ZGODOVINA

  • Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

    Prazgodovina

    Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
  • Period: 4000 BCE to 476 BCE

    STARI VEK

    Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge
  • 3500 BCE

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

    Prve civilizacije so se razvile v 4.tisočletju pr.Kr. v Mezopotamiji. Nastajale so ob rekah, kar je bilo koristno, saj je za to obdobje bilo značilno namakalno poljedelstvo.
  • Period: 2200 BCE to 1120

    PREDHOMERSKA DOBA

    Vzpon prve visoke kulture na otoku Kreta. Mikenska civilizacija je bila znana po mestni ureditvi ter pisavi.
  • Period: 1120 BCE to 776 BCE

    GRŠKA TEMNA DOBA

    Obdobje za katerega zelo malo znamo zaradi pomanjkanja pisnih virov in arheoloških najdb. Med to dobo je Grčija doživela gospodarsko in družbeno krizo, zaradi katerih so se razpadle nekatere civilizacij in je prišlo do razvoja prvih grških kolonij.
  • 800 BCE

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV

    Okoli leta 800 pr.Kr so se na grškem ozemlju začele razvijati samostojne mestne države, katere so bile imenovane polisi. Bili so politično središče. Med seboj so se velikokrat bojevali v vojnah.
  • Period: 776 BCE to 500 BCE

    ARHAIČNA GRČIJA

    Obdobje, ki je sledilo temni dobi. Za njega značilen razcvet na področjih: umetnosti, filozofije, arhitekture, matematike, literature...Vojna med Šparto pa Ateno. Nastanek polisov.
  • 753 BCE

    USTANOVITEV RIMA

    Ustanovili so ga Latini ki so živeli na tem območju v 8. stoletju pr. Kr. Rim je na začetku mestna država in kasneje nastane Rimljanska republika.
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    RIMSKA REPUBLIKA

    Leta 509 so Rimljani izgnali kralja in s tem nastane rimska republika. Prebivalci so se razdelili na patricije in plebejce. Ali na bogate, ki so lahko bili izvoljeni za višje uradnike in na revne, ki so imeli volilno pravico. Delovale so tudi tri veje oblasti: izvršilna, zakonodajna ter sodna oblast.
  • Period: 500 BCE to 323 BCE

    KLASIČNA GRČIJA

    Obdobje razcveta. Napredek v znanosti, medicini, astronomiji in tehniki. Začetek grško-perzijskih vojn.
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

    Grški polisi se povežeju v boju proti Perzijcom. Bitke: na Maratonskem polju, pri Termopilah, pri Salamini in pri platajah. Grki so zmagali zaradi naprednejše taktike in boljše oboroženosti.
  • Period: 356 BCE to 323 BCE

    ALEKSANDER VELIKI

    Sin Filipa II. Makedonskega. Vodil je pohod proti Perziji in jo osvojil. Združil je grško in perzijsko kulturo. Umrl je mlad in po njegovi smrti so nastale manjše države.
  • Period: 323 BCE to 146 BCE

    HELENISTIČNA GRČIJA

    Obdobje med smrtjo Aleksandra Velikega in priključitve Rimski republiki. Rimljani s časom nadzorovali celotno Grčijo.
  • Period: 264 BCE to 146 BCE

    PUNSKE VOJNE

    Vojne med Rimsko republiko in Kartagino. Prva se je začela zaradi spora glede vpliva na Siciliji in končala z rimsko zmago. Druga je znana po Hannibalovem prehodu čez alpe in se je končala z rimsko zmago.Tretja se je končala z popolnim uničenjem Kartagine
  • Period: 146 BCE to 324

    RIMSKA GRČIJA

    Obdobje ko je v Grčiji vladala Rimska republika. Rimljani prevzamejo grčko kulturo in umetnost in jo združijo z njihovo.
  • Period: 100 BCE to 44 BCE

    GAJ JULIJ CEZAR

    Vojaški poveljnik ki se je povzpel na mesto voditelja. Bil je priljubljen s strani prebivalstva z reformami. Senatorji so mu nasprotovali in so ga ubili.
  • Period: 63 BCE to 14

    GAJ OKTAVIJAN AVGUST

    Po cezarjevi smrti se je začel boj za oblast in v tem boju zmaga Gaj Oktavijan. Kasneje dobi naziv Avgust, kar pomeni vzvišeni.
  • Period: 27 BCE to 476

    RIMSKO CESARSTVO

    Propad republike in rojstvo cesarstva. Cesar je imenoval poklicne uradnike, vojaške poveljnike ter svojega naslednika. Predlagal je zakone ter člane senata.
  • 1 CE

