tudi po tem, da je leta 1918 organiziral osamosvojitev zgornjega dela slovenske Štajerske ter razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru. -
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika
Junija 1914 je bil v Sarajevu izvršen atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda, ki je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do izbruha prve svetovne vojne. Atentat je izvedel Gavrilo Princip, član teroristične skupine Mlada Bosna. Avstro-Ogrska je od Srbije zahtevala odgovornost in kot odziv na njihov odgovor so ji napovedali vojno. Vojna je zajela skoraj ves svet in trajala štiri leta ter terjala milijone življenj. Video -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prvo svetovno vojno so sprožili atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in politične napetosti med evropskimi silami. V vojni so se na eni strani borile Centralne sile (Avstro-Ogrska, Nemčija in Osmansko cesarstvo), na drugi strani pa Antantne sile (Velika Britanija, Francija, Rusija in kasneje ZDA). Vojna je bila zelo smrtonosna, umrlo je okoli 10 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov.
Video -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila eden od najbolj krvavih front prve svetovne vojne, ki se je odvijala na ozemlju današnje Slovenije, med Italijo in Avstro-Ogrsko. Fronta je potekala od maja 1915 do novembra 1917, in sicer v goratih in težko dostopnih krajih, kar je oteževalo vojaške operacije. Na obeh straneh so se uporabljali novi načini bojevanja, kot so plini in tudi protioklepna sredstva, kar je povzročalo še večje trpljenje in smrtne žrtve med vojaki. -
Ruska revolucija
Leta 1917 ja ruski car Nikolaj II. abdiciral začelo se je obdobje revolucije, ki je privedla do ustanovitve komunistične države, Sovjetske zveze. Revolucija je bila sestavljena iz 2 delov - 1. revolucija je potekala februarja 1917 in je privedla do odstavitve carja in vzpostavitve provizorične vlade, 2. revolucija pa se je zgodila oktobra 1917 in je privedla do prevzema oblasti s strani boljševikov pod vodstvom Vladimira Lenina. Video -
Period: to
Sodobnost
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
- oktobra 1918 je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je združila južnoslovanske narode v eno državo. Država je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske in vključevala je večino ozemlja današnje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, ter del Črne gore in Makedonije. Ustanovitev države je bila posledica prizadevanj južnoslovanskih političnih voditeljev. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je kasneje postala Kraljevina SHS in kasneje Jugoslavija.
-
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je bila ustanovljena 1. decembra 1918 kot naslednica Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Leta 1929 je bil uveden kraljevski absolutizem, država pa se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Med 2. svetovno vojno je bila Jugoslavija zasedena s strani sil Osi, vendar so se jugoslovanske partizanske sile, ki so jih vodili Josip Broz Tito, uspele upreti okupatorju in vzpostaviti novo socialistično Jugoslavijo po vojni. -
Period: to
Pariska mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je potekala od 18. januarja 1919 do 21. januarja 1920 v Parizu. Na konferenci so se zbrali predstavniki držav zmagovalk prve svetovne vojne, vključno s Francijo, Združenim kraljestvom, Italijo in ZDA, da bi določili pogoje za mir po vojni. Na konferenci so se obravnavale različne teme, vključno s teritorialnimi spori, reparacijami za vojno škodo, pravicami manjšin in vzpostavitvijo novega svetovnega reda. Video -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta so bila obdobje ekonomske rasti in kulturnega napredka v ZDA in drugod po svetu med letoma 1920 in 1929. Gospodarska rast je bila spodbujena s strani novih tehnoloških inovacij, kot so radijski in filmski mediji, ki so pomagali popularizirati glasbo, film, šport in druge oblike zabave. Vendar pa se je leta 1929 začela Velika gospodarska kriza, ki je povzročila dolgotrajno recesijo in ogromno brezposelnost v ZDA in drugod po svetu. -
Trianonska pogodba in meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zmagovalnimi zavezniškimi silami in Madžarsko po koncu prve svetovne vojne. Pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v Versaillesu, Francija. Med drugim je določila mejo med Kraljevino SHS in Madžarsko, ki je vključevala tudi območje Prekmurja. Po podpisu pogodbe je Prekmurje postalo del Kraljevine SHS oz. kasneje Jugoslavije. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal 10. oktobra 1920, na katerem so se Korošci odločali, ali želijo ostati pri Avstriji ali se priključiti k novoustanovljeni Kraljevini SHS (kasnejši Jugoslaviji). Rezultati so bili tesni, večina pa se je odločila za priključitev k Avstriji. Rezultati plebiscita so bili sporni, saj so Korošci pri glasovanju doživljali pritisk in grožnje s strani avstrijskih nacionalistov. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem v Sovjetski zvezi je obdobje, ko je bil Joseph Stalin na oblasti. Zaznamovalo ga je nasilje, represija, čistke in velika lakota. Stalin je izvajal politiko kolektivizacije kmetijstva in industrializacije države, vendar so bile njegove metode krute in nedemokratične. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašizem je bil politični sistem, ki se je razvil v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija med letoma 1922 in 1943. Fašistična stranka je zagovarjala avtoritarno obliko vladanja, nacionalizem, ter ekstremno desno politiko. Mussolini je uvedel totalitarizem in izvajal represivne ukrepe, da bi utrdil svojo oblast. Med drugim je ukinil svobodo tiska, uvedel propagando in represijo nad političnimi nasprotniki in sprejeli številne rasistične zakone (omejitve za Jude in druge manjšine). -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza leta 1929 je bila najhujša gospodarska kriza v zgodovini sveta. Kriza je povzročila izgubo dela za milijone ljudi, propad podjetij in bančni sistem ter povečala revščino in brezdomstvo. Ukrepi za ublažitev krize so bili premalo učinkoviti in so privedli do večjih socialnih in političnih nemirov. Kriza je povzročila tudi globalno recesijo, ki se je končala šele z začetkom druge svetovne vojne. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem je bil politični in ideološki sistem, ki ga je vodil Adolf Hitler v Nemčiji med letoma 1933 in 1945. Nacistična stranka je zagovarjala rasizem, antisemitizem, totalitarizem in ekspanzionistično politiko ter je vodila Nemčijo v drugo svetovno vojno. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila oboroženi spopad med republikanskimi in nacionalističnimi silami v Španiji. Nacionalistične sile, ki so jih vodili Francisco Franco, so zmagale in vzpostavile fašistično diktaturo. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi spopad, ki se je začel 1. septembra 1939, ko je Nemčija napadla Poljsko. Vojna je vključevala ogromno držav po vsem svetu in je trajala do leta 1945, ko so zavezniki osvobodili Evropo izpod nacistične vladavine. V vojni je umrlo več kot 50 milijonov ljudi, vključno z več kot 6 milijoni Judov in drugih manjšinskih skupin, ki so bili sistematično pobiti v holokavstu. -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je zgodil 6. aprila 1941 med drugo svetovno vojno. Nemčija Italija in Madžarska so napadle Jugoslavijo in jo hitro premagale. S tem se je končalo obdobje kraljevine Jugoslavije in sledilo je obdobje okupacije, med katerim so bile izvedene različne vojaške operacije. V Jugoslaviji so se oblikovale partizanske skupine, ki so se borile proti okupatorjem in sodelovali z zavezniki ter na koncu prevzeli oblast v Jugoslavija, ki je postala socialistična država. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila zvezna država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992. Sestavljala jo je šest socialističnih republik (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija) ter dve avtonomni pokrajini (Vojvodina in Kosovo). Jugoslavija je imela svojo specifično obliko socializma. Po razpadu Sovjetske zveze in spremembah vzhodnoevropskih držav je tudi Jugoslavija doživela politične spremembe, ki so vodile do njenega razpada. -
Nastanek OZN
OZN je bila ustanovljena 24. oktobra 1945, vendar je začela delovati šele po sprejetju listine OZN 10. oktobra 1945. OZN je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni kot organizacija, ki bi preprečila vojne in spodbujala sodelovanje med narodi. Njen sedež je v New Yorku, ZDA. -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je obdobje med letoma 1947 in 1991, ki označuje obdobje napetosti in konflikta med ZDA in njenimi zaveznicami na eni strani ter Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami na drugi strani. Ta konflikt ni prinesel odprtega spopada med dvema stranema, vendar je bil svet dolgo časa na robu 3. svetovne vojne. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je potekala med letoma 1950 in 1953 med Južno Korejo, ki so jo podpirale Združene države Amerike in zahodne zaveznice, ter Severno Korejo, ki jo je podpirala Kitajska in Sovjetska zveza. Konflikt se je začel s severnokorejskim napadom na Južno Korejo in se končal s premirjem in ustanovitvijo demilitarizirane cone, ki ločuje dve Koreji. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena za vzpostavitev skupne uprave premogovnih in jeklarskih virov v Belgiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemski in Nemčiji. Sodelujoče države so se odločile za to potezo z namenom omejitve možnosti za prihodnje vojaške konflikte med njimi. ESKPJ je bila prva ustanova, ki je postavila temelje evropskega sodelovanja in integracije. Sčasoma je prerasla v Evropsko skupnost (ES) in nato v Evropsko unijo (EU). -
Londonski memorandum
