-
Period: 250,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje Človeške zgodovine. Začne se s pojavom človeka.
https://www.youtube.com/watch?v=X0mnkpNLbxw&t=2s -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije so nastale ob rekah. Te reke pa so Nil, Evfrat, Tigris in druge velike reke.
https://www.youtube.com/watch?v=gLblDwSHoK4 -
Period: 3500 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
(minojska in mikenska civilizacija)
Njihova poselitev Balkanskega polotoka je del obsežnih selitev indoevropskih plemen. -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Začne se okoli leta 3500 pr. n. št., zaključi pa se z razpadom Rimskega cesarstva leta 476. Začeli so se tudi nastanki prvih držav.
https://www.youtube.com/watch?v=BIar4yVRiGU -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Ki se imenuje tudi grški srednji vek ali pa Homerjeva doba. To je obdobje od konca mikenske palačne civilizacije, ki pa traja do prvih polisov. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Polisi ali mestne države. Najpomembnejša polisa sta bila Atene in Šparta.
https://www.youtube.com/watch?v=s_oPzenKRAY -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
V tem obdobju je prišlo do velike spremembe z močno porast prebivalstva, kar pa je spodbudilo do velikih kolonizacij. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Ustanovitev Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah. Najbolj poznana pa je zgodba o Romulu in Remu, ki ju je kot dojenčka dojila volkulja.
https://www.youtube.com/watch?v=nIPeIuzo95g -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Republikanska ureditev je bila predvsem administracija in zakonodaja. Bila pa je osnova za izoblikovanje večine modernih republik. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
To je obdobje od grške zmage na Perzijci pa do smrti Aleksandra Velikega. Na začetku je bila zlata doba Aten, kasneje pa so doživeli kulturni razcvet. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško Perzijske vojne
Povod zanje je bil jonski upor. Vojne pa so potekale na več mestih: na Maratonskem polju, pri Termopilah, bitka pri Salamini, pri Plantajah ter pri Mikalah. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
il je makedonski kralj in vojskovodja. Rodil se je 20 julija 356 pr. n. št. umrl pa je 10 junija 323 pr. n. št.
https://www.google.com/search?q=Aleksander+Veliki&rlz=1C1KNTJ_slSI998SI998&sxsrf=APwXEdfuOZAvsG7rRw6-00ipF68rCBRVdg:1680423847942&source=lnms&tbm=vid&sa=X&ved=2ahUKEwjCh53U4or-AhUC-6QKHbvzDiwQ_AUoA3oECAIQBQ&biw=958&bih=919&dpr=1#fpstate=ive&vld=cid:f447c0a6,vid:Lgm7P6TWVaY -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
To obdobje se je začelo z vojnami diadohov. Je obdobje med smrtjo Aleksandra Velikega in priključitvijo klasičnega prostora Rimski republiki. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
To je naziv treh vojn med Kartangino in Rimsko republiko. Prva je potekala z mornarškimi velesilami, druga je postala znana po Hannibanovem prehodu čez alpe in tretja se je končala s popolnim uničenjem Kartagine.
https://www.youtube.com/watch?v=lFNlF4zJo-Q -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Je obdobje, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo ter Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom bitke pri Korintu. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Bil je pod pokroviteljstvom svojega pastrica Julija Cezarja, ki ga je Oktavijan posinovil pod imenom Oktavijan. Po cezarjevi smrti je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in postal eden najbogatejših Rimljanov. Ustanovil je tudi svojo zasebno vojsko in se zapletel v krajši spopad z Markom Antonijem. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Je obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegala okoli Sredozemskega morja. -
1 CE
Začetek Krščanstva
Je vera, ki temelji na Jezusovih naukih. Pripadniki se imenujejo kristjani. Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ. -
324
Rimski imperij se razdeli na vzhodni in zahodni del
Maksimiljan je prevzel oblast na zahodu, Dioklecijan pa na vzhodu, ta vladavina pa se je začela leta 285. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Ali tako imenovano Vzhodno Rimsko cesarstvo. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel. Cesarstvo je preživelo propad in deljenje Zahodnega Rimskega cesarstva v 5. stoletju ter živelo še okoli tisoč let dokler ga niso leta 1453 osvojili osmanski Turki. -
380
Krščanstvo
Postane državna vera v Rimskem cesarstvu. Je monoteistična religija. Pripadniki pa se imenujejo kristjani.
