-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
2.5m pr.n.št
Obdobje od pojava človečjnakov (prednika današnjih ljudi) do pojava in uveljevitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge -
3500 BCE
NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4.tisočletja pr.Kr. razvile v južne, delu Mezopotamije, v osrednji in južni Turčiji ter Egiptu. Kljub gorovjem so jih povezovali trgovski stiki, ki so omogočili prenos idej in znanja. Nastale so ob rekah in na območjih primernih za kmetijstvo. Nastane namakalno poljedelstvo. Družba se je delila na vladarja, plemstvo, nižji uradniki, nižji uradniki, obrtniki in trgovci, kmetje in sužnji. Nastla prva mesta, države,pisave, poklici... -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju. Minojci so se v prvi vrsti ukvarjali s čezmorsko trgovino. Od okoli leta 1700 pr. n. št kaže minojska kultura veliko stopnjo organizacije. Mikenska doba je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji. Mikenski Grki so uvedli nekaj novosti v inženirstvu, arhitekturi in vojaški infrastrukturi, bila je bojevniška elitna družba. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije. Arheološki dokazi kažejo zelo razširjen propad bronastodobne civilizacije v vzhodnem sredozemskem svetu na začetku obdobja, saj so bile velike mikenske palače in mesta uničeni ali zapuščeni. Po razpadu je revna in manjša naselja pestila lakota in prebivalci so se začeli odseljevati. -
800 BCE
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Na grškem ozemlju so se razvile samostojne mestne države oz. polisi. Bili so središče političnega,upravnega, pravosodnega in verskega življenja. Razlikovali so se po obliki vladanja, kdor je vodil državo. Dva največja polisa, ki sta se nenehno bojevala sta bila Šparta in Atene. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Beseda arhaičen izvira iz grške besede archaios, kar pomeni 'star' in se v starogrški zgodovini nanaša na obdobje pred klasičnim. Trajalo je od začetka 8. stoletja do začetka 5. stoletja pr. n. št., mejnika sta prve olimpijske igre leta 776 pr. n. št. in drugi perzijski vdor v Grčijo leta 480 pred našim štetjem, ki sta začetni in končni datum tega obdobja. Nekaj opisov takratnega življenja je v poeziji in epigrafskih zapisih, pa tudi v zakonikih. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Na Apeninskem polotoku so živela številna ljudstva, eno izmed njih, Latini, je v 8. stoletju pr.Kr. ustanovilo Rim. Razvila se je mestna država, ki so jo vodili kralji. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Leta 509 so izgnali Kralja. Poslej so vsi svobodni moški prebivalci Rima, pri vladanju sodelovali tako, da so volili svoje voditelje. Tako se imenuje republika. Glede na premoženje so se delili na Plebejce in Patricije. Plebejci so imeli svojega predstavnika v senatu, ki se je imenoval ljudski tribun. V rimski republiki so delovale tri veje oblasti: Izvršilna oblast, zakonodajna oblast, sodna oblast. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Je obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega. Širši pogled na celoten grški svet bi se lahko začel z jonskim uporom 500 pr. n. št., dogodkom, ki je povzročil prvi perzijski vpad leta 492 pr. n. št. Perzijci so bili poraženi leta 490 pr. n. št. Drugi perzijski vdor leta 481–479 pr. n. št. tudi ni bil uspešen kljub zasedbi večine sodobne Grčije (severno od Korintske ožine) pri ključni točki med vojno po bitki pri Termopilah in bitki pri Artemiziju. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grški polisi so se povezali proti svojemu sovražniku Perzijcem. V Grško-Perzijskih vojnah se je odvilo v več večjih spopadov: spopad na Maratonskem polju, Termopilah, pri Salamini.... V vojni so zmagali Grki, ker so se bojevali za svojo domovino, svobodo, bili so dobro oboroženi in fizično pripravljeni, imeli so dobre vojaške poveljnike in vojaški načrt, poznali domači teren, povezanost polisov. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Kralj Filip II.Makedonski je sredi 4.stoletja osvojil grške polise. Njegov sin Aleksander veliki je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Makedonska vojska je osvojila ozemlje vse do Inda. Ob koncu pohoda je Aleksander, star komaj 33 let, umrl. Njegovi poveljniki so si razdelili imperij in nastalo je več manjših držav. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
V prvi Punski vojni, so se Punci in Rimljani, spopadli za oblast nad Sicilijo. Ker je Sicilija otok, so se bojevali večinoma na morju, česar pa do nedavnega Rimljani niso poznali, saj niso poznali ladij. Na njihovo veliko srečo, pa je nekega dne pri njih nasedla kartažanska ladja. Po modelu te ladje, so za gradnjo njenih kopij, zapravili ves denar. To jim je omogočalo, da so preko mostov poslali pehoto v napad na sovražne ladje. S pomočjo takih ladij, so Rimljani porazili Punce. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Številni vojaški uspehi so v drugi polovici 1. stoletju pr.Kr. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju. Po uničenju je postal diktator, edini voditelj države, kar je pomenilo propad republike. Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili. -
Period: 63 BCE to 14
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Po smrti Julija Cezarja je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. Senat je Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Oktavijan si je pridobil vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postalo cesartvo. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
V Judeji se je rodil Jezus. Zapisi o njegovem življenju govorijo o tem, da je potoval po Judeji, pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere. Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani. Po njegovi smrti so njegovi učenci, Apostoli, njegov nauk zapisali v evangeli. Potovali so po Rimskem cesartvu in širili krščansko vero. -
Period: 323 to 146
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. (konec klasične dobe) do priključitve Egipta kot zadnje helenistične države rimskemu imperiju leta 30 pr. n. št. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
država razpade na dva dela leta 395
zahodno rimsko cesarstvo – Rim
vzhodno rimsko cesarstvo – Konstantinopel
KONEC ZAHODNORIMSKEGA CESARSTVA - Vpadi Germanov postajajo vse močnejši. Leta 476 Odoaker odstrani rimskega cesarja, konec zahodno rimskega cesarstva – srednji vek. Rimska kultura delno še naprej živi pod okriljem krščanstva. KONEC VZHODNORIMSKEGA CESARSTVA - Imenovano tudi bizantinsko cesarstvo. Obstajalo je še naslednjih tisoč let.
