-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
prazgodovina
Je obdobje pred nastankom pisne zgodovine in zajema obdobje od pojava prvih hominidov pred 7 miljonov let od razvoja pisanja pred približno 5000 leti. V tem času so se ljudje razvijali ,širili in prilagajali na različna okolja ter razvijali orodja in orožja, umetnost in govor. Pomembni dogodki so ogenj, izum kolesa in uporaba kovin. Pomembna je za radi Človeške evolucije in razvoja družbe. -
3500 BCE
nastanek prvih civilizacij
Se je zgodil pred okoli 5000 letina območji Egipta, Indije, Mezopotamije in Kitajske. Bil je omogočen zaradi dobre geografske lege, rek, rodovitne zemlje, razvoja kmetistva in živinoreje. Z izumom pisave so se razvili zapisi o družbeni organizaciji, pravu, trgovini in religiji. Oblikovale so se hirarhije, uradništva in oblasti, ter specializerane obrti in poklici. -
Period: 3500 BCE to 476
stari vek
Je obdobje zgodovine, ki jo zaznamuje razvoj vekikih civilizacij kot so Egipt, Grčija, Rim in Perzij. Oblikoval se je temelj zahodne civilizacije, kot so demokracija, filozofija, arhitektura in kniževnost. Vojen med mestnimi državami, osvajana in širjenja imperijev so zaznamovali to obdobje. cvetele so tudi umetnost, znanost, kultura in trgovine. S padcem rimskega imperija se je končal stari vek -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
predhomerska doba
V tem obdobju so na grškem ozemlju cvetele različne kulture, med drugim minojska in mikenska. Minojci so živeli na Kreti in razvili edinstveno umetnost, arhitekturo in trgovino. Mikenci pa so se na pečevat na Peloponezu, kjer so zgradili mogočna utrjena mesta, razvili pisavo Linear B in trgovali z drugimi civilizacijami Sredozemlja. Obdobje se je končalo z invazijo Dorcev, ki so uničili mikensko kraljestvo. Video: https://youtu.be/6ur87pYiE14 -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba je obdobje v grški zgodovini, ki je trajalo od konca 12. stoletja pr.n.št. do začetka 8. stoletja pr.n.št. V tem času so po invaziji Dorcev mikenske palače propadle, trgovanje se je zmanjšalo in prebivalstvo se je razdrobilo v manjše skupnosti. Pisanje in umetnost sta se skoraj povsem ustavila, zgodovinskega znanja iz tega obdobja je zelo malo. Kljub temu so se v tem času v Grčiji razvijali novi običaji, jeziki in navade, ki so se kasneje izoblikovali v znamenito grško kulturo. -
800 BCE
Nastanek Grških polisou
Grški polisi so nastali v 8. stoletju b.c kot posledica razvoja novih družbenih in gospodarskih razmerij v Grčiji. Razvoj trgovine in obrti je prinesel nov način življenja, ki je vplival na spremembe v družbeni organizaciji. Grška plemena so se združila v nove oblike organizacije, imenovane polisi, ki so bile države sestavljene iz mesta in okoliških vasi in kmetij. V polisih so se razvile nove oblike družbene ureditve in politične organizacije, ki so omogočile učinkovito vodenje mestnih držav. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grmčija
Arhaična Grčija je obdobje razcveta grške kulture, politike, znanosti in umetnosti. V tem času so se razvile grške polisne države, grški filozofi so razvijali nove ideje, grški umetniki pa so ustvarjali vrhunska dela. Arhaična Grčija je postavila temelje za kasnejši razvoj grške kulture in civilizacije. -
753 BCE
Ustanoviteu Rima
Rim naj bi bil ustanovljen leta 753 pr.n.št. po legendi, ko sta brata Romul in Rem ustanovila mesto na sedmih hribih ob reki Tibri. Po konfliktu je Romul postal prvi kralj Rima. Mesto se je razvilo v središče trgovine in politične moči ter postalo eno največjih in najvplivnejših držav v zgodovini.