https://www.youtube.com/watch?v=bVSPiQTs3EM -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Propadel je leta 476. Za ta propad pa je bilo več vzrokov to pa so: gospodarski, družbeni in politični. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Deli se na tri obdobja to pa so: zgodnji, visoki in pozni srednji vek. V zgodnjem srednjem veku se je odvijalo intenzivno preseljevanje ljudstev. Do začetka visokega srednjega veka se je izoblikovala fevdalna ureditev. Na začetku poznega srednjega veka pa je evropo prizadela huda črna smrt ali kuga.
https://www.youtube.com/watch?v=-2119mUSK6U -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Bil je vzhodnorimski cesar imenovan tudi Veliki. Cesar je bil od prvega avgusta 527 pa do svoje smrti 14. novembra 565. -
622
Začetek Islama
Islam je monoteistična religija muslimanov. To vero je ustanovil Mohamed. Alah, ki v prevodu pomeni bog. -
Period: 623 to 828
Karantanija
To je bila slovanska kneževina. Na podlagi karantanske državnosti se je v drugi polovici 10.stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega fevdalizma pričela oblikovati klasična vojvodina Koroška.
https://www.youtube.com/watch?v=0zUaXkfF7kk -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata 1492. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Vladal je od 25. decembra 800 pa do 28. januarja 814. Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega. Na začetku je vladal kot sovladar z bratom Karlmanom I., po Karlmanovi nenadni smrti pa je postal neposreden vladar Frankovskega cesarstva. -
1054
Velika Shizma
Ali drugače imenovana vzhodni razkol. Označuje kako se je krščanski svet razdelil na rimskokatoliški in pravoslavni del. Letnica razkola leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drugdrugega. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
So bili vojaški napadi Latinske rimskokatoliške cerkve od sredine srednjega veka pa do konca poznega srednjega veka. Vse skupaj je bilo devet križarskih vojn ter križarska vojna v Franciji in španska križarska vojna proti Arabcem. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
To je filozofsko in kulturno gibanje. V ospredju njihovega zanimanja je bil človek in življenje na tem svetu. Humanizem se je razširil v drugi polovici 15. stoletja. Renesansa se je začela v Italiji v Firencah v 14. stoletju. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki so imeli matično posest v na območju današnje Slovenije. -
1348
Epidemija kuge
Ta bolezen je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi. V Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 pa do leta 1351. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so na Slovenskem ozemlju potekali med 15. in 16. stoletjem, ko je vojska Osmanskega cesarstva večkrat vdrla v Habsburške dežele.
https://www.youtube.com/watch?v=RZoAI2uluEY -
1450
Izum tiskarskega stroja
Tiskarski stroj je izumil Johannes Gutenberg. To je bila iznajdba s premičnimi kovinskimi črkami. Gutenberg je bil prvi ki je leta 1439 prvi Evropejec ki je uporabljal gibljivi tip. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Konstantinopel je Otomansko cesarstvo zasedlo v torek, 29. maja 1453. Takrat je Turkom poveljeval 22-letni otomanski sultan Mehmed II. Osvojili pa so go po sedemtedenskem obleganju. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet. Potekali pa so na ozemlju današnje Slovenije v razdobju 250 let.
https://www.youtube.com/watch?v=odOoCb8hJ5o -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Krištof Kolumb je na karibski otok Guanahani prispel 12. oktobra 1492. Iz Amerike pa je prispelo tudi nekaj novih sestavin kot so: krompir, paradižnik, koruza... -
Period: 1492 to
Novi vek
Je obdobje ki se je začelo z odkritjem Amerike leta 1492 in končalo leta 1918 s koncem prve svetovne vojne. -
1517
Reformacija
To je bilo versko, kulturno in politično gibanje, katerega cilj je bil preureditev rimskokatoliške cerkve. Glavni začetnik je bil Martin Luther, ki je 31. oktobra na vrata cerkve v Wittenbergu pribil list s 95 tezami. Lutrovi podporniki se imenujejo protestanti.
https://www.youtube.com/watch?v=mZ5aIcT-rdo -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prvi slovenski knjigi sta bili Abecedniki in Katekizem. Napisal pa ju je Primož Trubar leta 1550. -
1555
Augsburški verski mir
To je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. Glavno načelo tega verskega mira je bilo: čigar dežela-tega vera. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Prevedel ga je Jurij Dalmatin. Kot Slovenci pa smo dobili prevod kot 14. narod na svetu. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Absolutizem je oblika vladanja kjer ima vladar vso oblast na državo in jo vodi sam. Ludvik XIV. imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije. Bil je najdlje vladajoči monarh. Dal je tudi preurediti zakonike. -
Period: to
Razsvetljenstvo
To je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje. Ernst Troeltsch je o razsvetljenstvu dejal, da je to začetek in temellj modernega obdobja evropske kulture in zgodovine v nasprotju z dotlej uveljavljeno cerkveno in teološko usmerjeno kulzuro.
