-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Je obdobje od pojava človečnjakov(prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetistva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih
civilizacii, za katere je bilo znacilno,
da so imela mesta, bila so vodena iz
sredisca, pojavili so se razlicni poklici,
razvile so se pisave in zacel se je razvoj
tehnologije. Cas prvih civilizacii, kot so
bile egipcanska, babilonska ter kasneie
starogrika, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil prazgodovino od starega veka. Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji se je začelo v 5. tisočletju pr. n. št. Pred tem se je večina ljudi preživljala z lovom in nabiralništvom. Po svetu so že obstajala majhna stalna vaška naselja, a v večini je bilo prebivalstvo nomadsko -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba(minojska in mikenska civilizacija)
Predhomska doba se nanaša na zgodovinski obdobji minojske in mikenske civilizacije, ki sta bili med najzgodnejšimi in najpomembnejšimi civilizacijami v Grčiji. Minojska civilizacija se je razvila na otoku Kreta v 3. tisočletju pred našim štetjem in je trajala do okoli 15. stoletja pred našim štetjem. Bila je znana po svojih kompleksnih palačah, umetnosti, trgovini in napredni kulturi. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba je obdobje v zgodovini Grčije, ki je trajalo od konca mikenske civilizacije v 12. stoletju pr. n. št. do začetka arhaične dobe v 8. stoletju pr. n. št. To obdobje je dobilo ime "temna doba", ker je bilo malo znanega o kulturi in zgodovini Grčije v tem obdobju. Čeprav je bila grška temna doba obdobje velikih sprememb in prehodov, je bila ključnega pomena za razvoj zgodovine in kulture Grčije. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Grški polisi (množina od polis) so bili neodvisni in samoupravni mestni državici, ki so nastali v Grčiji v 8. stoletju pr. n. št. Nastanek polisov je bil posledica političnih, socialnih in ekonomskih sprememb, ki so se zgodile v grški družbi v tem času. Ena od glavnih sprememb je bila prehod od nomadskih in pol-nomadskih plemen k stalnim naselbinam. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaistična Grčija
Arhaična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki je trajalo od začetka 8. stoletja pr. n. št. do konca 6. stoletja pr. n. št. To obdobje se imenuje "arhaično" zaradi svoje zgodnje starosti in ker je bilo ključno za razvoj grške kulture, umetnosti, filozofije in politične strukture. Arhaična Grčija je bila tudi obdobje intenzivne kolonizacije, ko so se grški trgovci in naseljenci širili po Sredozemskem morju, osvajali nova ozemlja in se povezovali s tujimi kulturami. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Brata Romul in Rem sta v 8. stoletju pr. n. št. ustanovila mesto Rim na sedmih hribih ob reki Tibera. Brata sta bila brata, ki sta se rodila v Albi Longi, vzgojena in dojena od volkulje. Kasneje sta se brata skregala in Romul je ubil Rema ter postal prvi kralj Rima. Rim se je sčasoma razširil in postal večje in bolj kompleksno mesto. V 5. stoletju pr. n. št. so Rimljani začeli graditi javne zgradbe, kot so forumi, templji, bazilike in amfiteatri. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bila obdobje v zgodovini Rima, ki je trajalo od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. V tem času je bila Rimljani niso imeli enega samega vladarja, temveč so bili vladani s strani dveh konsulov, ki so bili vsako leto izvoljeni. Rimljani so bili razdeljeni na dve različni družbeni skupini, patriciji in plebejci. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo v 5. stoletju pr. n. št. in trajalo do smrti Aleksandra Velikega v 4. stoletju pr. n. št. To obdobje se imenuje "klasično" zaradi velikega vpliva, ki ga je imelo na kasnejšo evropsko in svetovno kulturo. Klasična Grčija je bila znana po svoji umetnosti, literaturi, filozofiji, politični organizaciji in vojaški moči. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-prezijska vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med Grčijo in Perzijo, ki so se odvijale med letoma 492 pr. n. št. in 449 pr. n. št. Osrednji konflikt je bil med mogočnim perzijskim cesarstvom, ki je obvladovalo velik del Bližnjega vzhoda, in manjšimi grškimi mestnimi državami. Prva grško-perzijska vojna se je začela leta 492 pr. n. št., ko je perzijski kralj Darej I. napadel grške kolonije v Mali Aziji. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil grški kralj iz Makedonije, rojen leta 356 pr. n. št. Bil je sin kralja Filipa II. Makedonskega in matere Olimpije, ki je bila princesa iz Epira. Vladal je od leta 336 pr. n. št., ko je njegov oče umrl, do svoje smrti leta 323 pr. n. št. Aleksander je postal kralj Makedonije pri dvajsetih letih. Že v zgodnji mladosti je bil izobražen pri filozofu Aristotelu, ki ga je naučil mnogo o znanosti, umetnosti in filozofiji. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in se je končalo s prihodom Rimljanov v Grčijo v 1. stoletju pr. n. št. To obdobje se imenuje "helenistično" zaradi širjenja grške kulture in civilizacije po svetu, ki ga je omogočila Aleksandrova osvojitvena vojna. Helenistična Grčija je bila značilna po razcvetu umetnosti, arhitekture, filozofije in znanosti -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile dolgotrajni konflikti med Rimsko republiko in Kartaginskim imperijem v severni Afriki, ki so trajale več kot 100 let. Vojne so se začele leta 264 pr. n. št. in trajale do leta 146 pr. n. št. Ko je Rimski imperij končno zavzel Kartagino in uničil njeno mesto. Punske vojne so imele pomembne posledice za Rimski imperij, saj so Rimljani postali največja in najmočnejša sila v Sredozemlju ter pridobili pomembne ozemeljske pridobitve. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Izraz "Rimska Grčija" se uporablja za označevanje obdobja rimske zgodovine, ki je bilo močno vplivano s strani grške kulture in civilizacije. Ta izraz se običajno nanaša na obdobje rimske republike in cesarstva, ki je trajalo od 3. stoletja pr. n. št. do 5. stoletja n. št. V tem obdobju se je rimska republika in kasneje cesarstvo razvijalo na osnovi grške kulture in civilizacije. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski general, državnik in pisatelj, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št. Rojen je bil leta 100 pr. n. št. v patricijski družini v Rimu. Postal je znan kot eden največjih rimskih vojskovodij, ki je osvojil Galijo (današnjo Francijo), premagal Pompeja v rimske državljanske vojni ter postal diktator Rimske republike. Cezar je bil aktiven tudi v rimski politiki in se boril za večji vpliv patricijev v rimskem senatu. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Cezar
Gaj Oktavijan Cezar, tudi znan kot Avgust, je bil rimski državnik in vojskovodja. Bil je pranečak in posvojeni sin Julija Cezarja ter prvi rimski cesar, vladal je od leta 27 pr. n. št. do svoje smrti. Oktavijanov vzpon na oblast je bil zaznamovan z vrsto državljanskih vojn in političnega manevriranja. Po umoru Julija Cezarja leta 44 pr. n. št. je Oktavijan skupaj z Markom Antonijem in Markom Lepidom ustanovil triumvirat. -
Period: 27 BCE to 476 BCE