    ZAČETEK KRŠČANSTVA

    Krščanstvo se začne v prvem stoletju na območju Judeje, ko Jezus Kristus začne razširjati Božje sporočilo in zdraviti ljudi. Po njegovem križanju njegovi učenci začnejo širiti nauk.
  • 324

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

    Zaradi vojaških, političnih, gospodarskih in družbenih težav je Cesar Dioklecijan konec 3. stoletja razdelil na dva dela.
  • Period: 324 to 1453

    BIZANTINSKO CESARSTVO

    Vzhodni del rimskega cesarstva, ki se je razpadel. Konstantinopol je središče. Središče trgovine in trgovskih poti. Leta 1453 so ga osvojili Osmani.
  • 380

    KRŠČANSTVO POSTANE DRŽAVNA VERA V RIMSKEM CESARSTVU

    Preganjanje kristjanov se neha leta 318 ko cesar Konstantin Veliki zagotovi versko svobodo. 394 razglasi krščanstvo za državno vero.
  • 476

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

    Se je začel v 4. stoletju zaradi političnih težav, vojaških in ekonomskih težav in invazija germanskih plemen in Hunov.
  • Period: 476 to 1492

    SREDNJI VEK

    Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale si nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
  • Period: 527 to 565

    CESAR JUSTINIJAN I

    Bizantinski cesar (527–565), znan po svoji upravni reorganizaciji cesarske vlade in po sponzorstvu kodifikacije zakonov, znanih kot Justinijanov zakonik
  • 622

    ZAČETEK ISLAMA

    ZAČETEK ISLAMA
    Začne se v 7. stoletju v Meki, ki je bila versko in trgovsko središče na arabskem polotoku. Mohamed, islamski prerok, je prejel božje razodetje od angela Gabriela in začel oznanjati Božjo besedo ljudem v Meki.
  • Period: 623 to 828

    KARANTANIJA

    Karantanija (po staroslovensko Korotan)je bila slovanska plemenska kneževina v vzhodnih Alpah. Ustanovljena v 7. stoletju je obstajala skoraj 300 let
  • Period: 711 to

    REKONKVISTA

    Je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Iberski polotok je bil v srednjem veku prizorišče stalnih vojn med muslimani in kristjani. Zadnja muslimanska trdnjava je bila prav nasridska Granada.
  • 800

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

    Bil je najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške dinastije. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Od leta 800 pa do svoje smrti je imel tudi titulo rimskega cesarja. Med svojo vladavino je združil večino zahodne Evrope, s čimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg. Položil je tudi temelje sodobne Francije in Nemčije.
  • 1054

    VELIKA SHIZMA

    VELIKA SHIZMA
    Dogodki leta 1054 so poimenovani kot Velika shizma in so dokončno razdelili cerkev na vzhodno pravoslavno in zahodno katoliško. Razkol med cerkvama je bila posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama, ki sega še v čas obstoja rimskega imperija.
  • Period: 1095 to 1272

    KRIŽARSKE VOJNE

    Križarske vojne so bile vrsta odprav, ki naj bi zagotovile krščansko oblast nad svetimi kraji v Palestini, ki so bili pod nadzorom muslimanov. V širšem pomenu so križarske vojne izraz za verske vojne nasploh
  • Period: 1300 to

    HUMANIZEM IN RENESANSA

    Humanizem je filozofsko in kulturno gibanje, ki je zajelo evropske izobražence(znanstvenike in literate), navdušene nad antično kulturno dediščino. Preusmeritev človekovega zanimanja od onostranstva v stvarno življenje, se kaže tudi v stavbarstvu, slikarstvu in kiparstvu
  • Period: 1322 to 1435

    CELJSKI GROFJE

    Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Imeli so pomembno vlogo v političnem in kulturnem razvoju tistega obdobja ter so se izkazali kot sposobni vladarji in vojskovodje.
  • 1348

    EPIDEMIJA KUGE

    To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351.
  • Period: 1408 to

    TURŠKI VPADI

    Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Turki so požigali, ropali ter pobijali. V suženjstvo so odpeljali okoli 60.000 ljudi. Uničene so bile cele pokrajine.
  • 1450

    IZUM TISKARSKEGA STROJA

    Največji napredek je v 15. stoletju naredil Johannes Gutenberg. Izumilje tisk s premičnimi kovinskimi črkami. S tem je bilo tiskanje lažje in hitrejše, saj so lahko natisnili več izvodov na enkrat, če se je tiskar kdaj zmotil je z dletom odstranil napačne pismenke in jih nadomestil s pravimi, nato je natisnil znova.
  • 1453