Uničijo ga Turki leta 1453. -
Period: 324 to 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Vzhodnorimsko cesartvo v Konstantinoplu je po propadu Rimskega imperija ohranjala in gojila dediščino grško rimske krščanske kulture. Poznamo ga pod imenom Bizantinsko cesarstvo. Pomemben cesar je bil Justinijan v 6. stoletju, vladala je vera Krščanstvo. -
380
KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Preganjanje Kristjanov v rimskem cesarstvu je bil proces, ki se je dogajal sporadično več kot dve stoletji in je v veliki meri slonel ne le na uradnih preganjanjih, temveč je temeljil tudi na samoiniciativnosti posameznih lokalnih oblasti in prebivalstva samega. Krščanstvo je v tem obdobju prešlo iz sprva preganjane in dokaj obskurne sekte judaizma v eno izmed uradnih in priznanih religij cesarstva, po 381 n. št. pa je postalo tudi edina uradna in dovoljena religija. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov leta 476 so povzročila propad zahodnega dela rimskega cesarstva. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTINIJAN I.
Bizantinski cesarji so nosili naziv rimskega cesarja. Eden najpomembnejših cesarjev je bil Justinijan v 6.st. Zavzel je mnoga ozemlja, dal napisat nove zakone(Justinijanov kodeks), prenovil Konstantinopel, dal zgraditi cerkve(Sveta Sofija), šole, bolnice, akvadukte... -
622
ZAČETEK ISLAMA
V drugi polovici 6. stoletja je arabski trgovec Mohamed po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega boga Alaha, imenovano islam. -
Period: 623 to 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina v vzhodnih Alpah. Ustanovljena v 7. stoletju je obstajala skoraj 300 let. Obsegala je V del Samove plemenske zveze. Verovanje je bilo politeistično. Upravno središče je bilo Krnski Grad. Vasi so bile povezane v župe, te vodijo župani. -
Period: 711 to 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bila skoraj osem stoletij trajajoči proces osvajanja muslimanskega in mavrskega ozemlja na Iberskem polotoku. Proti arabskim zavojevalcem ozemlja so se bojevala krščanska kraljestva severne Hispanije od leta 722 do leta 1492, ko je bila osvobojena Granada. -
800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Iz zgodovine Karolinske države je najbolj znan kralj Karel Veliki, ki je bil takrat najpomembnejši kralj v zahodni Evropi. Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež v zahvalo okronal za rimskega cesarja. -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma ali veliki razkol v krščanstvu je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Kot letnica razkola se navaja 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, vendar je bil razkol posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med vzhodno in zahodno krščansko cerkvijo. -
Period: 1095 to 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile vrsta odprav , ki naj bi zagotovile krščansko oblast nad svetimi kraji v Palestini, ki so bili pod nadzor muslimanov. V širšem pomenu so križarske vojne izraz za verske vojne nasploh.Vzrok za začetek križarskih vojn je bil, da so muslimani začeli ogrožati romanja kristjanov v svete kraje v Palestini. V 11. stoletju pa je dodatna ovira postala dinastija Seldžukov, ki je naBližnjem vzhodu ustanovila močno državo. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Sredi 14.stoletja se je v bogatih italijanskih mestih, ki so bila središča trgovine, pojavilo novo filozofsko idejno gibanje, humanizem, ki je postavilo zanimanje za človeka, njegove sposobnosti, misli in čustva. Humanisti so svoje ideje črpali iz del antičnih grških in rimskih piscev. Renesančno obdobje je trajalo približno 300 let in se je iz Italije razširilo po vsej Evropi. V svojih upodobitvah so umetniki slavili človeško telo, upodabljali so biblijske osebe in zgodbe, antični slog... -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Najbolj so se celjski grofje povzdignili za časa Hermana II. Ker so bili takrat Habsburžani v laseh sami s seboj, so bile razmere ugodne za krepitev teženj po samostojnosti raznih velikašev. -
1348
EPIDEMIJA KUGE
V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdaj koli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo črne smrti lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna. Skrivnostna srednjeveška bolezen, ki so jo v Evropo prinesli pomorščaki, je bila bubonska kuga. Iz Italije in drugih sredozemskih obalnih mest se je hitro razširila. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Prvi turški vpadi v slovenske dežele so se zgodili na začetku 15. stoletja. Najobsežnejši in najštevilnejši vpadi osmanske vojske so potekali v drugi polovici 15. stoletja. Napadi so bili hitri in nepričakovani. Največ jih je bilo na Kranjskem. V prvi polovici 16. stoletja, v času velikega pohoda osmanske vojske na Dunaj, je sledilo novo obdobje turških vpadov. Po neuspešnem obleganju Dunaja se je moč vpadov zmanjšala. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Prvi tiskarski stroj je izumil Johann Gutenberg. Johann Gutenberg razvil visokotlačnih tehniko s kovinskimi črkami. Ko je bil ta izum Gutenberg, tiskanje široko in hitro razvoju sektorja. Prvič je tisk začel na Daljnem vzhodu. Prvi znani tiskarskega stroja je bila narejena na Japonskem v 8. Cesarica Shoyoko je zatreti svetih besedil budizmaz kitajski abecede v sanskrtski jezik. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
- maja leta 1453 je tedaj le 21-letni sultan Mehmed II. Fatih zavzel Carigrad, s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka. Deset let po zavzetju Carigrada so Osmani zavzeli še Bosno in mejo premaknili le na nekaj sto kilometrov od naših krajev.