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje v zgodovini Rima, ki se je začelo leta 27 pr. n. št., ko je bil Oktavijan, kasnejši cesar Avgust, imenovan za prvega rimskega cesarja. To je bil prehod iz rimske republike v rimsko cesarstvo. V tem obdobju je bilo Rimsko cesarstvo vladano s strani enega samega vladarja, cesarja, ki je imel skoraj absolutno oblast nad državo. Rimsko cesarstvo je bilo ena izmed največjih in najbolj vplivnih držav v zgodovini, saj je obvladovalo velik del sveta. -
1 CE
Začetek krščanstva
Začetek krščanstva se običajno povezuje z javnim delovanjem Jezusa Kristusa, ki je živel v Palestini v 1. stoletju. Jezus je svoje sporočilo širil po Galileji in Judeji ter privabljal sledilce. Njegovo sporočilo je bilo usmerjeno v ljubezen do Boga in bližnjega ter v duhovno preobrazbo posameznika. Jezusovo javno delovanje se je končalo s smrtno obsodbo in križanjem, vendar so njegovi učenci trdili, da je bil obujen od mrtvih. Ti dogodki so postali osnova za ustanovitev krščanstva. -
324
Rimski imperij se razdeli na z in v del
Rimski imperij se je v 4. stoletju po Kristusu razdelil na Vzhodni in Zahodni del. Zahodni del rimskega imperija se je soočal z notranjimi težavami, kot so politična nestabilnost, gospodarske težave in nenehne invazije barbarov. Težave so kulminirale v 5. stoletju s padcem prestolnice Rima v roke barbarov, kar je označilo konec Zahodnega rimskega imperija. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodnorimsko cesarstvo, ki je nastalo po razdelitvi rimskega cesarstva na vzhodni in zahodni del v letu 395 n. št. Po razpadu zahodnorimskega cesarstva v 5. stoletju je Bizantinsko cesarstvo postalo edino preživelo območje nekdanjega rimskega imperija. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu šele v 4. stoletju, ko je cesar Konstantin sprejel krščanstvo kot svojo osebno vero in ga začel podpirati. Leta 313 je Konstantin izdal Milanski edikt, s katerim je krščanstvo uradno priznal kot eno od dovoljenih religij v imperiju. S tem je krščanstvo dobilo večji družbeni in politični vpliv ter postalo sprejemljivo v očeh širše javnosti. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Propad Zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil dolgotrajen proces, ki se je raztezal čez več stoletij. Nekateri ključni dejavniki, ki so vodili do padca, so bili:Notranje nestabilnosti, Invazije barbarov, Prekomerna centralizacija in Vojna med različnimi cesarji. Vse te težave so kulminirale s padcem prestolnice Rima leta 476, ko je germanski vojskovodja Odoaker strmoglavil zadnjega zahodnega cesarja Romula Augusta. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Zacelo se je s preseljevanjem
ljudstev in propadom rimske drzave.
Nastale so nove drzave, prebivalstvo
se je prezivijajo predvsem s
kmetijstvom. V gradovih so Ziveli
vitezi. Cas vzpona krscanstva,
razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I
Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal med letoma 527 in 565. Veljal je za enega najuspešnejših bizantinskih vladarjev, ki je izvedel obsežne reforme v državi ter vojaško, kulturno in arhitekturno obnovil Bizantinsko cesarstvo. Justinijan je bil znan po svojem prizadevanju, da obnovi celotno ozemlje, ki ga je nekoč obvladovalo Rimsko cesarstvo. Med njegovim vladanjem je Bizantinsko cesarstvo doseglo svoj vrhunec v zgodovini. -
622
Začetek Islama
Islam je monoteistična vera, ki se je začela v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovitelj islamske vere je prerok Mohamed, ki je bil rojen v Meki v Arabiji leta 570. Mohamed je začel razglašati božje sporočilo v Meki leta 610, ko mu je bilo po islamski veri razodeto, da je eden od Božjih prerokov in da ima nalogo, da širi sporočilo monoteizma po Arabskem polotoku. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodovinska slovanska kneževina, ki je nastala v 7. stoletju na ozemlju današnje Slovenije. Ime Karantanija izhaja iz imena slovanskega kneza Karanta, ki je vladal na tem območju v začetku 7. stoletja. Kneževina Karantanija je bila pomembna politična in kulturna sila v času svojega obstoja. -