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

    1. maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih (Osvajalec) zavzel Carigrad (Konstantinopel), s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje (predvsem v Turčiji) zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka.
  • Period: 1478 to

    KMEČKI UPORI

    Kmečki upori so odgovor na težko kmečko življenje. 16. stol. je čas lakote, slabih letin. To so tudi leta najhujših turških vpadov. Poleg tega pa so to tudi zadnja leta, ko pustoši kuga, kužne bolezni. Ti upori so imeli pomembne posledice za razvoj slovenske družbe, vključno s krepitvijo nacionalne zavesti ter bojem za pravice kmetov in delavcev.
  • 1492

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIK

    Krištof Kolumb je s tremi ladjami in posadko plul na zahod preko Atlantskega oceana, pri čemer je naletel na Karibske otoke ter Južno in Srednjo Amerike. Kolumb je verjel, da lahko doseže Azijo tako, da pluje na zahod, namesto na vzhod, kot so to počeli njegovi predhodniki.
  • Period: 1492 to

    NOVI VEK

    Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitev strojne proizvodnje.
  • 1517

    REFORMACIJA

    REFORMACIJA
    Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami "o moči odpustkov".
  • 1550

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

    Primož Trubar je leta 1550 napisal Katekizem - prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, je bil osrednja osebnost slovenskega protestantizma.
  • 1555

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR
    1. septembra 1555 je bila podpisana listina Augsburški verski mir. Sprejeli so jo nemški cesar Karel V. in državni stanovi. S tem naj bi se končali boji proti protireformaciji, priznana pa je bila luteranska vera.
  • PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

    Prva slovenska slovnica se imenuje "Grammatica Slavica" bila je objavljena leta 1584 in jo je napisal Primož Trubar. Slovnica je bila napisana v slovenskem jeziku in je zastavila temelj slovenskega jezika, ki ga poznamo danes. Prav tako je bil objavljen prvi prevod Svetega pisma "Katekizem".
  • Period: to

    LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

    LUDVIK XIV - najvidnejši predstavnik absolutizma. Absolutizem je politična ureditev, v kateri ima vladar vso oblast. Pojavila se je v nekaterih evropskih državah v17. stoletju . Predstavniki so:
    - kralj Ludvik XIV. - Francija

    - car Peter I. Veliki – Rusija

    - carica Katarina Velika - Rusija

    - kralj Friderik Veliki – Prusija
  • Period: to

    RAZSVETLJENSTVO

    Razsvetljenstvo je bilo evropsko družbeno, filozofsko in literarno gibanje v 18. stoletju. Izhajalo je iz “kritičnega razuma” v filozofiji, v književnosti in v javnem življenju. Razsvetljenski misleci so poudarjali pomen razuma, znanja in sposobnosti ter vrednost človeškega življenja. Zavzemali so se za napredno družbo, enakost pred zakoni in svobodo izražanja. Postavili so temelje sodobni družbi.
  • Period: to

    MARIJA TEREZIJA

    Marija Terezija je vodenje monarhije prevzela leta 1740 po smrti svojega očeta, cesarja Karla VI. Ta ni imel moških potomcev, zato je hčerki nasledstvo omogočil s posebnim odlokom o dedovanju, t. i. pragmatično sankcijo. Imela je titule nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter je bila edina ženska vladarica habsburških dednih dežel. S cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana (1745) pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva.
  • Period: to

    PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju in je temeljila na parnem stroju in mehanizaciji proizvodnje. Postopek ročnega sukanja niti na kolovratu je z mehanizacijo omogočil proizvodnjo osemkrat večje količine v istem času. Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju in je temeljila na parnem stroju in mehanizaciji proizvodnje. Postopek ročnega sukanja niti na kolovratu je z mehanizacijo omogočil proizvodnjo osemkrat večje količine v istem času.
  • Period: to

    NAPOLEON BONAPARTE

    Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola.
  • NASTANEK ZDA

    NASTANEK ZDA
    Odkril jo je Krištof Kolumb in sicer po naključju, ko je iskal novo pot do Indije. Do smrti prepričan, da je prispel v Indijo je tamkajšne prebivalce poimenoval Indijanci. Španski in portugalski osvajalci so jo hitro odkrivali in osvajali. V Severni Ameriki so živela indijanska plemena, ki so se med seboj razlikovala po kulturi, jeziku in načinu življenja. Zastopniki 13 britanskih kolonij so v Ameriki na kongresu v Philadelphiji 4. Julija 1776 sprejeli deklaracijo o neodvisnosti.
  • Period: to