-
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Polzožaj kmetov se je zelo poslabšal. Plemiči so povečevali tlako in kmečke dajatve ter skupaj z meščani omejevali kmečko obrt in trgovino. Ob turških vpadih so kmetje morali plačati dodatno dajatev za protiturško obrambo ter se vključevali v obrambno vojsko. Povezali so se v kmečke veze in organizirali kmečke upore. Napadli in ropali so gradove, samostane in župnišča. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kolumb je leta 1492 prečkal Atlantski ocean in 12. oktobra dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije. Čeprav so že okoli 500 let pred njim obale Severne Amerike dosegli Vikingi pod vodstvom Leifa Eriksona, je bila šele Kolumbova odprava začetek obsežnejših stikov med Evropejci in ameriškimi staroselci ter evropske kolonizacije Novega sveta. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja , velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje (lokomotiva, parni stroj, telefon, radio, žarnica,
avtomobili, tekoči trak, letalo itd.) .Na novo odkrita območja prinesejo bolezni (ošpice, črne koze). Ponekod so bolezni
iztrebile domačine. Evropejci se pričnejo seliti v Ameriko, Avstralijo in si lastijo tamkajšnje ozemlje. -
1517
REFORMACIJA
Številni misleci, mnogi so bili duhovniki in tesno povezani z Cerkvijo, so kritizirali Cerkev in jo želeli reformirati, imenujemo jih reformatorji. Menili so, da cerkev preveč pozornosti razkošnim zadevam, slabo izobraženi duhovniki, odpustki...Ideje reformatorjev je prevzel in nadgradil nemški duhovnik Martin Luther. Kritiko je zapisal v obliki 95-ih točk. -
1550
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski tiskani knjigi Katekizem, v katerem je zapisal verske nauke, in Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja. Izdal je Cerkovno ordningo, v kateri je postavil temelje slovenske protestantske Cerkve na Kranjskem in v celotnem slovenskem etičnem prostoru. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
- septembra leta 1555 so predstavniki Šmalkaldenske zveze in Svetega rimskega cesarstva podpisali Augsburški verski mir. Z verskim mirom v Augsburgu so vsaj za nekaj časa končali boje med protestanti in katoliki ter priznali novo vero – luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela, tega vera
-
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
Adam Bohorič je leta 1584 napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku Zimske urice. Jurij Dalmatin pa je prvi v slovenščino prevedel v Sveto pismo. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Najpopolnejša oblika absulutizma se je razvila v Franciji s kraljem Ludvikom XIV. Oblast kralja je bila neomejena, absulutna, odgovoren je bil le Bogu, sam je izdajal zakone, določal davke, nadzoroval verske zadeve, upora kralju so bili vojska, uradništvo in cerkev, kraljeve nasprotnike so celo usmrtili. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razvetljenstvo je miselno-filozofsko gibanje, višek je doživelo v 18.stoletju, najmočnejše je bilo v Franciji. Razvetljenci so poudarjali vero v razum in znanost, red, da, imajo vsi ljudje enake pravice. Najpomembnejši razsvetljenci so bili Voltaire, Jean Jacques Rousseau, Charles de Montesquieu. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Razvetljena absolutista Hasburške monarhije kraljica Marija Terezija in njen sin Jožef II., sta ozvedla številne reforme: uvedeno obvezno izobraževanje uradnikov, Marija Terezija je ukazala popis vseh kmečkih in plemiških posesti ter ovedbo obdavčitve posesti glede na dohodke, splošna vojaška obveznost, vpeljane so bile hišne številke... -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Iz spoznanj znanstvene revolucije 18.stoletju, so se razvila nova znanstvena spoznanja in tehnične novosti. Izumljeni so bili stroji. Njihovo vključevanje v proizvodnjo v drugi polovici 18.stoletja je povzročilo prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Ta sprememba se imenuje industrijska revolucija, ki se je začela v Veliki Britaniji. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Francijo je povzdignil v vojaško silo in postal narodni junak. Leta 1799 je izvedel državni udar in prevzel oblast v državi. Leta 1804 je bil okronan za Cesarja Francozov. Njegovo samovoljno vladanje imenujemo bonapartizem. Uvedel je obči državljanski zakonik, ki je uzakonil pridobitve revolucije, zavladal je Evropi. -
NASTANEK ZDA