Period: 711 to 1272
Rekonkvista
Rekonkvista je bila dolgotrajni vojaški in politični proces, v katerem so se španski kristjani med 8. in 15. stoletjem borili proti muslimanskim osvajalcem na Iberskem polotoku, s ciljem ponovnega osvojitve ozemelj, ki so jih muslimani osvojili v 8. stoletju. Po začetnih muslimanskih osvajanjih v 8. stoletju so se španski kristjani začeli organizirati v različne kraljestva in pokrajine, kot so Kastilija, León, Aragonija in Navarra, in se borili proti muslimanskim vladarjem in njihovim vojskam. -
800
Kronanje Karla velikega za Rimskega cesarja
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja se je zgodilo leta 800 v baziliki sv. Petra v Rimu. Karl Veliki je bil kralj Frankovskega kraljestva, ki je vladal v obdobju od leta 768 do svoje smrti leta 814. Med svojo vladavino je združil večino današnje Zahodne Evrope in ustanovil Karolinško cesarstvo, ki je obsegalo ozemlja, ki segajo od današnje Francije in Nemčije do Italije in severne Španije. -
1054
Velika shizma
Velika shizma ali Vzhodno-zahodni shizma se je zgodila v 11. stoletju in je predstavljala ločitev med Vzhodno pravoslavno in Zahodno katoliško cerkvijo. Do razkola je prišlo zaradi več dejavnikov, med drugim zaradi razlik v teologiji, liturgiji in obredih, pa tudi zaradi političnih in kulturnih razlik med Bizantinskim cesarstvom in Zahodno Evropo. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki so jih organizirale zahodnoevropske krščanske sile v 11. in 13. stoletju, da bi osvojile in nadzorovale Sveto deželo (območje Palestine in Jeruzalema), ki je bila v rokah muslimanskih vladarjev. Prva križarska vojna se je začela leta 1096 in je trajala do leta 1099, ko so križarji zavzeli Jeruzalem in ustanovili Križarsko kraljestvo. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem in renesansa sta bila pomembna kulturna in intelektualna gibanja v Evropi v 14. in 15. stoletju. Oba sta prinesla velike spremembe v družbi, kulturi, umetnosti, filozofiji in drugih področjih. Humanizem se je osredotočal na razvoj človeka, njegovih sposobnosti in dosežkov. Renesansa pa se je razvila iz humanizma in se osredotočala na ponovno odkrivanje klasičnih idealov grške in rimske umetnosti ter literarnih oblik. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje so bili vplivna plemiška rodbina, ki je vladala na območju današnje Slovenije v 14. in 15. stoletju. Njihova zgodovina sega v začetek 14. stoletja, ko so se pojavili kot pomembni grofje v Celju, ki je bil takrat eno najpomembnejših središč na območju današnje Slovenije. Celjski grofje so postali znani po svoji vojaški moči in diplomatski spretnosti ter so sčasoma postali ena najmočnejših plemiških družin v srednji Evropi. -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, znana tudi kot Črna smrt, je bila ena najbolj smrtonosnih pandemij v zgodovini človeštva. Izbruhnila je v srednjem veku v Sredozemlju v 14. stoletju, nato pa se razširila po Evropi, Aziji in Afriki. Kuga je povzročala hude simptome, kot so vročina, glavobol, bruhanje in bolečine v sklepih, ter hude otekline na telesu, imenovane "buboni". -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški vpadi so bili obdobje stalnih in pogostih invazij turških plemen na ozemlja Bizantinskega cesarstva ter kasneje tudi drugih evropskih držav. Turki so izvajali obsežne vojaške pohode v različne smeri, od Srednje Azije prek Perzije in Zakavkazja do osrednje Azije in osrednje Azije v 6. in 7. stoletju.