Londonski memorandum, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta.Z uveljavitvijo sporazuma je vojaška uprava v conah A in B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) prešla iz začasne civilne / vojaške uprave na civilne ustanove. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je nastalo na pobudo Jugoslavije, Indije in Egipta na konferenci v Beogradu leta 1955. Skupina je vključevala države, ki se niso pridružile ne vzhodnemu ne zahodnemu bloku med hladno vojno. Gibanje je podpiralo samoodločanje in nevmešavanje v zunanje zadeve drugih držav ter si prizadevalo za razvojne in socialne reforme. Gibanje je imelo pomembno vlogo v svetovni politiki v 60. in 70. letih 20. stoletja, saj so se njegovi člani aktivno vključevali v mednarodne zadeve. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 v Rimu, skupaj z Evropsko atomsko energijsko skupnostjo (EURATOM) in skupnostjo za splošno evropsko gospodarsko sodelovanje. EGS je bil prvi korak k trdni politični in gospodarski povezavi med državami članicami, ki je danes Evropska unija. Cilj EGS je bil postopna uvedba skupnega trga in skupne zunanje trgovinske politike. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza je bila politična in vojaška kriza med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki se je začela, ko so Sovjeti namestili jedrske rakete na Kubi. ZDA so na to odgovorile z blokado Kube, kar je skoraj pripeljalo do vojaškega spopada. Kriza se je končala, ko so se ZDA in Sovjetska zveza dogovorili o umiku sovjetskih raket z Kube in ameriškem umiku raket iz Turčije. Kriza je bila pomemben mejnik v hladni vojni in je pripomogla k zmanjšanju napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (1965-1973) je bil obsežen konflikt med komunistično vodeno Severno Vietnam in južnim delom, ki je bil podporan s strani ZDA. Vojna se je razplamtela zaradi hladne vojne in boja med komunistično in kapitalistično ideologijo. ZDA so poskušale preprečiti širjenje komunizma v Aziji in so poslale vojaške enote ter se vpletale v vojno. Vojna se je končala z umikom ameriških vojaških sil in združitvijo Severnega in Južnega Vietnama v Socialistično republiko Vietnam. -
Ameriški pristanek na Luni
- julij 1969 je bila izvedena prva človekova misija na Luno. Ameriška misija Apollo 11 je v orbiti okoli Lune z manevri usmerjala modul Eagle, ki sta ga upravljala Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin. Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na Luno ("To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."). Na Luni sta preživela nekaj ur, zbrala vzorce tal in izvedla eksperimente. Skupaj z Michaelom Collinsom, ki je ostal v orbiterju, so se varno vrnili na Zemljo.
-
Jedrska nesreča v Črnobilu
- aprila 1986 se je zgodila jedrska nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu, Ukrajina. Med testiranjem reaktorja je prišlo do močnega povečanja moči, kar je povzročilo eksplozijo in požar, ki sta trajala devet dni. Radioaktivni oblak se je razširil po Evropi in onesnažil obsežna območja, kar je povzročilo številne smrti in zdravstvene težave. Černobilska nesreča velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini.Video
-
Prve večstrankarske volitve
April 1990 so bile prve večstrankarske volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Na volitvah so sodelovale različne politične stranke, med njimi tudi Demos, ki je s svojo zmago na volitvah ustvaril osnovo za osamosvojitev Slovenije. Na volitvah so se zbrali različni politični pogledi, med njimi tudi liberalni, socialistični in krščanski. Demos je na volitvah prejel več kot polovico vseh glasov in tako dobil veliko večino v slovenskem parlamentu. -
Deklaracijo o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije
V juliju 1990 so se v Sloveniji odvile pomembne politične spremembe, ko je Skupščina Republike Slovenije sprejela Deklaracijo o suverenosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Deklaracija je formalno potrdila slovensko pravico do samoodločbe in je bila pomemben korak v procesu osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije. Sprejetje deklaracije je nakazalo smer prihodnjega razvoja Slovenije kot samostojne države in zaznamovalo prelomnico v zgodovini Slovenije ter Jugoslavije. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990, na njem pa se je 95 % volivcev odločilo za osamosvojitev. S tem je bila potrjena politična volja slovenskega naroda po samostojnosti in neodvisnosti. Izid plebiscita je bil izhodišče za pripravo ustave in zakonodaje, ki je bila potrebna za uresničitev samostojne države. Video -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Med letoma 1991 in 1999 je v Sloveniji potekal proces denacionalizacije in privatizacije, ki je bil del tranzicije države iz socialistične v kapitalistično gospodarstvo. Denacionalizacija je pomenila vračanje premoženja, ki je bilo nacionalizirano med socializmom, izvirnim lastnikom ali njihovim dedičem. Ta proces je bil kompleksen in pogosto kontroverzen, saj je prinesel spremembe v lastništvu in upravljanju podjetij ter vplival na družbeno in gospodarsko strukturo Slovenije. -
Razglasitev samostojnosti
- junija 1991 je Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije. Zgodovinski dogodek je bil posledica dolgotrajnih političnih in gospodarskih napetosti med slovensko vlado in drugimi jugoslovanskimi republikami ter centralno vlado v Beogradu. Razglasitev samostojnosti je bila sprejeta po sklepu slovenske skupščine, kjer je bila sprejeta tudi ustava samostojne države Slovenije.