    FRANCOSKA REVOLUCIJA

    Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma.
  • Period: to

    ILIRSKE PROVINCE

    So bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta (1769–1821) 14. oktobra 1809 ter so do 13. oktobra leta 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, t. i. Vojno krajino, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bile dotlej pod Avstrijskim cesarstvom, sedež pa so imele v Ljubljani, tedaj mesto z 12.000 prebivalci, v katerem je uradoval generalni guverner.
  • Period: to

    METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

    Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast cesar Ferdinand I. s knezom Metternichom na čelu. Glavno skrb mu je predstavljalo preprečevanje političnih sprememb.
  • KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

    Prebujene narodne in liberalne ideje pa so živele dalje. Zahteve po obnovitvi ustave
    so se začele najprej v Španiji. Sledil je upor v Neaplju, kjer so 2. junija 1820 zahtevali ustavo. Neapeljski kralj je popustil in obljubil ustavo. Razpisali so volitve,
    izvoljen je bil nov parlament.Predstavniki petih evropskih sil rešitve niso našli, zato so sprejeli
    Metternichov predlog, da na kongres povabijo tudi neapeljskega kralja. Za nov
    kongres Svete alianse so izbrali Ljubljano.
  • Period: to

    FRANC JOŽEF I.

    Franc Jožef I. je prestol prevzel po revoluciji leta 1848, ko je nasledil strica Ferdinanda I.. Po zadušitvi revolucije in zmagi nad Madžari v vojni za neodvisnost, je ukinil ustavni režim. Obdobje neoabsolutizma se je končalo po porazu v vojni s Piemontom in Francijo leta 1859. Cesar je bil prisiljen obnoviti ustavno vlado in država se je pričela razvijati v sodobno parlamentarno monarhijo.
  • POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

    Leto 1848 imenujemo tudi pomlad narodov: podrejeni narodi so se uprli in zahtevali
    enakopraven narodni položaj, razglašali so svoje politične programe, nekateri so želeli lastno
    državo (Italijani, Nemci), drugi pa samostojnost (avtonomijo) znotraj obstoječe države (na
    primer Slovenci, Hrvati, Madžari, Čehi …).
  • Period: to

    BACHOV ABSOLUTIZEM

    Metternich odide, pride Alexander Bach. On je prvi, ki uvede v šole maturo – zrelostni izpit. Uvede ga v avstrijske dežele. Njegov absolutizem se imenuje neoabsolutizem, ker je drugačen.
  • Period: to

    DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Druga industrijska revolucija se je začela v 19. stoletju z odkritjem elektrike in razvojem sestavljalnih linij. Henry Ford (1863–1947) je zamisel za množično proizvodnjo dobil v klavnici v Chicagu: prašiči so viseli s tekočega traku in vsak mesar je opravljal le del opravila klanja živali. Henry Ford je ta pristop prenesel v avtomobilsko industrijo in bistveno spremenil proizvodni proces.
  • NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

    Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija. Zedinjenje Italije je v bistvu pomenilo priključitev raznih držav in državic, ki so se nahajale na Apeninskem polotoku, Kraljevini Sardiniji. Z osvojitvijo Kraljevine Dveh Sicilij in dobrega dela Papeške države in Toskano, je Sardinija leta 1861 zavladala celotnemu polotoku in se preimenovala v Kraljevino Italijo.
  • Period: to

    AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    ZDA so nastale v 18.stoletju in na začetku zajemale 13 kolonij oziroma nato 13 zveznih držav navzhodu severne Amerike. V 18. in 19. stoletju so se postopoma širile proti zahodu, vendar naračun Indijancev, med katerimi so belci izvajali že pravi genocid, jih nasilno pozaprli v rezervate injim pobrali zemljo. Sever je bil demokratičen, jug pa aristokratski, zato so se kmalu začeli pojavljati konflikti gledesuženjstva. Sever ga namreč ni podpiral.
  • NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

    Avtro-Ogrska je nastala leta 1867, obstajala do
    leta 1918. Zaradi svoje politične ureditve so jo imenovali
    tudi DUALISTIČNA DRŽAVA, saj je predstavljala
    tako rekoč dvojno monarhijo: Avstrijo in Ogrsko. V tej državni tvorbi so živeli tudi Slovenci, ki so
    se šele v tem času začeli politično prebujati.
  • NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

    Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, po koncu francosko-pruske vojne, ki se je končala s porazom Francije. Vodja Prusije, kancelar Otto von Bismarck, je uspel združiti različne nemške države v eno državo, ki je bila vodena s strani nemškega cesarja.
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Rudolf Maister je bil slovenski general, vojaški strateg in politik, rojen leta 1874 v Kamniku. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik celjskega bataljona in kasneje ustanovil Slovensko legijo, ki je ob koncu vojne zasedla Štajersko.
  • Period: to