Video: https://youtu.be/nIPeIuzo95g -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika (509–27 pr.n.št.) je bila obdobje rimske zgodovine, ko so Rimljani zrušili zadnjega kralja in ustanovili republiko. Vladala je oligarhija, ki so jo sestavljali patriciji. Republika je dosegla vrhunec v 2. stoletju pr.n.št. z osvojitvijo Sredozemlja in širjenjem imperija. V republiki so bile številne družbene in politične spremembe, vključno z reformami, kot je bila Lex Hortensia. Republika se je končala, ko je cesar Avgust uvedel principat in začel obdobje rimskega cesarstva. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična Grčija je bila obdobje velikega kulturnega, umetniškega in intelektualnega razcveta. Razvila se je demokracija v mestnih državah, kot sta Atene in Sparta. Med klasično dobo so se razvile ključne ideje filozofije, kot je Sokratova metoda, Platonova ideja o idealnih oblikah ter Aristotelov sistem. Grška umetnost je doživela velikanski napredek, z najbolj znanimi primeri, kot sta Partenon in skulpture Fidije. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško- Perziske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojaških spopadov med Perzijo in Grčijo. Vzroki za vojne so bili številni, med drugim nadzor nad Egejskim morjem in grška mesta na obali Male Azije. Med vojnami sta bili dve glavni bitki: bitka pri Maratonu leta 490 pr.n.št. in bitka pri Salamini leta 480 pr.n.št. Grki so v obeh bitkah zmagali in preprečili perzijsko invazijo na Grčijo. Vojne so imele velik vpliv na zgodovino in kulturo Grčije ter so bile pomemben dogodek v razvoju zahodne civilizacije. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj in vojskovodja, ki je osvojil velik del znanega sveta. Postal je kralj Makedonije po smrti svojega očeta, Filipa II. Med njegovimi osvojitvami so bile Perzija, Egipt in deli Azije in Afrike. Bil je znan po svojem vojaškem geniju in politični spretnosti ter kot neusmiljen osvajalec. Aleksandrov
imperij je izvedel številne kulturne in jezikovne interakcije in prispeval k razvoju helenske kulture. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija je obdobje zgodovine Grčije, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in trajalo do leta 30 pr. n. št., ko je Egipt postal rimski protectorat. Obdobje je bilo zaznamovano z razcvetom grške kulture, znanosti, umetnosti, filozofije in politike. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagino. Prva vojna se je začela leta 264 pr. n.št. in trajala 23 let, druga vojna je trajala od 218 do 201 pr. n. št., tretja pa od 149 do 146 pr. n. št. Rim je v obeh vojnah zmagal in postal vodilna sila v Sredozemlju.Punske vojne so imele velik vpliv na razvoj rimske vojske in politike, ter vplivale na spreminjanje odnosov med državami in ljudstvi. V tretji vojni so Rimljani opustošili Kartagino in tako uničili konkurenco na Sredozemlju. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Rimska Grčija je obdobje v zgodovini Rima, ki je sledilo osvajanju Grčije v 2. stoletju pr. n. št. V tem obdobju so Rimljani prevzeli veliko grške kulture, filozofije in umetnosti, ki so jih združili z lastno kulturo. Grški jezik je postal pomemben jezik za učenje in kultiviranje med rimskim vladajočim razredom. Rimska Grčija je pripomogla k razvoju rimske arhitekture, umetnosti in filozofije ter ima pomembno mesto v zgodovini sveta. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, rojen leta 100 pr. n. št. Znanih je več njegovih dosežkov, med njimi osvojitev Galije, uvedba reform v Rimski republiki in poskus vzpostavitve samodržavne oblasti. Bil je znan po svojem izjemnem govorništvu, strategiji in sposobnosti vodenja vojske. Svoje misli in izkušnje je opisal v delih, kot je njegov znameniti komentar o vojni v Galiji. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj oktavijan Avgust
je bil rimskega porekla, rojen leta 63 pr. n. št. Postal je eden največjih rimskih vladarjev in ustanoviteljev Rimskega cesarstva. Po Cezarjevi smrti je Avgust postal vodilni član drugega triumvirata in bil vpleten v vojne z drugimi politiki, ki so si prizadevali za oblast v Rimu. Po končanih vojnah se je Avgust uveljavil kot prvi rimski cesar. Med njegovo vladavino se je Rim razvil v eno največjih imperijev v zgodovini. Video: https://youtu.be/DvZXQ_3613g -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje v zgodovini Rima, ki se je začelo z vzponom Gaja Oktavijana Avgusta in trajalo do padca zahodnega cesarstva leta 476 po Kr. V tem obdobju se je Rim razvil v enega največjih in najvplivnejših imperijev v zgodovini sveta, ki je vladal nad številnimi državami v Evropi, Afriki in Aziji. Cesarstvo je bilo znano po svoji organizaciji, močni vojski, gradbeništvu, umetnosti in kulturi. V tem obdobju so bili zgrajeni številni spomeniki, kot so Kolosej in Forum. -
1 CE
Začetek krščanstva
sega v prvo stoletje našega štetja, ko je bil Jezus Kristus rojen v Judeji. Po njegovi smrti in vstajenju so se širili nauki o krščanstvu, ki so bili sprva omejeni na majhno skupino sledilcev. Vendar pa se je nauk hitro razširil po vzhodnem delu Rimskega cesarstva, zlasti po delu male Azije, Siriji in Egiptu. Krščanstvo se je uveljavilo kot uradna religija Rimskega cesarstva v 4. stoletju po Kr. po zaslugi cesarja Konstantina Velikega.
https://youtu.be/bVSPiQTs3EM -
324
Rimski imperij se razdeli na zahodni in vzhodni del
Rimski imperij se je razdelil na zahodni in vzhodni del v 4. stoletju po Kr. po odločitvi cesarja Dioklecijana. Zahodni del je obsegal ozemlje, ki obsega današnjo Evropo in severno Afriko, medtem ko je vzhodni del zajemal ozemlje Bližnjega vzhoda in del Evrope. Vzhodni del je bil bolj bogat in razvit kot zahodni del, saj se je v tem območju nahajalo središče trgovine, kulture in politične moči. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo naslednik Vzhodnega rimskega cesarstva in se je začelo po padcu zahodnega dela Rimskega cesarstva leta 476 po Kr. Trajalo je do leta 1453, ko je padlo pod Osmansko turško vojsko. Glavno mesto Bizantinskega cesarstva je bila Konstantinopel, ki se je nahajal na ozemlju današnje Turčije. V tem obdobju se je Bizantinsko cesarstvo soočilo z mnogimi izzivi, kot so napadi barbarov, perzijskih Sasancev, Arabcev in križarjev.