-
Period: to
Vojna za Slovenijo
Vojna za Slovenijo je bila oborožen spopad med Teritorialno obrambo Slovenije in Jugoslovansko ljudsko armado. Slovenija je v tem času razglasila neodvisnost od Jugoslavije, vendar jugoslovanske oblasti tega niso priznale in so poskušale obdržati svojo kontrolo nad Slovenijo. Vojna se je končala z Brionskim sporazumom, ki je omogočil umik jugoslovanskih vojaških sil iz Slovenije in mednarodno priznanje slovenske neodvisnosti. Video -
Sprejetje slovenske ustave
Sprejetje slovenske ustave 23. decembra 1991 je pomenilo uradni začetek samostojnosti Slovenije kot neodvisne države. Ustava je določila demokratičen politični sistem, kjer je oblast v rokah ljudstva. Zagotovila je pravice in svoboščine posameznikov, enakost pred zakonom, ter razdelila oblast na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Ustava je bila sprejeta na referendumu, kjer se je za sprejetje izreklo 88,5 % volivcev. -
Evropska unija
Leta 1992 so države Evropske skupnosti s podpisom Maastrichtske pogodbe ustanovile Evropsko unijo (EU). EU je nadnacionalna organizacija, ki združuje 27 evropskih držav v politično in gospodarsko skupnost. Cilj EU je spodbujanje miru, stabilnosti, blaginje in varnosti v Evropi ter spodbujanje sodelovanja med državami članicami na različnih področjih (gospodarstvo, varnost...). EU ima svoje institucije, kot so Evropska komisija, Evropski parlament, Svet EU in Sodišče Evropske unije. -
Vključitev v NATO
- marca 2004 je Slovenija uradno postala članica Severnoatlantske zveze (NATO). Ta poteza je bila pomembna za zagotovitev varnosti in stabilnosti Slovenije ter okrepitev povezav z drugimi državami članicami zavezništva. Slovenija je s tem postala del mednarodnega varnostnega sistema ter se zavezala k sodelovanju z drugimi članicami pri varovanju miru in stabilnosti v svetu.
-
Priključitev Evropski uniji
Slovenija se je 1. maja 2004 pridružila EU skupaj s še devetimi državami. Pridružitev je bila pomemben mejnik v zgodovini Slovenije, saj je postala del največjega gospodarskega, političnega in pravnega prostora na svetu. Vstop v EU je Sloveniji omogočil lažji dostop do evropskih sredstev, trgov in priložnosti za razvoj ter olajšal pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. Hkrati pa je Slovenija postala tudi del evropske skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija... -
Vstop v evroobmočje
Slovenija je 1. januarja 2007 postala del evroobmočja in uvedla evro kot uradno valuto, s čimer se je pridružila 12 drugim državam, ki so že uporabljale evro. To je bil zaključek postopka, ki se je začel s pristopom k Evropski uniji leta 2004. Uvedba evra je pomenila olajšanje poslovanja med Slovenijo in drugimi državami v evroobmočju ter prispevala k večji stabilnosti in varnosti evropske valute. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza, se je začela z izbruhom finančne krize in se razširila v globalno recesijo. Kriza je prizadela skoraj vsa gospodarstva sveta. V Sloveniji se je kriza izrazito poznala v letih 2012 in 2013, ko se je gospodarska rast zmanjšala, brezposelnost povečala, javne finance pa so se znašle pod velikim pritiskom. Za premagovanje krize so bili v Sloveniji sprejeti številni ukrepi (sanacija bančnega sektorja, varčevalni ukrepi v javnem sektorju). -
Epidemija COVID-19
Marca 2020 se je začela svetovna epidemija COVID-19, ki je posledica novega koronavirusa SARS-CoV-2. Virus se je hitro razširil po svetu, kar je povzročilo številne smrtne žrtve in gospodarsko krizo. Po svetu so bili uvedeni različni ukrepi za zajezitev širjenja virusa, (zaprtjem meja, omejitvami potovanj, karanteno...). Za spoprijemanje s pandemijo so se razvile različne strategije, vključno z razvojem cepiv in drugih zdravil ter spodbujanjem upoštevanja preventivnih ukrepov.