Časovni trak

Ilirske province

1809

Francoska vojska je bila v času napoleonskih vojn na slovenskem ozemlju trikrat: leta 1797, 1805 in 1809, ko je Napoleon premagal avstrijsko vojsko pri Wagramu in zavzel Dunaj. Avstrijski cesar Franc I. je z mirom v Schönbrunu Napoleonu odstopil del ozemlja. Na njem je Napoleon se istega leta ustanovil llirske province.
potreba po slo učb ustanovitev stiriletne osnovne šole, nadzor nad šolstvom prevzame država
glavno mesto: Ljubljana
Code Civil
province>distrikti>kantoni>občine
konec 1813(Elba)

Kraljestvo ilirija

1813

Po ukinitvi lliskih provinc je ozemije zopet pripadlo Avstrijskemu cesarstvu. Uredili so ga v posebno administrativno enoto - Kraljestvo lirija, ki je obstajala do leta 1849.
Za potrebe pouka je Fran Metelko, ki je pouceval slovenšcino, napisal svojo slovnico, ob tem pa se je začel sprasevati tudi o ureditvi slovenskega črkopisa in pravopisa ter tako svoj črkopis - metelčico predstavil v slovnici.
Sledi abecedna vojna
Ljudevit gaj prevzame črkopis od Čeha po njemu dobimo črkopis gajica.

Agrarna kriza

1825

Industrializacija, draga mehanizacija, globalizacija trga, neugodna posojila, sirjenje bolezni (trtna us) so konec 19. stoletja vedno bolj poglabljali krizo slovenskega podeželja. Kmetije je poleg zadolzenosti bremenila se predvsem njihova majhnost in posledično skromna produktivnost, zaradi česar niso bile sposobne oskrbeti vedno vejih kmečkih družin. To je pospešilo izseljevanje katero je vrh doseglo pred 1 sv vojno.
Aleksandrinke=slovenske dojilje v Aleksandriji

Marčna revolucija

Mar 13, 1848

Zaznamuje konec Metternichovega absolutističnega vladanja in uvede veliko novih sprememb:

odprava fevdalizma 1/3 država 1/3 kmet 1/3 se odpiše
nacionalni upori madžarov( zatrejo hrvatje)
na oblast pride Franc Jožef
Južna železnica omogoča hiter dostop informacij
odstop Metternicha in ukinitev cenzure
Nastanek prve slovenskega narodnega programa: Zedinjena Slovenija
tezave:
Ni bil moticen (dosere
Niso imeli voditelja, ki bi jih zastopal pri AU nadoblasteh
Niso sklicevali zborov

Slovenci v času Bavhovega absolutizma

1851

Silvestrski patent F
Franc Jožef za ministra izbere Aleksandra Bacha
uvedba cenzura tiska izhajajo samo Kmetijske in rokodelske novice
večji pomen nemščine
ustanovitev družbe svetega Mohorja

izdajajo slo knjige z nabožno vsebino
prva založba ki je izdajala knjige v slo jeziku
Lavantinska škofija se prestavi v Maribor
Anton Martin Slomšek
širil slovenstvo na J Štajerskem učnil slovenščino v teološki šoli
pobudnik ustanovitve družbe svetega Mohorja
Franc Jožef
1855 konkordat s cerkvijo

Obnova ustavnega življenja

1861

z februarskim patentom 1861 nova ustava preide v centralizem=povsod veljajo enaki zakoni
Sledile so volitve v deželne zbore, saj je bila uvedena splošna moška volilna pravica. Toda Slovenci nanje niso bili dobro pripravljeni.
ni bil izdelan politični program
slaba propaganda
deljeni na 2 politični stranki
NARODNJAKI: slovensko čuteči, pouk v šolah v slovenščini
USTAVOVERCI: nemško čuteči, za liberalizem, nemški jezik
Čitalnice
Prostori(predavalnice)
kjer so org. kulturne prireditve v slo jeziku