Video: https://youtu.be/YEsc9BiBVto -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu v 4. stoletju po Kr. pod cesarjem Konstantinom Velikim. Ta odločitev je bila pomembna prelomnica v zgodovini krščanstva, saj je bila verovanje v Kristusa do takrat preganjano in zatirano. Konstantinova odločitev je prinesla svobodo za krščanske skupnosti in omogočila širjenje krščanstva po Rimskem cesarstvu. -
476
Propat zahodnega dela Rimskega cesarstva
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva se je začel v 4. stoletju po Kr., ko so se začeli pojavljati notranji in zunanji izzivi. Notranji izzivi so vključevali gospodarske težave, korupcijo, politične spore in naraščajočo moč vojaških poveljnikov. Zunanji izzivi so vključevali napade germanskih plemen, kot so Vizigoti, Huni in Ostrogoti. Ti napadi so povzročili veliko škodo in nestabilnost v zahodnem delu Rimskega cesarstva.
video: https://youtu.be/9HhumHPcYUw -
Period: 476 to 1492
srednji vek
Srednji vek je obdobje evropske zgodovine med antiko in renesanso, ki je trajalo od 5. do 15. stoletja. Označuje ga gospodarsko, politično in družbeno preoblikovanje Evrope. Značilnosti srednjega veka vključujejo razcvet krščanstva, feudalizem, razdrobljenost politične oblasti, vojne med krščanskimi državami in napadi s strani nekrščanskih držav, kot so Osmani, Mongoli in Vikingi.ž
Video: https://youtu.be/jHhOV1vlpdE -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I
Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. Med njegovim vladanjem je Bizantinsko cesarstvo doseglo vrhunec moči, saj je uspelo obnoviti nadzor nad zahodnim delom nekdanjega Rimskega cesarstva ter osvojiti velik del severne Afrike, Italije in Španije. -
622
Začetek Islama
se je začel v 7. stoletju v Arabiji, ko je prerok Mohamed prejel božje razodetje. Mohamed je ustanovil monoteistično vero, ki jo je imenoval islam, kar pomeni podrejanje se Božji volji. Islam ima tri temeljne vere: vero v enega Boga, vere v preroke in vero v sodnijo dne, ko bo vsak človek obsojen za svoja dejanja. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bilo zgodovinsko območje, ki se je nahajalo na ozemlju današnje Slovenije in Avstrije. Imela je pomembno vlogo v zgodnji zgodovini slovenskega naroda, saj je bila ena od prvih slovanskih držav na tem območju.
video: https://youtu.be/0zUaXkfF7kk -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
se nanaša na obdobje v srednjem veku, ko so se krščanske države v Iberskem polotoku borile proti muslimanskim vladarjem, da bi ponovno prevzele nadzor nad ozemljem.
Začela se je v 8. stoletju, ko so muslimanski osvajalci zasedli skoraj vso Ibersko polotok in ustanovili kalifat Córdoba. Krščanske države so se borile proti muslimanskim silam več stoletij, vendar so se jim uspele upreti in ponovno prevzeti nadzor nad ozemljem. -
800
Kronjanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja se je zgodilo leta 800 v baziliki sv. Petra v Rimu. Papa Leon III. je Karla Velikega kronal za cesarja Svetega rimskega cesarstva, kar je pomenilo, da je bil Karlova oblast priznana kot enakopravna z oblastjo bizantinskega cesarja. -
1054
Velika Shizma
Velika shizma je bilo ločevanje med vzhodno in zahodno Cerkvijo, ki se je začelo leta 1054. V tem obdobju so se med Rimsko katoliško cerkvijo in Pravoslavno cerkvijo razvile teološke in politične razlike, ki so privedle do ločitve. Glavni sporni točki sta bili papeževa oblast nad celotno krščansko Cerkvijo in vprašanje uporabe kruha in vina pri maši. Vzhodna Cerkev je zavračala papeževo oblast, medtem ko je zahodna Cerkev vztrajala pri njej. -
Period: 1322 to 1435
Celski Grofje
so bili pomemben plemiški rod v Srednji Evropi v 14. in 15. stoletju. Njihova posest se je raztezala od Slovenije do Hrvaške, Češke in Poljske. Bili so vplivni v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju svojega časa ter so vzpostavili tesne vezi s pomembnimi družinami v Evropi. Med njihove dosežke spadajo gradnja mogočnih gradov in mest, razvoj rudarstva in kovinarstva, ter organizacija številnih kulturnih dogodkov, kot so viteške igre.