V sedemdesetih letih 18.stoletja se je spor kolonistov z Veliko Britanijo razvil v vojno za neodvisnost kolonij. Med vojno so se predstavniki 13 kolonij zbrali na zborovanju in 4.julija 1776 sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti. Leta 1789 je nova država dobila ustavo, v kateri so bila zapisana razsvetljenska načela. ZDA so bila republika, tri veje oblasti: zaikonodajno, zvršilno in sodno, federativna ureditev Združene države Amerike. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska družba se je delila na 3 stanove. Da bi kralj rešil finančno krizo, je maja 1789 sklical zasedanje predstavnikov vseh stanov. Nezadovoljstvo tretjega stanu so se razglasili za predstavnike francoskega ljudstva in ustanovili narodno skupščino. 14 julija 1789 so prebivalci Pariza, napadli državni zbor v trdnjavi Bastilja. Na podeželju so začeli kmetje napadati gradove svojih zemljiških gospodov. Začela se je francoska revolucija. -
Period: to
Ilirske province
oktobra 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo, zasedeno ozemlje pa je povezal v upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva imenovano Ilirske province, s sedežem v Ljubljani. Ilirske province so bile ustanovljene zaradi strateških razlogov (obramba Italije in s tem Francije), in obvladovanje alpskih prelazov v Nemčijo. Avgusta 1813 je Avstrija napadla Francijo skozi Ilirske province in s tem se je končalo obdobje Ilirskih provinc. -
Period: to
Metterinchov absolutizem
V obdobju med 1815 in 1848 je prišel na oblast Ferdinand I., ki zaradi njegovega stanja ni bil sposoben vladati, zato je s cesarstvom upravljala državna konferenca s knezom Metternichom. Metternich se je držal načel Dunajskega kongresa, zavedal pa se je, da so določene spremembe nujne (odprava fevdalizma, sprostitev narodnih gibanj...), zato je uvedel cenzuro (prepoved združevanja, policijski nadzor...). Končal se je leta 1848, ko je izbruhnila marčna doba. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Svete alianse v Ljubljani ali Ljubljanski kongres je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Na njem so se zbrali predstavniki držav članic Svete alianse, zbrali pa so se zaradi revolucijskih nemirov obdobja po Napoleonu. Še danes pa se Kongresu svete alianse imenujejo Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev in gostilna Pri ruskem carju. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. se je rodil 18. avgusta 1830 kot najstarejši sin nadvojvode Franca Karla. Njegov stric Ferdinand je bil nesposoben, zato ga je mama vzgojila kot Ferdinandovega naslednika. Po odstopu Metternicha leta 1848 so pričakovali, da bo prevzel njegovo mesto, a namesto tega je bil poslan v Italijo na fronto. Kmalu je prišel nazaj in se pridružil družini. Cesar je postal leta 1848 z odstopom Ferdinanda. Vladal je 67 let, v tem času pa je močno zaznamoval avstrijsko in evropsko politiko. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
V času revolucij 1848 so se v srednji in južni Evropi povezale socialne in politične zahteve liberalnega meščanstva povezale z narodnim gibanjem imenovanim pomlad narodov. Zahtevali so enakopravnost ali svojo državo. (Slovenci so zahtevali narodno priznanje z avtonomijo ali nacionalno državo). Zedinjena Slovenija pa je bil program, ki je zahteval: da se razdeljeni narod poveže v Slovenijo s parlamentom in uvedbo slovenskega jezika. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Po koncu marčne revolucije je bil v Avstrijskem cesarstvu uveden absolutizem, Bachov absolutizem. Poimenovali so ga po notranjem ministru Alexandru Bachu. Preganjali so narodna gibanja in želje po političnih svoboščinah, uvedli so cenzura tiska in govora. Narodno gibanje Slovencev se je vrnilo v okvirje kulturnega delovanja. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
V drugi polovici 19.stoletja je sledila druga industrijska revolucija z novimi izumi in tehničnimi izboljšavami: prvi avtomobil, novi veri energije so postali plin, elektrika in nafta, proizvodnja z tekočim trakom, rast bank... -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Italijani so bili razdeljeni v več držav, zato so v revoluciji leta 1848 zahtevali skupno državo, a ni jim uspelo. Kasneje je pobudo za združitev Italije prevzelo Sardinsko kraljestvo. S francosko podporo v vojni proti Avstrijskemu cesarstvu so pridobili Lombardijo in kasneje tudi Benečijo. Giuseppe Garibaldi je leta 1860 vodil pohod za osvoboditev in združitev Italijanov. Naslednje leto je nastala Kraljevina Italija z voditeljem Viktorjem Emanuelom II. sardinskim kraljem. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna imenovana tudi secesijska vojna je bila vojna med severom in jugom. Leta 1860 so v ZDA izvolili Abrahama Lincona za svojega predsednika, ta pa je obljubil odpravo suženjstva, južne države pa so temu nasprotovale ter izstopile iz zveze ter ustanovile Konfederacijo. Ta spor pa je prerasel v državljansko vojno, ki pa je trajala 4 leta. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je bila država, ki je bila ustanovljena leta 1867, kot posledica dualizma, združenja dveh monarhij. Država se je preoblikovala v 2 samostojni enoti, Avstrijo in Ogrsko. Franc Jožef I. je imel naziv avstrijski cesar in ogrski kralj. Obe enoti sta imeli enotna vladarja, finance, zunanjo politiko in vojaške zadeve. Družba in politika pa se je v vsaki državi razvijala drugače. Avstro-Ogrska je poslabšala položaj slovanskih narodov, saj so od takrat naprej doživljali dvojno pritisk. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemške dežele so bile slabo povezane v Nemško zvezo, zato so se prizadevali združiti se. Oblikovali so 2 programa. Velikonemškega (združitev Nemcev pod vodstvom Avstrije) in malonemškega (združitev Nemcev brez Avstrijskega cesarstva). Kancler Prusije Otto von Bismarck je izpeljal združitev nemških dežel brez Avstrije. Januarja 1871 so razglasili združeno Nemško cesarstvo, njen kralj pa je bil pruski kralj Viljem I. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1974 kot najmlajši sin. Kmalu mu je umrl oče in od takrat naprej je zanj skrbel stric Lovrenc. Rudolf Maister je leta 1894 dokončal častniški študij in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo čete. Nato je obiskoval šolo za častnike in jo tudi opravil. Kasneje je postal poveljnik. Bil je pomemben pri boju za mejo na Koroškem in Štajerskem kot dudi za določitev meje z Avstrijo ter Italijo. Leta 1934 ga je zadela kap, zaradi česar je kasneje tudi umrl. -
Period: to
Moderna doba
-
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
- junija 1914 je član Mlade Bosne Gavrilo Princip izvedel atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je obiskal Sarajevo. Atentat je izvedel s smrtonosnim strelom, Avstro-Ogrska pa je to izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji isti dan, kot je bil izveden atentat.
-
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Do prve svetovne vojne je prišlo zaradi politično - gospodarskih razlik ter tekmovanjem petih velikih sil: Velike Britanije, Francije, Rusije in Avstro-Ogrske. Vso to napetost pa je še spodbujala propaganda na različnih straneh. Sile so se združile v centralne (Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska in Kraljevina Italija) in antantne sile (Velika Britanija, Francija in Rusija).Vojno je sprožil atentat na Franca Ferdinanda, ta pa je trajala vse do leta 1918. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila del Italijansko Avstro-Ogrske fronte, ki se je odprla maja 1915 imenovana po reki Soči. Italijani so nameravali predreti proti Ljubljani, Zagrebu in proti Dunaju. Na soški fronti so se Slovenci bojevali na obeh straneh. Zaradi hribovitega terena je bilo bojevanje zelo zahtevno. Najznamenitejša pa je bila 12. soška bitka imenovana tudi čudež pri Kobaridu. Nemške in Avstro-Ogrske enote so Italijane potisnile vse do reke Piave. Tako so fronto umaknili s slovenskega ozemlja. -
RUSKA REVOLUCIJA
Rusija je leta 1917 med vojno presenetila z revolucijo. Vzroki za začetek revolucije so bili: avtokratska oblast carja, družbena neenakost in poslabšanje razmer zaradi vojne. Po vsesplošni stavki se je vzpostavila republika. Leta 1918 so boljševiki z državnim udarom prevzeli oblast in uvedli revolucionizirane ukrepe. Rusija je postala prva socialistična država. Obljube boljševikov so bile: oblast sovjetom, zemljo kmetom in mir ljudem. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Slovenski politiki so avgusta leta 1918 ustanovili Narodni svet, da bi uresničili voljo slovenskega naroda do samodoločbe in neodvisne jugoslovanske države. Predstavniki teh narodov v Avstro-Ogrski (Slovenci, Hrvatje in Srbi) so ustanovili vrhovno politično predstavništvo - Narodni svet SHS v Zagrebu, ki je pripravilo odcepitev od Avstro-Ogrske. Tako se je 29. oktobra 1918 ustanovila samostojna država SHS. Tako smo Slovenci pridobili lastno državo in s tem oblast. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Po prvi svetovni vojni leta 1918 so ustanovili Kraljevino SHS (Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev). Kraljevino SHS so ustanovili zaradi želje po združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo. 3.10.1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. 10.4.1945 je Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ), 29.11.1945 pa so DFJ spremenili v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca imenovana tudi versajska konferenca se je začela januarja 1919 v versajski palači. Namen konference je bil sklenitev mirovnih pogodb s poraženimi državami. Glavne odločitve konference so sprejemali veliki trije ( predsednik ZDA, minister Velike Britanije in predsednik Francije), a vsi niso bili enotni. Ideje so zapisali v programu 14-ih točk. Podpisali so mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstrijo, z Madžarsko, Bolgarijo in Turčijo. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta so izjemna rast ameriškega gospodarstva. V tem času se je izboljšala življenjska raven (dostopnejši izdelki), rodilo se je potrošništvo (denar so porabljali za plese, predstave..) in začeli so vlagati denar v nepremišljene nakupe na borzi (upanje na hitro obogatitev). V tem času leta 1928 je studio Walt Disney posnel prvi zvočni film z junakom Mikijem Miško, leta 1921 pa je bil izdelan prvi pomivalni stroj. -
TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba, je bila mirovna pogodba, ki je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami z Madžarsko na eni in Avstro-Ogrsko na drugi strani. Madžarska je izgubila kar dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še njihovo. S tem so izgubili tudi približno 3.3 milijone "madžarskih" prebivalcev. Pogodbo so podpisali 4. junija 1920. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Leta 1919 naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu določila mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS a zaradi Koroške je prišlo do spora. Desetega oktobra 1920 je bil izvršen plebiscit, s katerim so določili mejo med Avstrijo in Kraljevino SHS. Zaradi slabše "slovenske" propagande je Kraljevina SHS izgubila precejšen del ozemlja, ker so se prebivalci sami odločali v katero "državo" si želijo spadati. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Po smrti Lenina je Josif Visarijonovič - Stalin postal generalni sekretar vodstva komunistične partije.Državo, ki je poosebljal je imela popolno oblast nad gospodarstvo, kulturo in javnim ter zasebnim življenjem državljanov. Propaganda je Stalina prikazala kot rešitelja in občudovanega, spoštovanega in oboževanega voditelja. Izvedli so reforme za izboljšanje a s tem kršili človekove pravice (nadzor nad življenjem državljanov, nad kulturo, mediji, preganjanje cerkva in vernikov, gulagi in čistke. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Po koncu prve svetovne vojne se je Italija soočila s politično nestabilnostjo. Vzroki za nestabilnost so bili: razočaranje zaradi nepridobitve vsega obljubljenega ozemlja, visoka brezposelnost zaradi politične in gospodarske krize ter zaradi nemirov in stavk. Zaradi tega je rastla priljubljenost Benita Mussolinija in njegovega fašističnega gibanja, ki je obljubljal mnogo stvari. Zaradi nasiljem v "pohodu v Rim" je kralj ponudil vodenje države Mussliniju, ta pa je odpravil demokracijo. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
- oktobra 1929 je bilo obdobje svetovne recesije imenovane velika gospodarska kriza ali velika depresija. Začela se je z zlomom Newyorške borze 29. oktobra tega leta na črni torek. To je bila najhujša in najobsežnejša kriza v dvajsetem stoletju, posledice pa so čutila vsa večja mesta.
-
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Čas nacizma v Nemčiji se je imenoval Tretji ali Velikonemški rajh. Obdobje se je začelo po vzponu Nacionalistične nemške delavne stranke, ki jo je vodil Adolf Hitler. Tretji rajh je med 2. svetovno vojno z fašistično Italijo in cesarsko Japonsko podpisal trojni pakt. Te sile so se nato imenovale sile osi. Nacizem v Nemčiji se je končal s kapitulizacijo maja 1945. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska revolucija ali Španska državljanska vojna je bila državljanska vojna med dvema političnima stranema: levo, sestavljeno iz Ljudske fronte in desno nacionalistično stranko, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti. Državljanska vojna se je začela leta 17. julija 1936 in je trajala kar tri leta vse do 1. aprila 1939 po padcu komunistične oblasti. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna se je začela zaradi agresivne zunanje politike fašističnih držav, oboroževalne tekme, neuspešnosti Društva narodov in politiko popuščanja Hitlerju. Nemčija 1. 9. 1939 pričela z napadom Poljsko. Francija in Velika Britanija sta Nemčiji napovedali vojno. Zaradi sporazuma Hitler - Stalin je v Poljsko vkorakala tudi sovjetska vojska. Kasneje je Nemčija napadla Dansko, Norveško, Benelux, Francijo, Grčijo, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Uspešnost Nemške vojske - blitzkrieg. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Napad na Jugoslavijo imenovan tudi aprilska vojna je bil spopad med silami osi z zavezniki na eni strani ter z jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi. Spopad se je zgodil 6. aprila leta 1941, po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Hitlerja je ta upor razjezil in nemudoma je napadel Jugoslavijo. 17. aprila je Jugoslavija podpisala brezpogojno kapitulacijo po pobegu kralja in vladi iz države, saj je bila Hitlerjeva vojska 6 krat močnejša. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je od leta 1945 dalje imela več imen: DFJ - demokratična federativna Jugoslavija, FLRJ - Federativna ljudska republika Jugoslavija, SFRJ - Socialistična federativna republika Jugoslavija in zvezna republika Jugoslavija. Država je razpadla leta 1992 po razglasitvi SFRJ česar pa mednarodna skupnost ni priznala. -