Turški vpadi so postali še posebej pogosti v 11. in 12. stoletju, ko so se Turki začeli seliti na ozemlje Bizantinskega cesarstva in drugih srednjeveških držav. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja je zelo pomembno zgodovinsko odkritje, ki se ga povezuje z imenom nemškega izumitelja Gutenberga.Gutenberg je v 15. stoletju razvil sistem, ki je omogočil hitro in učinkovito tiskanje knjig in drugih publikacij.S tem je postavil temelje za moderno tiskarstvo in revolucioniziral način, kako so ljudje dostopali do znanja in informacij.Gutenbergov izum temelji na izdelavi posebnih kovinskih črk, ki jih je mogoče postaviti v vrstico in jih nato uporabiti za tiskanje besedila -
1453
Turško zavzetje je konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla se je zgodilo leta 1453, ko je osmanski sultan Mehmed II. osvojil mesto in s tem dokončno končal Vzhodno rimsko (bizantinsko) cesarstvo. Turško zavzetje Konstantinopla je bilo pomembno zgodovinsko dogajanje, saj je označilo konec enega od največjih in najbolj vplivnih cesarstev v zgodovini. Konstantinopel (danes Istanbul) je bil glavno mesto Vzhodno rimsko cesarstvo in je bil eno najbolj utrjenih mest v Evropi. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili serija vstaj kmetov, ki so se zgodili v srednjem veku in zgodnjem novem veku. V uporih so kmetje zahtevali izboljšanje svojega družbenega in gospodarskega položaja, ki je bil pogosto zaznamovan z izkoriščanjem s strani plemstva in cerkve. Nekateri od najbolj znanih kmečkih uporov so bili Pugachevov upor v Rusiji v 18. stoletju, Jack Cadejev upor v Angliji leta 1450, pa tudi upori v Franciji, Nemčiji, Španiji in drugod. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je italijanski pomorščak Kristofor Kolumb zaplul z zahodne obale Španije proti zahodu, da bi po morski poti prišel do vzhodne Azije in Indije. Namesto tega je po več kot dveh mesecih plovbe odkril otoke v Karibskem morju, med njimi Bahame, Kube in Haiti, ki so bili prej neznani Evropejcem. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij,
razvoja znanosti in kritiénega
razmis|janja, velikih politiénih
sprememb, Stevilnih izumov in
uveljavitve strojne proizvodnje -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je kritiziralo takratno stanje katoliške cerkve in poudarjalo osebno vero ter preprosto in dostopno božjo besedo. Privedla je do razcepa krščanske cerkve na katoliško in protestantsko, spodbudila razvoj knjig, znanosti in filozofije, ter vplivala na razvoj ljudskega jezika in nacionalnih kultur. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik, ki ju je leta 1550 v Wittenbergu na protestantski univerzi izdal reformator Primož Trubar. Katekizem je bil verski učbenik, namenjen poučevanju osnov vere in moralnih načel, Abecednik pa učbenik za učenje branja in pisanja slovenskega jezika. Oba dela sta bila natisnjena v črkah glagolice, ki je bila takrat uporabljena v slovanskih jezikih, in sta bila namenjena širjenju protestantskega nauka med slovenskim prebivalstvom. -
1555
Augshburški verski mir
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 v Augsburgu v Nemčiji in je predstavljal pomemben dogodek v zgodovini reformacije. Mir je bil sklenjen med katoliško in protestantsko stranjo ter je ustvaril osnovo za politično stabilnost v Nemčiji. Glavni cilj miru je bil doseči soglasje med katoliško in protestantsko vero glede verskih praks in svobode veroizpovedi. -
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583 s strani protestantskega duhovnika in pisca Adam Bohoriča. Slovnica je bila namenjena poučevanju slovenskega jezika, ki ga je Bohorič prenovil in ga prilagodil latinski slovnici. Prevod Svetega pisma v slovenščino pa je izšel leta 1584, leto dni po slovnici.Prevod je izdelal Jurij Dalmatin, protestantski duhovnik in prevajalec, ki je za prevod uporabil originalne hebrejske in grške tekste. -
Period: to
Ludvig XIV. in abolutizem