Video: https://youtu.be/g4KLfjMQJgA -
1348
Epidemija kuge
Epidemija kuge, imenovane tudi črna smrt, je bila ena najhujših pandemij v zgodovini človeštva, ki je v 14. stoletju prizadela Evropo, Azijo in Afriko. Bolezen se je širila z bolhami, ki so jih prenašali podgane, in je povzročala simptome, kot so vročina, bolečine, otekline in izpuščaji. -
Period: 1408 to
Turški upadi
Turški vpadi so bili invazije, ki so jih izvajali Osmanski Turki na Balkanu, v srednji Evropi in na Bližnjem vzhodu v 14. in 15. stoletju. Osmansko cesarstvo je bilo eno najmočnejših imperijev svojega časa, ki je uspelo zavzeti velike dele Evrope, Azije in Afrike.
Video: https://youtu.be/RZoAI2uluEY -
1450
Izum tiskalnega stroja
Izum tiskarskega stroja je bil pomemben mejnik v zgodovini, saj je omogočil množično razmnoževanje knjig in drugih tiskanih materialov. Izumil ga je Johannes Gutenberg v 15. stoletju. S tiskanjem so postale knjige bolj dostopne in cenejše, kar je omogočilo razvoj izobrazbe in kulture po vsej Evropi. Tiskarski stroj je imel tudi pomemben vpliv na religijo in politiko, saj so se s tiskom lahko širile ideje in misli na novo in hitreje kot prej. -
1453
Turško zavzetje Konstitalopa
Turško zavzetje Konstantinopla je bilo pomembno zgodovinsko dogajanje leta 1453, ko je Osmansko cesarstvo pod vodstvom sultana Mehmeda II. zavzelo bizantinski glavno mesto Konstantinopel. S tem se je končalo Bizantinsko cesarstvo, ki je bilo eno najdaljše trajajočih in najpomembnejših imperijev v zgodovini. Zavzetje mesta je imelo velik vpliv na zgodovino, saj je pomenilo konec srednjeveškega obdobja in začetek novega obdobja v zgodovini Balkana in Sredozemlja pod vladavino Osmanskega cesarstva. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili množični protesti kmečkega prebivalstva v Evropi v 14. in 15. stoletju proti feudalni gospodi in plemstvu. Vzroki zanje so bili različni, med njimi nepravično obdavčenje, zatiranje in delovne razmere. Med najbolj znanimi kmečkimi upori so bili nemški kmečki upor leta 1524-1525 in angleški kmečki upor leta 1381. Ti upori so imeli pomemben vpliv na družbeni razvoj Evrope in prispevali k preoblikovanju družbenih struktur, čeprav so bili večinoma neuspešni v svojih ciljih. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 je bil ključni dogodek v zgodovini sveta, ki je spremenil svetovni red in oblikoval sodobni svet. Kolumb in njegova posadka so s tremi ladjami prispeli v Novi svet, odkrili Kubi in Haiti ter kasneje celinski del Amerike. Ta odkritja so vodila do naseljevanja Novo sveta in posledično do oblikovanja sodobnih držav v Južni in Severni Ameriki. Vpliv Kolumbovega odkritja na zgodovino, kulturo, ekonomijo in politiko sveta je bil obsežen in je trajal več stoletij. -
Period: 1492 to
Novi vek
označuje obdobje v evropski zgodovini. Zaznamovalo ga je obdobje odkrivanja in kolonizacije novih svetov, reformacija, absolutizem, razsvetljenstvo in industrijska revolucija. razvile so se tudi nove umetniške smeri, kot sta barok in klasicizem, in pomembni znanstveni dosežki, kot je Newtonova fizika. Francoska revolucija je pripeljali do sprememb v družbenem, političnem in gospodarskem sistemu v Evropi in drugod po svetu.