NASTANEK OZN
Organizacija združenih narodov imenovana tudi Združeni narodi (UN - United Nations), je bila ustanovljena oktobra leta 1945 v San Franciscu v ZDA-ju. Ena izmed članic pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija -
Period: to
HLADNA VOJNA
Ob vzpostavitvi komunističnih držav v Evropi je voditelje na zahodu prevzel strah pred širjenjem komunizma. Sledila so desetletja napetosti med velesilama, obdobje hladne vojne. Značilne so bile stalne grožnje, ustanavljanja vojaških in gospodarskih zavezništev, tekma v oboroževanju ter propaganda. Končala se je z uvedbami družbenih in gospodarskih sprememb v Sovjetski zvezi, padca Berlinskega zidu in Listine o novi Evropi. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna med Severno in Južno Korejo, ki se je začela 25. junija 1950 z napadom s.korejske vojske na J. Korejo. Južna Koreja na napad ni bila pripravljena, zato so se morali umakniti vse do skrajnega juga Korejskega polotoka, kjer je ostala vse do prihoda Američanov. Novembra tega leta so se nevarno približali kitajski meji, ta pa je nepričakovano ustopila v vojno s kar milijonom vojaki. Vojna se je končala 27. julija 1953 s podpisom premirja. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila organizacija mnogih narodov s ciljem poenotenja držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Ustanovljena je bila leta 1951 s Pariško Pogodbo. Prve članice so bile: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. Kasneje se je iz evropske skupnosti za premog in jeklo razvila Evropska Unija. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum ali Londonski sporazum je bil mednarodni dogovor med Italijo, Jugoslavijo, Združenim kraljestvom in ZDA-jem v Londonu 5. oktobra leta 1954. Londonski memorandum je določal, da italijanska civilna uprava razširila večino ozemlja cone, iz katere se je umaknila angleško-ameriška vojska in, da se je jugoslovanska civilna uprava razširila po celotnem ozemlju, ki ga je njena vojska zasedala od umika iz Trsta. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo gibanje nekoč koloniziranih držav, ime pa je dobilo med hladno vojno, saj se članice niso želele odločiti za ZDA-jev pol ali za pol Sovjetske zveze. Tudi Jugoslavija je bila pomembna pri razvoju gibanja. Gibanje je nastalo po razpadu kolonialnega sistema, v času vzpostavitve suverenih držav med vrhuncem hladne vojne leta 1955. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS), je bila ustanovljena 1. januarja 1958 po tem, ko je v veljavo stopila Rimska pogodba podpisana 25. marca 1957. Leta 1992 so z Maastrichtsko pogodbo preimenovali Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) v Evropsko skupnost (ES), s tem pa postavili prvi izmed treh stebrov Evropske unije imenovan steber skupnosti. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza leta 1962, je bila politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA. Pričela se je, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skivaj nameščajo sovjetske jedrske rakete z ZDA v dosegu. Kennedy ameriški predsednik je 22. oktobra 1962 v pomorsko oporišče v Guatanami poslal okrepitve, od sovjetskega voditelja pa zahteval, da prenehajo z nameščanjem raket. Sovjetska zveza je odnehala. Vzpostavili pa so rdeči telefon med Moskvo in Washingtonom. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je nastala kot posledica politično-vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je Severni Vietnam, v katerem je vladal komunizem želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam. Spopadi so se med Severnim ter Južnim Vietnamom z ZDA začeli že v petdesetih letih a postali bolj pogosti v šestdesetih letih 19. stoletja. Leta 1973 so v Parizu podpisali premirje in Američani so se umaknili iz Vietnama, a mir ni trajal dolgo, saj se je po enem letu spet začela vojna a tokrat brez ZDA. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
- julija 1969 so Neil Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin štiri dni po vzletu in prepotovanih več kot 400 tisoč kilometrih ob 16. uri in 17 minut (brez Collinsa, ki je ostal v matični ladji) pristala na Luni. Armstrong je na luni je izgovoril "To je majhen korak za človeka, toda velik za človeštvo.". Na luni sta postavila ameriško zastavo ter opravila meritve. Kmalu sta se odpravila nazaj proti Zemlji. Po štirih dneh so živi prispeli nazaj.
-
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v Pripjatu, Ukrajini. Černobilska nesreča še danes velja za največjo nesrečo jedrskega reaktorja. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe, so se jedrski delci razširili preko bližnjih držav, prišli so tudi do Evrope. Po tem dogodku se je razvoj nuklearnih elektrarn po svetu zaradi strahu pred ponovno nesrečo zelo upočasnil.