    RUDOLF MAISTER

    Rudolf Maister je bil pomemben slovenski vojaški in politični voditelj, rojen leta 1874 in umrl leta 1934. Znan je bil predvsem po svoji vlogi v času bojev za severno mejo Slovenije po prvi svetovni vojni.
    Najbolj znan je postal po dogodkih 23. novembra 1918, ko je s svojimi vojaki prevzel nadzor nad Mariborom in označil to dejanje za priključitev mesta k novonastali Kraljevini SHS.
  • ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

    ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
    V letu 1914 je bil izveden atentat na avstro-ogrsko prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda. Dogodek se je zgodil v Sarajevu, tedanji prestolnici Bosne in Hercegovine, ki je bila pod avstro-ogrsko oblastjo. Atentat na avstro-ogrsko prestolonaslednika je imel pomembne in dolgoročne posledice za svetovno zgodovino. Prva svetovna vojna je povzročila izredno veliko žrtev, politične spremembe in preoblikovanje evropskega političnega reda.
  • Period: to

    PRVA SVETOVNA VOJNA

    Prva svetovna vojna, ki je potekala med letoma 1914 in 1918, je bila globalni oboroženi konflikt, ki je vključeval večino velesil tedanjega časa. Konflikt se je začel z atentatom na avstro-ogrsko prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914.
  • Period: to

    SOŠKA FRONTA

    Soška fronta je bila vojaška fronta med Prvo svetovno vojno, ki je potekala med letoma 1915 in 1917 na italijansko-avstrijski meji ter je bila značilna po težavnem gorskem terenu in visoki žrtvovanosti na obeh straneh.
  • RUSKA REVOLUCIJA

    RUSKA REVOLUCIJA
    Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se odvili med letoma 1917 in 1923, in so vodili k padcu ruske monarhije, vzpostavitvi komunistične oblasti pod vodstvom Lenina ter ustanovitvi Sovjetske zveze.
  • DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

    Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena leta 1918 kot del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje preimenovane v Kraljevino Jugoslavijo, s ciljem združitve južnoslovanskih narodov pod eno državo.
  • Period: to

    KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

    Kraljevina SHS, znana tudi kot Jugoslavija, je bila država, ki je obstajala med letoma 1918 in 1945. Ustanovljena je bila po koncu prve svetovne vojne, ko se je združila Kraljevina Srbija in druge južnoslovanske province avstro-ogrske monarhije. Kraljevina SHS je bila ustavno monarhija, katere kralj je bil Aleksander I. Karakterizirala jo je etnična in kulturna raznolikost, saj je vključevala različne etnične skupine, kot so Srbi, Hrvati, Slovenci, Bosanci, Makedonci in drugi.
  • Period: to

    PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

    Pariška mirovna konferenca je potekala med letoma 1919 in 1920 in je bila mednarodna konferenca, na kateri so se zavezniške in povezniške sile po koncu Prve svetovne vojne dogovorile o pogojih miru ter oblikovale mirovne sporazume, ki so imeli pomembne posledice za Evropo in svet.
  • Period: to

    ZLATA DVAJSETA LETA

    Zlati dvajseti leta se nanašajo na obdobje med koncem prve svetovne vojne in začetkom gospodarske krize leta 1929. To obdobje je zaznamovalo obdobje gospodarskega razcveta, družbenih sprememb in kulturnega preporoda v večjem delu zahodnega sveta.
  • TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

    TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
    Trianonska pogodba, sklenjena leta 1920 po Prvi svetovni vojni, je določila novo mejo med Madžarsko in Kraljevino SHS (kasneje Jugoslavijo), ki je privedla do priključitve Prekmurja k Jugoslaviji.
  • KOROŠKI PLEBISCIT

    Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem Koroškem, regiji, ki se nahaja na meji med Avstrijo in Jugoslavijo. Referendum je bil organiziran za določitev prihodnosti tega ozemlja po koncu Prve svetovne vojne.
  • Period: to

    STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

    Stalinizem v Sovjetski zvezi se nanaša na politični sistem, ki se je razvil pod vodstvom Josefa Stalina, ki je bil generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze in vodja države od leta 1924 do svoje smrti leta 1953. Stalinizem je zaznamoval obdobje oblasti in političnih politik, ki so bile značilne za to obdobje.
  • Period: to