video: https://youtu.be/pFKiLJvtjM8 -
1517
Reformacija
Reformacija je gibanje v krščanstvu v 16. stoletju, ki se je zavzemalo za reformo cerkvenih praks in doktrin ter je vodilo v razkol med katoliško in protestantsko vero. Reformacija se je začela s kritiko cerkvenih praks, kot so prodaja odpustkov, in s pozivom k preučevanju svetopisemskih besedil v originalnih jezikih. Pomembni predstavniki reformacije so bili Martin Luther, John Calvin in Huldrych Zwingli, ki so imeli velik vpliv na cerkveno in politično dogajanje v Evropi. -
1550
Prvi Slovenski tiskani knjigi
Prvi slovenski tiskani knjigi sta "Katekizem" in "Abecednik", ki ju je leta 1550 v tiskarni v Tübingenu izdal reformator Primož Trubar. Katekizem je vseboval versko besedilo in molitve, Abecednik pa abecedo, osnove slovnice in besednjak. Knjigi sta bili namenjeni slovenskemu prebivalstvu za lažje razumevanje krščanske vere in bralne pismenosti. Trubar je s tem postavil temelje slovenskega knjižnega jezika in omogočil širjenje reformacijskih idej med slovenskim ljudstvom. -
1555
Augsmburški verski mer
Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva.S tem sporazumom so protestantom priznali pravico do svobodne verske izbire in do ustanavljanja protestantskih cerkva,čemur so se doslej nasprotovali.Mir je tako omogočil versko toleranco in mirno sobivanje med katoličani in protestanti.Sporazum je tudi utrdil načelo,da vladar določa vero svoje dežele, kar je imelo pomembne posledice za razvoj državnosti in verske svobode v Evropi. -
prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v Slovenščino
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta bila delo protestantskega duhovnika Primoža Trubarja v 16. stoletju. Slovnica je vsebovala pravila slovenskega jezika in je bila namenjena Slovencem za lažje razumevanje besedila v svojem maternem jeziku. Prevod Svetega pisma pa je bil ena najpomembnejših knjig za širjenje protestantizma v Sloveniji. -
Period: to
Ludvik XIV. in Absulotizem
Ludvik XIV., tudi Sončni kralj, je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715. Uveljavil je absolutno monarhijo, kjer je imel kralj neomejeno oblast in bil izbran s strani Boga. Njegova vladavina je bila zaznamovana z razkošjem in centralizacijo oblasti, kar je Francijo pripeljalo do vrhunca moči, a tudi do velikega dolga. Ludvik XIV. je bil tudi velik podpornik umetnosti in je pripomogel k razvoju francoskega klasicizma. -
Period: to
Rasvetljenstvo
Razsvetljenstvo je filozofsko gibanje 18. stoletja, ki je zagovarjalo razum, znanost in svobodo. Nasprotovalo je absolutni oblasti in verski dogmi. V ospredje je postavilo posameznika, ki naj bi s svojimi sposobnostmi dosegel napredek. Pomembni predstavniki so bili Voltaire, Rousseau in Montesquieu.
Video: https://youtu.be/BUDqXLXP3m0 -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica in vladarica Habsburške monarhije v 18. stoletju. S svojimi reformami je poskušala izboljšati življenje svojih podložnikov, uveljaviti centralizirano upravo in modernizirati gospodarstvo. Znana je tudi po uvedbi obveznega šolanja za otroke, reformi pravosodja in administracije ter vzpostavitvi socialne varnosti.
Video: https://youtu.be/zfyOf3wfv6c -
Period: to
Prva industriska revolucija
Prva industrijska revolucija, ki se je začela v Združenem kraljestvu v 18. stoletju, je prinesla prelomne tehnološke in gospodarske spremembe. Razvili so se stroji, kot so parni stroji, tkanje na strojih in železniški sistem, ki so omogočili masovno proizvodnjo in večjo učinkovitost proizvodnje. Revolucija je spremenila način življenja in dela ter imela pomembne vplive na družbene in politične spremembe v Evropi in svetu. -
Period: to
Napolenon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški voditelj in politik v 19. stoletju. Postal je znan kot eden največjih vojaških strategov v zgodovini, ki je preoblikoval Evropo. Leta 1799 je prevzel oblast v Franciji in se proglasil za prvega konsula. V naslednjih letih je osvojil večino Evrope ter razširil francosko cesarstvo. Njegove reforme so vplivale na politično, socialno in gospodarsko stanje Evrope. Kljub uspehom je Napoleonov imperij propadel, ko se je zoper njega zbrala evropska koalicija. -
Nastanek ZDA
Nastanek ZDA se začne s kolonizacijo Severne Amerike s strani Evropejcev v 17. stoletju. Leta 1776 so se trinajst britanskih kolonij združile v Združene države Amerike, ki so se borile za neodvisnost in suverenost. Sledile so vojne s staro domovino in sosednjimi državami, ter širitev ozemlja na zahod. ZDA so postale ena izmed vodilnih svetovnih sil z industrijsko revolucijo v 19. stoletju in so danes ena izmed najvplivnejših držav v svetu. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila obdobje političnih in družbenih pretresov v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki so privedli do padca absolutistične monarhije in vzpostavitve republike. Revolucija je bila posledica nezadovoljstva s starim družbenim redom, gospodarske krize ter slabega vodenja države. Med najpomembnejšimi dogodki so bili zasedba Bastilje, uvedba ustave, ukinitev privilegijev plemstva in duhovščine ter uvedba mer in tehtnic. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile francoska upravna enota na ozemlju današnje Slovenije in sosednjih držav med leti 1809in1813.Ustanovljene so bile po napoleonski zmagi nad Avstrijo in njihov cilj je bil centralizirati upravo ter uvesti nove gospodarske in pravne reforme.V Ilirskih provincah so uvedli francosko administracijo,ukinili fevdalne pravice in uvedli enotno meroslovje in davke. Hkrati so spodbujali tudi razvoj kulture in izobraževanja, ustanovili so prvo univerzo na Slovenskem v Ljubljani. -
Period: to
Metterichov absolutizem
Metternichov absolutizem je bil politični režim, ki ga je uvedel avstrijski kancler Klemens von Metternich v začetku 19. stoletja. Osrednje načelo absolutizma je bilo ohranjanje statusa quo in preprečevanje vsakršne spremembe. Metternich je uveljavljal politiko reakcije na ideje francoske revolucije in vodil avstrijsko politiko v smeri konzervativizma in reakcionarnosti. Uveljavljal je centralistično vladanje, zatiral svobodo tiska in izvajal cenzuro. -
kongres svete Alianse v Ljubljani
Kongres Svete Alianse v Ljubljani je bil sestanek vodilnih predstavnikov Evropskih držav v letu 1821. Namen sestanka je bil skleniti pakt o medsebojnem sodelovanju in ohranjanju monarhičnih sistemov v Evropi. Na sestanku so se srečali cesar Franc I., kralj Friderik Viljem III. in car Aleksander I. ter druge evropske sile. Na sestanku so tudi razpravljali o možnostih zatrtja narodnih gibanj in liberalnih revolucij, ki so se pojavljale v Evropi. -
Period: to
Franc Jožef I.