Jedrska nesreča -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve so bile prve demokratične volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Izvedene so bile aprila leta 1990, ker so državljani volili predsednika in člane predsedstva ter poslance v skupščini. Novonastale stranke so se pred volitvami povezale v skupno predvolilno koalicijo (Demokratično opozicijo Slovenije imenovano Demos). Za predsednika je bil izvoljen Milan Kučan. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Z deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije julija 1990 je Demosova vlada prevzela vso oblast nad svojim ozemljem. Po tem dogodku se Zvezni zakoni niso več veljali v Sloveniji, sledili pa so ukrepi kot so določanje vojaškega roka, pristojnost Teritorialne obrambe, izdaja lastnega denarja in plebiscit o osamosvojitvi. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi, ki je bil 23. decembra leta 1990, je bilo glasovanje za osamosvojitev Slovenije z zelo visoko udeležitvijo in zelo prepričljivo podporo. Tri dni kasneje so razglasili rezultate, po tem pa so začeli s pripravo na osamosvojitev. Sprejeli so tudi nekatere temeljne državne zakone, največ pozornosti pa so namenili obrambi in nadzoru meja, saj so številni incidenti med JLA in TO kazali, da se JLA ne bo sprijaznila s slovensko osamosvojitvijo. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija pomeni prenos lastnine in odgovornostni iz državnega v komercialni sektor. Vsi večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji in v drugih državah bivše Jugoslavije so bili izvedeni po razpadu Jugoslavije in po osamosvojitvi držav. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
- junija 1991 so na skupščini Slovenije sprejeli temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Dan kasneje, 26. junija 1991 pa je bila slovesna razglasitev samostojnosti v Ljubljani. Naslednji dan pa je sledila vojna.
-
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
27.junija 1991 dan po razglasitvi samostojnosti Slovenije so slovensko ozemlje napadle JLA (Jugoslovanska ljudska armada) in začela se je vojna za Slovenijo, boj za boj za obrambo Republike Slovenije. Teritorialna obramba (TO) in policija, sta dobili ukaz, da zavarujeta pomembne stavbe in ovirata prodiranje JLA. Blokirali so vojašnice ter s tem preprečili hiter napad JLA-ja. Po dveh dneh so slovenske enote izvedle protinapad na JLA. 3. julija sta Slovenija in SFRJ podpisali brionsko deklaracijo. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
- decembra 1991, je slovenski parlament sprejel slovensko ustavo. Sestavljena je bila iz 176 členov: Slovenija je bila opredeljena kot demokratična država, oblast se deli na zakonodajo, izvršilno ter sodno oblast, slovenski državljani ob dopolnitvi 18 let postanejo polnoletni in imajo vse pravice..., pravici do volitev rečemo volilna pravica, volitve pa so tajne.
-
EVROPSKA UNIJA
S sporazumom leta 1992 v Maastrichtu se je Evropska gospodarska skupnost preoblikovala v Evropsko unijo, nadnacionalno organizacijo s skupnimi cilji. S tem so vzpostavili tudi gospodarsko in denarno unijo, uvedeno državljanstvo EU in ustanovljen sklad za pomoč pri regionalnem razvoju. Vzpostavili so tudi Evropski parlament. -
VKLJUČITEV V NATO
1.marca 2003 je Republika Slovenija postala država članica NATO pakta, ko je v Washingtonu podpisala listino o pristopu k Severnoatlantski pogodbi. Pred tem so v Sloveniji naredili referendum o učlanitvi v zvezo nato. Kar 60,43 odstotka volilcev je glasovalo za pristop k NATO paktu. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Junija 1991 Slovenija postane neodvisna in samostojna država s ciljem postati polnopravna članica Evropske unije. V naslednjih letih se dogajajo postopki, prvega maja 2004 pripeljejo do tega, da Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije. Na ta dan je v Evropsko unijo vstopilo kar 10 držav. S tem se za Slovence odprejo številne nove možnosti povezovanja obmejnih regij, krajev ter ljudi. Slovenščina postane tudi uradni jezik Evropske unije, Slovenija pa dobi svoje predstavnike v EU. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
S prvim januarjem leta 2007 je v veljavo v Sloveniji namesto slovenskega tolarja stopil euro. Evroobmočje pa je območje v Evropski Uniji, ki namesto nacionalnih valut uporablja skupno valuto evro (monetarna unija), za njo pa je odgovorna Evropska centralna banka. Z vstopom v Evroobmočje se je močno okrepilo tudi trgovanje med Slovenijo in ostalimi državami Evroobmočja. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Leta 2008 je nastopila gospodarska kriza, ki je zajela ves svet. Vzroki za nastanek te krize so bili: nastanek in pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerna potrošnja v ZDA, premajhna regulacija finančnega sektorja in človeški pohlep. V Sloveniji se je kriza pokazala septembra 2008, najprej pa je prizadela avtomobilsko industrijo nato še v zmanjšanju naročil pri podjetnikih. Kriza se je končala leta 2013 zaradi stabilizacije gospodarstva. -
EPIDEMIJA COVID 19
COVID-19 je izbruhla decembra 2019 v mestu Wuhan v provinci Hubei na Kitajskem. Bolezen je povzročil nov koronavirus, imenovan SARS-CoV-2. Prvi primeri so vključevali ljudi, ki so razvili pljučnico neznane etiologije.Izbruh se je kmalu razširil izven Kitajske in postopoma je prizadel druge dele sveta. Januarja 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila izbruh za svetovno zdravstveno krizo, marca 2020 pa za pandemijo, saj se je bolezen razširila po večini sveta.