    FAŠIZEM V ITALIJI

    Fašizem v Italiji je bila avtoritarna politična ideologija in sistem vladanja, ki se je razvil v 20. stoletju pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašizem je prevzel oblast leta 1922, ko je Mussolini ustanovil Fašistično stranko in izvedel t. i. "marš na Rim". Glavne značilnosti fašizma v Italiji vključujejo nacionalizem, korporativizem, avtoritarno vladanje, oborožen militarizem in zatiranje političnih nasprotnikov.
  • VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

    Velika gospodarska kriza, znana tudi kot Velika depresija, je bila ena najhujših gospodarskih kriz v svetovni zgodovini. Začela se je leta 1929 z zlomom borznega trga v Združenih državah Amerike, ki je povzročil katastrofalne posledice po vsem svetu.
  • Period: to

    NACIZEM V NEMČIJI

    Nacizem v Nemčiji je bil politični sistem, ki se je razvil v 20. stoletju pod vodstvom Adolfa Hitlerja in njegove Nacionalno socialistične nemške delavske stranke (NSDAP). Nacizem je prevzel oblast leta 1933 in vzpostavil totalitarno diktaturo v Nemčiji. Glavne značilnosti nacizma v Nemčiji vključujejo rasizem, nacionalizem, antisemitizem, avtoritarno vladanje ter kult vodje. Hitler in nacisti so zagovarjali idejo nadmočne arijske rase in potiskali sovraštvo do drugih ras, zlasti do Judov.
  • Period: to

    ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Španska državljanska vojna je oboroženi konflikt, ki se je odvijal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Ta vojna je bila zelo kompleksna in polna političnih, družbenih ter ideoloških konfliktov. Vojskovali so se nacionalisti, ki so jih vodili general Francisco Franco in podprli monarhisti, fašisti in tradicionalisti, ter republikanci, ki so predstavljali demokratično vlado. Konflikt se je začel, ko je vojska pod vodstvom Franca poskušala izvesti državni udar proti republikanski vladi.
  • Period: to

    DRUGA SVETOVNA VOJNA

    Druga svetovna vojna je bila globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna je vključevala večino svetovnih sil in se je razširila po vsem svetu, vključno z Evropo, Azijo, Afriko in Pacifikom.Vzroki za izbruh vojne segajo v politične napetosti, teritorialne spore, ekonomske razpoke in ideološke konflikte. Glavni udeleženci vojne so bili zavezniki (vključno z Združenim kraljestvom, ZDA in Sovjetsko zvezo) ter osi (vključno z Nemčijo, Italijo in Japonsko).
  • NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

    Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški pohod, ki ga je izvedla osi v drugi svetovni vojni. Napad se je začel 6. aprila 1941, ko so nemške, italijanske in drugi osijski vojaški sili napadle Jugoslavijo. Napad na Jugoslavijo je bil del Hitlerjeve strategije za osvojitev Balkana in učvrstitev nacističnega vpliva v regiji. Nemške sile so napadle iz več smeri, zrakoplovi so bombardirali pomembne cilje, medtem ko so kopnene enote napredovale po različnih frontah.
  • Period: to

    MODERNA DOBA

    Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanje človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
  • Period: to

    JUGOSLAVIJA

    Jugoslavija je bila zvezna država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992 na ozemlju Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi. Nastala je po koncu druge svetovne vojne in je združevala šest socialističnih republik (Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Slovenijo, Makedonijo in Črno goro) ter dve avtonomni pokrajini (Vojvodino in Kosovo).
  • NASTANEK OZN

    NASTANEK OZN
    Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 po koncu druge svetovne vojne. Njeno ustanovitev je omogočil Splošni akt, ki je bil podpisan na Konferenci Združenih narodov v San Franciscu leta 1945. Glavni namen ustanovitve OZN je bil vzpostaviti mednarodno organizacijo, ki bi spodbujala mir, sodelovanje med državami in reševanje mednarodnih sporov.
  • Period: to

    HLADNA VOJNA

    Hladna vojna je obdobje političnih in vojaških napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki, ki je trajalo približno od konca druge svetovne vojnedo razpada Sovjetske zveze.Hladna vojna je bila zaznamovana z ideološkim spopadom med kapitalizmom in komunizmom, kjer so se obe velesili trudili širiti svoj vpliv in prepričanja po svetu. Medtem ko ni bilo neposrednega vojaškega spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo, so bili prisotni politični, gospodarski in vojaški spori .
  • Period: to

    KOREJSKA VOJNA

    Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 na Korejskem polotoku. Konflikt je izbruhnil med Komunistično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), podprtjo s strani Kitajske in Sovjetske zveze, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), ki je bila podprta s strani Združenih držav Amerike in Združenih narodov. Vzrok za izbruh vojne sega v politično delitev Koreje po drugi svetovni vojni.
  • EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

    Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska integracijska organizacija, ustanovljena leta 1951 z uveljavitvijo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ustanovitev ESKPJ je bila odziv na potrebo po obvladovanju proizvodnje premoga in jekla v povojni Evropi ter zagotavljanju miru in stabilnosti v regiji.
  • LONDONSKI MEMORANDUM

    Na 5. oktober 1954 je bil podpisan Londonski memorandum, znan tudi kot Tripartitni sporazum o statusu Avstrije. Ta sporazum je bil dosežen med Združenim kraljestvom, Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Francijo. Londonski memorandum je bil rezultat dolgotrajnih pogajanj med velesilami in je priznal suverenost in neodvisnost Avstrije. Sporazum je bil pomemben korak za Avstrijo, saj je omogočil njen ponovni vstop na mednarodni prizorišči po drugi svetovni vojni.
  • GIBANJE NEUVRŠČENIH

    Gibanje neuvrščenih je bilo politično gibanje, ki se je začelo leta 1955 na konferenci v Bandungu, Indonezija. Gibanje je nastalo kot odziv na delitev sveta med vzhodnim in zahodnim blokom med hladno vojno ter kot alternativa političnemu vplivu obeh blokov. Med najpomembnejšimi voditelji gibanja neuvrščenih so bili Nehru iz Indije, Sukarno iz Indonezije, Nkrumah iz Gane, Tito iz Jugoslavije in mnogi drugi.
  • EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

    Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. Skupnost je združevala države članice Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in Nemčijo (Zahodna Nemčija) ter si prizadevala za ustanovitev skupnega trga in gospodarskega povezovanja.
  • KUBANSKA KRIZA

    Kubanska kriza je bila vrhunec napetosti med Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Kubo v letu 1962. Kriza je izbruhnila, ko so ZDA odkrile, da Sovjetska zveza namešča jedrske rakete na Kubi, kar je predstavljalo neposredno grožnjo za nacionalno varnost ZDA.
    Predsednik ZDA John F. Kennedy je javno izrazil svoje zaskrbljenosti in zahteval odstranitev raketskih baz. Začel se je napet diplomatski in vojaški obračun med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki je pripeljal svet na rob jedrske vojne.
  • Period: to

    VIETNAMSKA VOJNA

    Vietnamska vojna je bil oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1965 in 1973 med komunistično Severno Vietnamko in Južnim Vietnamom, podprtima s strani njunih zaveznikov. Konflikt je izhajal iz politične delitve Vietnama po koncu francoske kolonialne vladavine.Vietnamska vojna je bila zaznamovana z intenzivnimi spopadi, džungelskim bojevanjem, guerilsko taktiko in uporabo težkega artilerije. Obsežni zračni napadi in operacije so bile izvedene tako s strani ZDA kot tudi Severnega Vietnama.
  • AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

    Ameriški pristanek na Luni je bil pomemben dosežek, ki je simboliziral človeško raziskovalno vnemo, tehnološki napredek in sposobnost doseči nemogoče. Ta dogodek je imel tudi geopolitične posledice, saj je povečal ugled ZDA v svetu in okrepil njihov položaj v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo.Pristanek na Luni je odprl vrata za nadaljnje raziskovanje vesolja in postal prelomnica v človeški zgodovini.
  • JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

    JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
    1. aprila 1986 je prišlo do ene najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, imenovane Černobil. V jedrski elektrarni Černobil v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki je med preizkusom reaktorja št. 4 prišlo do hudega jedrskega incidenta.Med preizkusom so se sprožili niz nevarnih okoliščin, kar je povzročilo hitro povečanje moči reaktorja in izredno visoke temperature. Reaktorska jedrsko-gorivna sredica je izgubila nadzor, kar je povzročilo eksplozijo in požar v jedrskem reaktorju.
  • PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

    Aprila 1990 so v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji potekale pomembne volitve, znane kot prve večstrankarske volitve. Te volitve so bile prelomnica v političnem sistemu države, ki je bila do takrat vodena pod enopartijskim komunističnim režimom. Prve večstrankarske volitve so omogočile politično pluralnost in izražanje različnih političnih stališč ter predstavljale prehod k demokratičnemu političnemu sistemu.
  • DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

    DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
    Julija 1990 je bila sprejeta pomembna Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije. Ta deklaracija je predstavljala ključen korak k politični samostojnosti Slovenije in njeni ločitvi od Socialistične federativne republike Jugoslavije.
  • PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