https://www.youtube.com/watch?v=BUDqXLXP3m0 -
Period: to
Marija Terezija
Bila je vladarica habsburški deželi. Billa je edina vladarica habsburških dežel. Vladala pa je štirideset let. Imela je šestnajst otrok. Najmlajša med otroci je bila Marija Antonija, ki je bila poročena z Ludvikom XIV. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Za obdobjem po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu. Po drugi strani pa je tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov. Cena izdelkov je padla, povečala pa se je uporaba elektrike. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Bil je francoski vojaški in politični vodja, general in cesar. Rodil se je 15. avgusta 1769, umrl pa je 5. maja 1821. Bil je karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja pa se je oklical za prvega cesarja Francije. Ta njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Veljal je za enega razsvetljenih monarhov.
https://www.youtube.com/watch?v=MXcR1SdhINw -
Nastanek ZDA
Začelo se je, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. S širitvijo belih naseljencev proti zahodu, so se nova ozemlja vključevala kot države v Unijo. -
Period: to
Francoska revolucija
To je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji. Najpomembnejše posledice so bile zaton moči starih monarhij in cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah pa so bile na prehodu v 19. stoletju.
https://www.youtube.com/watch?v=AXGr5-4m8rk -
Period: to
Ilirske province
Ustanovil jih je Napoleon 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schoonbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji: zahodni del Koroške, Kranjsko, Hrvaško, Goriško, Trst in Istro.
https://www.youtube.com/watch?v=_W7pANQfxzc&t=2s -
Period: to
Metternichov absolutizem
Je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je na oblast prišel cesar Ferdinand I. On ni bil zmožen vladanja zato je cesarstvo vodila državna konferenca s knezom Matternichom. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Ljubljanski kongres je leta 1821 bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki sledi obdobju po Napoleonu. -
Period: to
Franc Jožef I.
Bil je avstrijski cesar od leta 1848 pa do 1916. Pokopan je v Kapucinski cerkvi, kjer so pokopani tudi drugi avstrijski cesarji. Rodil se je 18. avgusta 1830, umrl pa 21. novembra 1916. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
To je bila glavna zahteva političnih programov iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva. Prve zahteve so bile objavljene že 29. marca v časniku Novice, napisal pa jih je buditelj Matija Majar. -
Period: to
Bachov absolutizem
Ustanovitelj je bil Alexander Bach. Bil je avstrijski politik. Rodil se je 4. januarja 1813, umrl pa 12. novembra 1893. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Vir energije je bil do 2. industrijske revolucije sta bila premog in voda, ki so ju nato zamenjali s plinom, nafto in elektriko. Leta 1870 je Thomas Edison izdelal prvi električni generator. Nikola Tesla pa je z odkritjem transformatorja omogočil prenos elektrike na večje razdalje. Alfred Nobel je odkril razstrelivo. -
Nastanek kraljevine Italije
Nastala je z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko je nastala Republika Italija. Leta 1861 je Sardinija zavladal skoraj celotnemu Apeninskemu polotoku in se preimenovala v Kraljevino Italija. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ta vojna je potekala med južnimi in severnimi zvezdnimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot zelo velik nasprotnik suženjstva. Leta 1863 je Lincoln objavil deklaracijo o enakopravnosti sužnjev, nekaj dni po kapitulaciji pa je Lincoln postal žrtev atentata. -
Nastanek Avstro-Ogrske
To je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. Sestavljali sta jo dve enakopravni državi, polovico je vodila Ogrska, drugo polovico pa Avstrija. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1817-1918. Glavno mesto je bilo Berlin. Bilo je več cesarjev: Viljem I., Friderik III. in Viljem II. -
Period: to
Rudolf Maister
Bil je slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, umrl pa je 26. julija 1934 v Cerknici. 1. novembra 1895 je bil imenovan za poročnika.