Taborsko gibanje

1868

Narodnjaki se razcepijo na staroslovence( starejši, konzervativni) in mladoslovence(mlajši, liberalni,)po zgledu Čehov
Mladoslovenvi so skušali širiti svoj program z tabori( velika ljudska zborovanja na prostem, prispevali so k podkrepitvi narodne zavesti)
Pridružili so se jim tudi staroslovenci
Zaradi neuspeha staro in mladoslovencev ne sledilo obdobje slogaštva v katerem sta navzven stranki sodelovali, čeprav sta imeli nasprotne pohlede na politiko, saj so se bali naraščujočega nemškega vpliva

industrializacija

1869

1869 Kranjska industrijska družba= rudarsko povezanje
1873 Trbiveljska premogokopno družba
telegrafska zveza 1892 od Dunaja do Trsta
Razvoj turizma( Bled) in gosp razcvet ter elektrifikacija

Industrializacija

1873

Prva faza industrializacije slovenskega prostora je potekala od dvajse-tih let 19. stoletja pa vse do zloma dunajske borze leta 1873. V tem casu so bili v razlicnih krajih po Sloveniji vpeljani parni stroji, v tekstilnih to-varnah se je uvajala industrijska mehanizacija. K razvoju industrije je močno prispevala izgradnja juine Zeleznice, ki ni omogocala zgolj hitrega transporta surovin, ampak je spodbujala tudi ustanavljanje pod-jetij, ki so bila tesno povezana z zeleznisko mehanizacijo.

Ilirizem in neoilirizem

1878

Zaradi prevelikih nasprotij z
Nemci, so se Slovenci začeli obracati proti jugu in se postopno povezovati z drugimi juznimi Slovani. To povezovanje oziroma teorije o moznih oblikah povezovanja so vkljucevale razlicne koncepte: od
zlitja jezikov, kultur, ki ga najbolje
opredeljuje pojem ilirizem oziroma neoilirizem, do zgolj političnega povezovanja.
Katerega glavno zagovorstvo je opustiti slovenščino in jo nadomestiti s hrvaščino. Fran Ilešič= zagovornik
Preporodovci= stališče protiavstriji dijaki

Razvoj političnih strank

1892

Iz slovenske kozervativne in liberalne stranke sta nastali KNS(katoliška narodna stranka) 1892 katere volivci so bili kmetje, katoličani, izobraženci in delavci. Namen uskladiti življenje z načeli katoliške vere
NNS(narodno napredna stranka)1894 katere volivci so bili bogati meščani, izobraženci, veliki kmetje. Progarm Zedinjena slo
JSDS(jugoslovanska socialnodemokratska stranka) 1896 katere volivci so bili delavci. Program 8 urni delavnik, vzpostavitev socialistične družbeneoilirizemneoslavizem

Začetek 1 sv. vojne in stanje na slovenskih tleh

1914

V prvi svetovni vojni so se slovenski vojaki bojevali na vzhodni fronti in na
balkanskem bojiscu, po odprtju soske fronte v letu 1915 pa je bila večina slovenskih polkov premescena na obmoje vojaskih spopadov ob reki Soči. Najhujši vojaški spopadi v celotni zgodovini danasjega slovenskega prostora so potekali prav na soški fronti, saj jih niti boji iz časov druge svetovne vojne niso prekašali.
Italija leta 1915 stopi pod centralne sile a z londonskim sporazumom 26 aprila 1915 stopi pod antantne.

Vloga zaledja

1914

Pomembno vlogo pri preskrbi vojakov, pa tudi pri skrbi za ranjence je imelo zaledje. Sanitetno in dravstveno oskrbo vojakov in civilnega prebivalstva so urejali mednarodni dogovori. V mestih so delovale garnizijske bolnisnice, v katerih so namestili tudi sanitetne enote. Sanitetni oddelki in vojaski zdravniki so iz teh bolnisnic odhajali na fronto. Sanitetne postaje so bile označene z zastavami Rdečega križa,
katerega znak je nosilo na belih trakovih na rokavih tudi sanitetno osebje.

Čudež pri kobaridu

Oct 24, 1917

12 soška bitka edina bitka, ki jo začne in konča AO in Nem
začetek 1917 napad z granatami in fosgenom. Hitri in uspesni napadi crta se premakne na reko Pijavo