    1. decembra 1990 je bil v Republiki Sloveniji izveden plebiscit o osamosvojitvi, ki je bil ključen korak na poti Slovenije k neodvisnosti. Na plebiscitu so se volivci izrekli o vprašanju, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Več kot 88 % volivcev je glasovalo za neodvisnost Slovenije, kar je predstavljalo jasen izraz želje po politični samostojnosti.
  • Period: to

    DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

    V obdobju med letoma 1991 in 1999 je Slovenija izvajala proces denacionalizacije in privatizacije, ki je bil ključen za prehod države iz socializma v tržno gospodarstvo. Ta proces je vključeval prenos lastništva državnih podjetij in premoženja nazaj v zasebne roke ter oblikovanje konkurenčnega in učinkovitega gospodarstva.
  • RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

    RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
    1. junija 1991 je bila v Republiki Sloveniji razglašena samostojnost. Ta pomembni dogodek je predstavljal formalno razglasitev neodvisnosti Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slovenski parlament je enostransko sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, ki je razglasila, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.
  • Period: to

    VOJNA ZA SLOVENIJO

    Od 27. junija do 3. julija 1991 je potekala vojna med Republiko Slovenijo in Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) ter drugimi jugoslovanskimi silami, znana kot Vojna za Slovenijo. Ta oboroženi konflikt je bil neposreden rezultat razglasitve samostojnosti Slovenije in prizadejanja federacije, da bi z vojaško silo zadržala slovensko osamosvojitev.
  • SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

    Slovenska ustava je postavila pravne in institucionalne temelje za delovanje države ter zagotovila zaščito temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Ustava je določila politični sistem, vladavino prava, delitev oblasti in mehanizme za demokratično odločanje.S sprejetjem ustave se je Slovenija zavezala k spoštovanju načel demokracije, svobode, enakosti, pravne države in človekovih pravic. Ustava je zagotovila tudi avtonomijo lokalnih skupnosti ter pravico do samoodločbe za narodnosti v Sloveniji.
  • EVROPSKA UNIJA

    EVROPSKA UNIJA
    Evropska unija (EU) je mednarodna politična in gospodarska organizacija, ustanovljena leta 1992 s podpisom Maastrichtske pogodbe. EU je naslednica Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in si prizadeva za povezovanje evropskih držav v različnih področjih ter za krepitev miru, stabilnosti in blaginje v Evropi.
  • VKLJUČITEV V NATO

    VKLJUČITEV V NATO
    Vključitev v NATO je potrdila in utrdila zavezanost Slovenije k varnosti, stabilnosti in sodelovanju z drugimi državami članicami zavezništva. Kot članica NATO je Slovenija prevzela zavezo za skupno obrambo ter se vključila v politično in vojaško strukturo organizacije.Slovenija je postala del zavezništva, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so demokracija, svoboda, človekove pravice in vladavina prava.
  • PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

    Vstop v EU je prinesel številne koristi Sloveniji. Zagotovil je dostop do enotnega trga EU, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Slovenija je pridobila tudi finančno podporo iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov za razvoj infrastrukture, gospodarstva, izobraževanja in drugih področij.
  • VSTOP V EUROOBMOČJE

    Vstop v euroobmočje je bil rezultat uspešnega izpolnjevanja gospodarskih in monetarnih meril ter stabilnosti in verodostojnosti slovenskega gospodarstva. Slovenija je izpolnila pogoje Maastrichtske pogodbe, ki se nanašajo na inflacijo, obrestne mere, javne finance in stabilnost valute. Pristop k euroobmočju je bil pomemben korak v Sloveniji's nadaljnji evropski integraciji in utrjevanju stabilnosti ter gospodarskega razvoja.
  • Period: to

    GOSPODARSKA KRIZA

    V obdobju med leti 2008 in 2013 je svet doživel globalno gospodarsko krizo, ki je imela pomemben vpliv tudi na Slovenijo. Gospodarska kriza se je začela s finančno krizo leta 2008 v Združenih državah Amerike, ki se je hitro razširila po vsem svetu.Gospodarska kriza je bila pomembna prelomnica za Slovenijo, ki je bila prisiljena soočiti se z izzivi in izvesti reforme za obnovitev gospodarske stabilnosti ter trajnostne rasti v prihodnosti.
  • EPIDEMIJA COVID 19

    EPIDEMIJA COVID 19
    V marcu 2020 se je pojavila svetovna epidemija bolezni COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2. Ta epidemija je imela izjemen vpliv na globalno zdravje, gospodarstvo, družbeno življenje in vsakdanje delovanje ljudi.Epidemija je povzročila tudi gospodarsko krizo, saj so bile številne industrije in podjetja prisiljena ustaviti ali omejiti svojo dejavnost.