https://www.youtube.com/watch?v=Xh5cpw6c5_o -
Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu. Ta atentat je načrtovala skupnost mlada Bosna. Ta strel pa je opravil srbski študent Gavrilo Princip. S tem dogodkom se je začela prva svetovna vojna, ko je Avstro-Ogrska poslala izdala Srbiji. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, ki je znana tudi kot velika vojna se je začela leta 1914 končala pa se je leta 1918. To je bila tudi prva globalna vojna. Bile so dva skupine povezanih držav, to pa so: Antantne sile (Rusija, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, ZDA, Srbija, Romunija, Grčija, Črna Gora, Japonsko cesarstvo, Belgija, Portugalska, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Indija ter JAR) ter centralne sile (Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo, Osmansko cesarstvo ter Bolgarija) -
Period: to
Soška fronta
Potekala je od Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu. Prvi boji so se začeli 23. maja 1915. V naslednjih dveh letih se je na soški fronti zvrstilo enajst italijanskih ofenziv. Ker se je Avstro-ogrska vojska bala naslednje italijanske ofenzive, ki bi lahko dokončno prebila fronto, je skupaj z zavezniki Nemci začela načrtovati preboj v dolini Soče. 24. oktobra 1917 so avstro-ogrske in nemške enote sprožile 12. soško bitko, znano tudi kot Čudež pri Kobaridu. -
Ruska revolucija
Po prvi februarski revoluciji je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. Sledilo je obdobje dvovladja, v katerem je začasna vlada imela državno oblast, medtem ko je omrežje Sovjetov, ki so jih vodili socialisti, pridobivalo zvestobo spodnjih razredov in politične levice. Za končanje udeležbe Rusije v prvi svetovni vojni, so voditelji boljševikov z Nemčijo marca 1918 podpisali mirovni sporazum v Brest-Litovsku. -
Period: to
Moderna doba
Začne se 20.stoletja. Značilnosti moderne dobe po svetu so: napredek na vseh področjih, razvoj medicine, odkrivanje vesolja, računalništvo in internet, letala, onesnaževanje okolja, bogastvo in revščina in terorizem. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
To je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. Na srečanju v Zagrebu je bila sprejeta Zagrebška resolucija, ki je razglasila enotnost narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
To je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Potekala je po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači v Parizu. Glavne odločitve so sprejeli veliki štirje: Woodrow Wilson (predsednik ZDA), David Lloyd George (ministrski predsednik Združenega kraljestva), Georges Clemenceau (ministrski predsednik Francije) in Vittorio Emmanuel Orlando (ministrski predsednik Italije). -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Prva svetovna vojna je bila mejnik v svetovni zgodovini, saj je prizadela Evropo, ki je bila do izbruha vojne gospodarsko najmočnejša celina na svetu. ZDA, ki so se bojevale na tujih tleh so iz vojne izšle kot največja zmagovalka, saj je Evropa za sanacijo škode potrebovala neizmerne količine industrijskega blaga ter hrane, ki je sama ni bila sposobna pridelati. ZDA so tako prvič v zgodovini prevzele vlogo največje gospodarske in politične sile na svetu. -
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
-
Koroški plebiscit
Ta plebiscit je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države. Komunistične partije Sovjetske zveze, ki jo je stalinizem v tistem času obravnaval kot vodilno avantgardno stranko komunistične revolucije. Stalinov režim je na silo očistil družbo, kar je videl kot grožnjo sebi in svojim znamkom komunizma. Kazenski procesi, usmrtitvami in zapori v prisilnem delu in koncentracijskih taboriščih, znanih kot gulagi. Najpomembnejša primera tega sta bila Velika čistka in sovjetske deportacije. -
Period: to
Fašizem v Italiji
To je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije. Mussolini je vladal kot totalitarni vodja.