bil je avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916. Pod njegovo vladavino so se zgodili številni pomembni dogodki, kot so vojne z Italijo in Prusijo, izgradnja železnic, razvoj industrije in urbanizacija. Med njegovim vladanjem so se pojavile tudi politične napetosti, ki so pripeljale do atentata na njegovega naslednika Franca Ferdinanda in sprožitve prve svetovne vojne. Franc Jožef I. je bil znan po svoji dolgi vladavini, uradništvu in občudovanju vojakov.
video: https://youtu.be/0ANgb7YBLhQ -
Pmlad narodou in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je bilo obdobje v zgodovini Evrope, ki se je začelo leta 1848 in je trajalo nekaj let. Bilo je obdobje, ko so se evropski narodi uprli svojim avtoritarnim vladam in začeli boriti za svoje pravice in svobodo. Veliko revolucij je izbruhnilo po vsej celini, vključno s Francijo, Nemčijo, Italijo in drugimi državami. -
Period: to
Bachou apsulotizem
Bachov absolutizem označuje Bachovo prepričanje, da je glasba absolutna umetnost, ki stoji sama zase in ni odvisna od kakršnegakoli zunanjega pomena ali sporočila. V skladu s tem prepričanjem se Bach osredotoča na glasbo kot na samostojen umetniški izraz, ki ima v sebi vse potrebne elemente za ustvarjanje popolnega umetniškega doživetja. -
Period: to
Druga industriska revolucija
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in trajala do začetka 20. stoletja. Revolucijo so zaznamovali ključni tehnološki in družbeni premiki, ki so spremenili način življenja ljudi in delovanje gospodarstva. Med glavnimi dosežki revolucije so bili uvedba množične proizvodnje, razvoj železniškega omrežja, izum telefona, električne energije in notranjega izgorevanja. -
Nastanek Kraljevine Italije
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 s združitvijo večine italijanskih ozemelj pod vodstvom kralja Viktorja Emanuela II. Nastanek kraljevine Italije je bil posledica procesa, imenovanega italijansko združevanje, ki se je začel v 19. stoletju. Cilj italijanskega združevanja je bil ustvariti enotno in močno italijansko državo, ki bi vključevala vsa italijanska ozemlja pod eno vlado. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna se je odvijala med letoma 1861 in 1865. Vojna je nastala kot posledica razhajanj med Severom in Jugom Združenih držav Amerike glede vprašanja suženjstva in državne suverenosti. Severne države so zagovarjale odpravo suženjstva, medtem ko so južne države zavračale to idejo in se borile za ohranitev pravic držav. Vojna je bila ena najbolj krvavih v zgodovini ZDA, saj je zahtevala več kot 600 tisoč smrtnih žrtev.
Video: https://youtu.be/oUbsAqwjysQ -
Nastanek Avstro-ogarske
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena leta 1867 z združitvijo Avstrijskega cesarstva in Kraljevine Ogrske v dvojno monarhijo. Nastanek Avstro-Ogrske je bil posledica političnih in družbenih sprememb v srednji Evropi v 19. stoletju, ki so vodile do povečanja nacionalizma in želje po enotnosti med različnimi narodi. -
Nastanek Nemškega Cesarstva
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po zmagi nad Francijo v vojni leta 1870 do 71. Nastanek Nemškega cesarstva je bil posledica politične stabilizacije Nemčije in želje po enotnosti med različnimi nemškimi državami. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in kulturni delavec, rojen leta 1874 v Kamniku in umrl leta 1934 v Mariboru. Bil je pomemben lik v slovenski zgodovini, saj je s svojimi vojaškimi zaslugami prispeval k osamosvojitvi Slovenije.