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je vladal od leta 1643 do 1715. Bil je znan po svoji vladavini z absolutističnimi metodami, ki so mu prinesle vzdevek "Sončni kralj". Ludvik je želel uresničiti idejo enotne in močne države, zato je zavrnil plemiške zahteve po decentralizaciji oblasti. Ludvik je ustanovil centraliziran uradniški sistem in vzpostavil absolutistično monarhijo, ki je bila zgrajena na njegovi osebni moči in avtoriteti. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je filozofska in kulturna gibanja, ki se je pojavila v 18. stol. Glavni cilj je bil spodbujanje razuma in znanja ter kritično razmišljanje. Razsvetljenstvo se je kritično postavljalo proti verskemu fanatizmu in abolutizmu ter zagovarjalo ideje svobode,enakosti, demokracije in človekovih pravic.Veliki razsvetljenci,kot so bili Voltaire,Montesquieu,Rouseau in Diderot,so močno vplivali na razvoj sodobne zahodne civilizacije,zlasti na področju politične teorije,znanosti in filozofije -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica in vladarica Avstrijskega cesarstva ter mati znanih evropskih vladarjev, kot so Jožef II., Leopold II. in Marija Antoaneta. Rodila se je leta 1717 v Dunaju in vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Njeno obdobje na prestolu je bilo zaznamovano z modernizacijo države, reformami v vojski, pravosodju, izobraževanju in družbeni sferi ter s številnimi vojnami, med katerimi so bile najpomembnejše sedemletna vojna in vojna za bavarsko dediščino. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in se razširila po Evropi ter nato po svetu. Bila je obdobje velikih sprememb v načinu proizvodnje, prevoza in komunikacij, ki so se zgodile zaradi uvedbe strojev in novih tehnologij v industriji. Glavni vir energije za te stroje je bil premog, kar je prineslo velik razvoj rudarstva in izgradnje železnic, ki so omogočile hitrejši prevoz blaga. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in državnik, ki je ob koncu 18. stoletja prevzel oblast v Franciji in postal francoski cesar. Napoleon je bil znan po svojih vojaških uspehih, saj je vodil francoske vojske v več zmagovitih bitkah in osvojil velik del Evrope. Med njegovimi največjimi dosežki so uvedba napoleonskega zakonika, ki je posodobil francosko zakonodajo, ustanovitev banke Francije in uvedba meritokracije v javni upravi. -
Nastanek ZDA
Nastanek ZDA se je začel v 18. stoletju s prvimi naseljenci v Ameriki. Britanski kolonisti so ustanovili trinajst kolonij, ki so se počasi razvijale in se gospodarsko okrepile. Vendar so bile kolonije podrejene Britanskemu imperiju in morale plačevati visoke davke ter spoštovati njihove zakone.To je povzročilo nezadovoljstvo med kolonisti, ki so se začeli boriti za neodvisnost. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila ena najpomembnejših zgodovinskih dogodkov v 18. in 19. stoletju. Začela se je leta 1789, ko so se ljudje uprli absolutističnemu režimu in družbenemu redu, ki ga je zagovarjala takratna francoska monarhija. Nekaj ključnih dejavnikov, ki so pripeljali do revolucije, so bili gospodarske težave, nezadovoljstvo ljudi s politično ureditvijo, visoki davki, pomanjkanje hrane in splošna socialna neenakost. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska upravna enota, ki je obstajala med letoma 1809 in 1813. Ustanovil jo je Napoleon Bonaparte, ko je osvojil ozemlje nekdanjega Habsburškega cesarstva na južni strani Alp. Ilirske province so obsegale današnje ozemlje Slovenije, Hrvaške in dela Bosne in Hercegovine. V času obstoja Ilirskih provinc je bil uveden nov, centraliziran sistem upravljanja, ki je bil podoben francoskemu, uveden pa je bil tudi novi civilni zakonik. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem se nanaša na obdobje v Evropi, ko je bil vpliv Klemensa von Metternicha, avstrijskega zunanjega ministra, najmočnejši. Obdobje je trajalo od konca Napoleonovega obdobja (1815) do revolucij leta 1848. Metternich je bil v tem času glavni zagovornik absolutističnih vladav v Evropi, podpiral je ohranjanje monarhij in avtoritarnih vladarjev ter zatiral vsakršno liberalno in nacionalno gibanje. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Kongres svete Alianse ni potekal v Ljubljani, ampak v bližnji avstrijski prestolnici Dunaj. Kongres se je odvijal med letoma 1814 in 1815 in je bil sklican po porazu Napoleonove Francije ter je imel namen urediti politično in ozemeljsko ureditev Evrope po napoleonskih vojnah. Na kongresu so sodelovali predstavniki vodilnih evropskih držav, med drugim tudi avstrijski diplomat Klemens von Metternich. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar in madžarski kralj, ki je vladal od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Med njegovim dolgim vladanjem se je zgodilo veliko pomembnih dogodkov, kot so poraz avstrijske vojske v italijanski vojni za neodvisnost, sprejetje avstro-ogrskega izgledega, izgradnja železnic in razvoj industrije, pa tudi spopadi z nacionalnimi gibanji, kot sta bili češka in madžarska osamosvojitvena gibanja. Franc Jožef I. je znan tudi po svoji zvezi z bavarsko vojvodinjo Elizabeto. -