https://www.youtube.com/watch?v=2iCI_K9ldjg -
Velika gospodarska kriza
Začelo se je 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih. Za pomoč lastnemu gospodarstvu je večina držav sprejela ublažitvene ukrepe. Stanje je sprožilo tudi politične spremembe v nekaterih državah in ponekod so se ljudje obrnili k nacionalističnim demagogom. -
Period: to
Nacizem v Nemčji
Tretji rajh oziroma Velikonemški rajh je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacistični Rajh je podpisal trojni pakt s fašistično Italijo in cesarsko Japonsko med 2. svetovno vojno. Te sile so se imenovale sile osi. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco. -
Period: to
Druga svetovna vojna
V njej je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. Odvijala se je hkrati po celem svetu, zahtevala pa je približno 60 milijonov človeških življenj. Druga svetovna vojna se označuje kot najbolj krvav spopad v človeški zgodovini. -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
Hitlerja je upor tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. Za napad so pripravili okoli dva milijona dobro oboroženih vojakov, ki so državo napadli iz smeri Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. Slabo oborožena jugoslovanska vojska ni imela nobenih možnosti za zmago, zato je 17. aprila 1941, po tem ko sta vlada in kralj zbežala iz države, podpisala brezpogojno kapitulacijo. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003. -
Nastanek OZN
Je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu. -
Period: to
Hladna vojna
Je politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Zgodovinarji se ne strinjajo v celoti glede začetne in končne točke hladne vojne, vendar se običajno smatra, da obdobje traja od uveljavitve Trumanove doktrine (12. marec 1947) do razpada Sovjetske zveze (26. december 1991). Termin hladna vojna se uporablja, ker ni prišlo do obsežnega neposrednega spopada med velesilama. -
Period: to
Korejska vojna
To je bil konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Boji med državama so se končali 27. julija 1953 s podpisom premirja in nastankom demilitarizirane cone (DMC). -
Evropska skupnost za premog in jeklo
To je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. -
Londonski Memorandum
To je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
Gibanje neuvrščenih
Je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
Evropska gospodarska skupnost
Ustanovljena je bila 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
Kubanska kriza
Je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Kriza se je začela ko so na Kubi skrivaj nameščali sovjetske rakete z jedrskimi konicami. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket ter odstranijo raketna oporišča. -
Period: to
Vietnamska vojna
Je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Spopad se je začel 1. novembra 1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel Saigon.
https://www.youtube.com/watch?v=SmqrowT4Yvc&t=112s -
Ameriški pristanek na luni
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Zgodila se je 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. -
Deklaracija o suverenosti države republike Slovenije
Deklaracija navaja, da skupščina razglaša suverenost Slovenije izhajajoč iz pravice slovenskega naroda do samoodločbe in v skladu z dopolnili k ustavi Republike Slovenije ter z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. V deklaraciji je bilo zapisano, da politični, gospodarski in pravni sistem Slovenije temelji na slovenski ustavi in zakonih. -
Prve večstrankarske volitve
Leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji. Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Je potekal 23. decembra 1990. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra. Plebiscit je imel 93,2 % udeležbo. 1.289.369 udeležencev oz. 95 % se jih je odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar predstavlja 88,5 % vseh takratnih volilnih upravičencev. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti s katerimi je Slovenija prevzela pravice na svojem ozemlju. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
To je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji kakor tudi drugod v bivših republikah Jugoslavije so bili izvedeni po osamosvojitvi oz. razpadu takratne Jugoslavije. -
Razglasitev samostojnosti
- junija 1991 je predsednik Milan Kučan na slovesnosti na Trgu revolucije v Ljubljani razglasi samostojnost Republike Slovenije.
-
Period: to
Vojna za Slovenijo
Znana je tudi kot desetdnevna vojna s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
https://www.youtube.com/watch?v=AepBsMGLKW0 -
Sprejetje Slovenske ustave
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov. -
Evropska unija
Je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. Začetki EU segajo v čas po koncu druge svetovne vojne, ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) leta 1951 in Evropske gospodarske unije (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta 1992 s Pogodbo o Evropski uniji. -
Vključitev v NATO
Referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
Priključitev Evropski uniji
Od 1. maja 2004 je Slovenija polnopravna članica EU. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva v EU so se slovenskim državljanom odprle možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, izredno poenostavljeno je tudi potovanje znotraj EU po vstopu Slovenije v Schengensko območje. 1. januarja 2007 je RS še poglobila svojo povezanost z ostalimi državami EU, ko je kot 13 država prevzela skupno evropsko valuto - evro, kar pomembno poenostavlja poslovanje podjetij in plačevanje državljanov. -
Vstop v evroobmočje
Slovenija je evro uvedla kot prva izmed desetih držav, ki so se EU pridružile 1. maja 2004. S 1. januarjem 2007 je tako evro v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo. -
Period: to
Gospodarska kriza
V Sloveniji se je kriza začela septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Med vzroki za nastanek finančne in gospodarske krize prištevao: nastanek in pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerno potrošnjo v ZDA, premajhno regulacijo finančnega sektorja in človeški pohlep. -
Epidemija covid 19
Izbruhnila je decembra 2019 na Kitajskem. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca 2020.