Video: https://youtu.be/j-B_EI0ctiI -
Atentat na Avstro-ogerškega prestolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu. Atentatorji so bili člani bosanskih Srbov in so delovali v okviru skupine Mlada Bosna. -
Period: to
prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna je trajala od leta 1914 do 1918 in je bila globalni vojni konflikt, v katerem so se spopadale sile Antante (predvsem Velika Britanija, Francija in Rusija) in Centralne sile (predvsem Nemčija, Avstro-Ogrska in Osmansko cesarstvo). -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila edina fronta prve svetovne vojne, ki je potekala na ozemlju današnje Slovenije. Potekala je od leta 1915 do 1917 in je bila ena najbolj krvavih in zahrbtih front vojne. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je bila družbenopolitični in gospodarski preobrat v Rusiji leta 1917. Revolucija se je začela s februarsko revolucijo, ko so masovni protesti, ki so izbruhnili zaradi pomanjkanja hrane in drugih gospodarskih težav, privedli do padca carja Nikolaja II. in ustanovitve začasne vlade. -
Period: to
sodobnost
Sodobnost je obdobje, v katerem živimo danes, ki ga zaznamujejo hitre spremembe na področju tehnologije, globalizacije, politike, kulture, umetnosti in družbe na splošno. Informacijska doba, v kateri smo, nam omogoča hiter in enostaven dostop do informacij in novic iz celega sveta, kar vpliva na način komunikacije in odnosov med ljudmi. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena leta 1918 po razpadu Avstro-Ogrske. Sestavljale so jo tri nekdanje avstro-ogrsko ozemlje - Slovenija, Hrvaška in Srbija. Država je bila ustanovljena z namenom združevanja jugoslovanskih narodov v eno državo. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni leta 1918. Sestavljale so jo nekdanje ozemlje Avstro-Ogrske (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora). Ustanovitev kraljevine je bila plod jugoslovanske ideje, ki je zagovarjala združitev jugoslovanskih narodov v enotno državo. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala v Parizu po koncu prve svetovne vojne leta 1919. Glavni cilj konference je bil določiti pogoje za mirovno pogodbo s poraženimi državami (Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo). -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta so se nanašala na obdobje med 1920. in 1930. leti, ki je bilo zaznamovano z gospodarsko rastjo in družbenimi spremembami v večini zahodnih držav. Po prvi svetovni vojni so se gospodarske razmere začele izboljševati in države so postale bogatejše. -
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
Trianonska pogodba je bila podpisana leta 1920 po prvi svetovni vojni in je določila nove meje med državami srednje Evrope. Madžarska je bila pri tem izgubila velik del ozemlja, vključno s Prekmurjem, ki je bilo pripojeno k novoustanovljeni državi Kraljevini SHS. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na avstrijskem Koroškem, da bi določili, ali bo regija ostala pri Avstriji ali se pridružila novi državi SHS. Plebiscit je bil organiziran pod mednarodnim nadzorom in je bil mirno izveden. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem je politični sistem, ki se je razvil v Sovjetski zvezi pod vodstvom Josifa Stalina v obdobju od tridesetih do petdesetih let prejšnjega stoletja. Stalinizem je bil zaznamovan z avtoritarnim režimom, nadzorom nad mediji, enoumjem, represijo in terorjem.
Video: https://youtu.be/6V2DLmzfnbo -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašizem je politični sistem, ki se je razvil v Italiji po prvi svetovni vojni pod vodstvom Benita Mussolinija. Fašisti so zagovarjali nacionalizem, militarizem in avtoritarno vladavino. Mussolini je prevzel oblast leta 1922 in uvedel totalitarni režim, ki je zatrl vsako obliko opozicije in nadzoroval vsa področja družbenega življenja. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza je bila ena najhujših gospodarskih katastrof v zgodovini, ki se je začela leta 1929 v ZDA in se hitro razširila po vsem svetu. Gospodarska kriza je povzročila množično brezposelnost, revščino in socialne stiske.
Video: https://youtu.be/T_33mHNg4LI -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem je bil politični sistem, ki se je razvil v Nemčiji v 20. stoletju pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacisti so zagovarjali rasno čistost, militarizem, avtoritarno vladavino in ekspanzionizem. -
Period: to
Španska državljanska vojna
je trajala od leta 1936 do 1939 med republikanskimi silami in fašističnimi nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca. Vojskovanje se je začelo, ko je nacionalistična stran podprta s fašističnimi režimi zrušila legalno vlado republike. -
Period: to
Druga svetovna vojna
je bila največja in najbolj uničujoča vojna v zgodovini, ki se je odvijala med letoma 1939 in 1945. V vojni sta se na eni strani znašli zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija) in na drugi strani osi (Nemčija, Japonska, Italija).