Pomladnarodov in zedinjena Slovenija
Pomladni čas, ki je prinesel narodno zavedanje in zahtevo po politični neodvisnosti slovenskega naroda, se je začel v drugi polovici 19. stoletja. V tem obdobju so se pojavile različne skupine, ki so si prizadevale za osamosvojitev slovenskega naroda in njegovo politično združitev v eno državo. Te skupine so se povezovale in organizirale v različne politične in kulturne organizacije, kot so Slovenska narodna stranka, Slovenska čitalnica, Slovenska matica in druge. -
Period: to
Barchov absolutizem
Bachov absolutizem (tudi Bachov režim) se nanaša na obdobje v zgodovini Avstrije od leta 1848 do 1859, ko je bil absolutistični kancler Klemens von Metternich odstavljen in je bil na oblasti njegov naslednik, baron Anton von Bach. Bachov režim se je osredotočil na ohranjanje centralizirane avstrijske države z močno vlogo cesarja in zatiranje kakršnih koli liberalnih in nacionalističnih teženj v družbi. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stol. in je bila zaznamovana s hitrim razvojem novih tehnologij, kot so električna energija, notranje izgorevanje motorjev, kemikalije in nove vrste jekla.Te nove tehnologije so spremenile način proizvodnje in omogočile masovno proizvodnjo blaga, ki je bila še bolj učinkovita kot v prvem valu industrijske revolucije Poleg tega so se razvili novi sektorji,kot so kemična industrija, elektronika,telekomunikacije in letalska industrija -
Nastanek kraljevine Italije
Nastanek kraljevine Italije se je zgodil leta 1861, ko so se različne italijanske države, ki so bile pred tem pod vplivom različnih tujih sil, združile v eno državo pod kraljevim vodstvom. Vodilni možje združitve so bili predvsem Giuseppe Garibaldi, Camillo di Cavour in Vittorio Emanuele II. S pomočjo vojaških zmag, diplomatskih prizadevanj in narodne volje so se različne italijanske dežele povezale in ustanovile enotno kraljevino Italijo, ki je postala pomembna sila v Evropi. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med leti 1861 in 1865 v ZDA. Na eni strani so bili Konfederacija, ki so jo sestavljale južne zvezne države, in na drugi strani Združene države Amerike. Glavni vzrok za vojno je bil konflikt med Severom in Jugom glede vprašanja suženjstva. Sever je bil proti suženjstvu, Jug pa je zagovarjal ohranitev suženjstva. Po štirih letih krvave vojne, ki je zahtevala več kot 600.000 življenj, je Konfederacija kapitulirala, suženjstvo pa je bilo odpravljeno. -
Nastanek Avstro-Ogrske
Nastanek Avstro-Ogrske se je začel leta 1867, po razpadu Avstrijskega cesarstva. Avstrijski cesar Franc Jožef I. je s soglasjem Madžarov sprejel ustavne spremembe, ki so uvedle dvojno monarhijo, ki je združila Avstrijo in Madžarsko pod eno krono, vendar s svojimi vladnimi strukturami in parlamentoma. To je prineslo več avtonomije Madžarski, medtem ko so drugi deli Avstro-Ogrske (Kraljevina Hrvaška, Kraljevina Galicija in Lodomerija, Kraljevina Bohemija itd.) ohranili manjšo avtonomijo. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nastanek Nemškega cesarstva se je zgodil leta 1871, ko so se po sklenitvi mirov v nasledstvenih vojnah med Prusijo in Avstrijo ter Francozsko-pruski vojni, zbrali predstavniki nemških držav in proglasili ustanovitev nove nemške države. Kralj Prusije Viljem I. je bil okronan za nemškega cesarja v dvorani ogromne renesančne zgradbe v Versaillesu. Novonastala država se je imenovala Deutsches Reich oziroma Nemško cesarstvo, s sedežem cesarja v Berlinu. -
Period: to
Sodobnost
Obdobje svetovnih vojn, ogrozenosti in zatem
vpona demokracije, varovanja človekovih
pravic, mednarodnega povezovanja, tudi
razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane
proizvodnje.