Primoz trubar

Primož Trubar

  • Jun 1, 1508

    Rojstvo

    Rojstvo
    Primož Trubar se je rodil junija v letu 1508 ali 1509 na Rašici pri Velikih Laščah v Vojvodini Kranjski, ki je bila pod nadzorom Habsburžanov, oziroma v neposredni bližini vasi. Kraja in datuma rojstva se ne da zagotovo določiti, ker krstnih matičnih knjig takrat še niso poznali; uporabljali pa so tudi staro koledarsko štetje. Ni bil rojen na lokaciji mlina, kjer je danes muzej, ampak v nekdanjem Šklopovem mlinu, ki je stal vsaj 400 m vstran, više ob istem potoku.
  • Jan 1, 1520

    Šolanje

    Šolanje
    Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na Reki, nato dve leti v Salzburgu, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v Trst pod tutorstvo rimskokatoliškega škofa Pietra Bonoma, kjer je prišel v stik s humanističnimi pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim.
  • Jan 1, 1548

    Delo

    Delo
    Leta 1548 je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za seznanjanje Slovencev z verskimi vsebinami s pomočjo tiska. To je omogočilo razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k augsburški veroizpovedi in postal je pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Začel je s prvo knjigo Katekizem (lat. Catechismus), ki temelji na delih Veita Dietricha, Martina Luthra, Matije Vlačića Ilirika in Johanna Brenza
  • Jan 1, 1550

    Knjige

    Knjige
    Večina del, ki jih je Trubar napisal v slovenskem jeziku, je bila natisnjena v Tübingenu:
    Catechismus (COBISS), 1550
    Abecedarium (COBISS), 1550
    Catechismvs, 1555
    Abecedarivm, 1555
    Ta evangeli svetiga Matevsha (COBISS), 1555
    Ena molitov tih kerszhenikov, 1555
    Ta pervi deil tiga Noviga testamenta, (COBISS), 1557.....
  • Smrt

    Smrt
    PrimoŽ Trubar je umrl leta 1586, 28. junija v Tubingenu, Nemčija