Video: https://youtu.be/r-JmaLUClhs -
Napad na Kraljevino Jugoslavijo
se je začel 6. aprila 1941, ko so nemške sile brez napovedi napadle Jugoslavijo. Napad so podprle tudi italijanske, madžarske in bolgarske sile. -
Period: to
Jugoslavija
V Jugoslaviji so živeli različni narodi in etnične skupine, vključno s Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Slovenci in drugimi. -
Nastanek OZN
OZN (Organizacija združenih narodov) je bila ustanovljena leta 1945 po koncu druge svetovne vojne. Namen OZN je bil spodbujanje mednarodnega sodelovanja in reševanje mednarodnih konfliktov brez uporabe vojaške sile. -
Period: to
Hladna vojna
je bilo obdobje napetosti in rivalstva med ZDA in Sovjetsko zvezo po koncu druge svetovne vojne. Kljub temu, da ni prišlo do neposrednega vojaškega spopada med državama, so se obe strani vojaško in politično krepitevile, ustvarjale zaveznike in skušale širiti svoj vpliv po svetu.
Video: https://youtu.be/CH24jtEabdU -
Period: to
Korejska vojna
je bila spopad med Severno Korejo, podprto s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, ter Južno Korejo, podprto z ZDA in Združenimi narodi. Vojna se je začela leta 1950, ko je Severna Koreja napadla Južno Korejo, in se končala tri leta kasneje z dogovorom o premirju, ki je vzpostavil mejo med obema državama. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
je bila ustanovljena leta 1951, s ciljem vzpostavitve skupne trgovine premoga in jekla med državami članicami ter s tem zmanjšanja možnosti za izbruh vojne v Evropi. Skupnost so ustanovile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Nemčija. Skupnost se je kasneje razvila v Evropsko unijo. -
Londonski memorandum
je bil mednarodni dogovor, ki je določal začasno delitev Japonske na zasedena ozemlja, pri čemer so imeli zavezniški zmagovalci nadzor nad okupiranimi območji. Memorandum je tako pomenil pomemben korak v procesu razdelitve in okupacije Japonske po drugi svetovni vojni ter kasnejši vzpostavitvi njene nove demokratične vlade. -
Gibanje neuvrščenih
je bilo mednarodno politično gibanje, ustanovljeno leta 1955 na konferenci v Beogradu, ki je združevalo države, ki niso bile članice ZDA ali Sovjetske zveze ter niso želele biti uvrščene v enega od teh dveh blokov. Namen gibanja je bil krepitev mednarodne solidarnosti med državami tretjega sveta ter njihova politična in gospodarska neodvisnost. Gibanje je igralo pomembno vlogo v času hladne vojne ter je prispevalo k oblikovanju neodvisne tretje poti med vzhodom in zahodom. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot prva od treh Evropskih skupnosti. Namen EGS je bil vzpostaviti skupni trg za prosto gibanje blaga, storitev, kapitala in delovne sile med šestimi ustanovnimi članicami (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska). -
Kubanska kriza
je bila politična in vojaška kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki je nastala zaradi sovjetske namestitve jedrskih raket na Kubi. ZDA so blokirale Kubo, Sovjetska zveza pa je zahtevala odstranitev svojih raket iz Turčije. Kriza je bila rešena z dogovorom o odstranitvi sovjetskih raket iz Kube v zameno za zagotovilo ZDA, da ne bo invazije na Kubo in umik ameriških raket iz Turčije. -
Period: to
Vietnamska vojna
je bila oborožen konflikt med Združenimi državami Amerike in Južnim Vietnamom na eni strani ter Severnim Vietnamom ter Vietkongom na drugi strani. Vojna se je začela leta 1955 in trajala do leta 1975, ko so severnovietnamske sile zavzele Saigon in s tem končale vojno. Vojna je imela velik vpliv na ameriško javnost, saj so se pojavile množične protivojne demonstracije.
Video: https://youtu.be/SmqrowT4Yvc -
Ameriški pristanek na Luni
je bil zgodovinski dogodek, ki se je zgodil leta 1969. Ameriška vesoljska misija Apollo 11 je bila prva misija, ki je uspešno pristala na Luni. Neil Armstrong je bil prvi človek, ki je stopil na Luno, nato pa mu je sledil še Edwin "Buzz" Aldrin. Ta dogodek je predstavljal vrhunec vesoljske tekme med ZDA in Sovjetsko zvezo ter pomenil pomembno zmago za ameriški prostorski program. -
Jedrska nesreča v Černobilu
se je zgodila 26. aprila 1986, ko je eksplodiral reaktor jedrske elektrarne. To je bil najhujši jedrski nesreča v zgodovini, ki je povzročila neposredno smrt 31 ljudi, dolgoročne posledice pa so bile veliko hujše. Področje okoli elektrarne je postalo neprimerno za bivanje, številni ljudje so se srečali s posledicami sevanja, vpliv pa je bil tudi na okolje in živali. -
Prve večstrankarske volitve
so potekale leta 1990 v Sloveniji. Na volitvah so kandidirale tri stranke: Demos, ZSMS in SDP. Demos je zmagal z več kot 54% glasov, ZSMS je prejela 18%, SDP pa 13% glasov. To so bile prve demokratične volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni, ki so pomenile pomemben mejnik v procesu osamosvajanja in demokratizacije Slovenije. -
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije
je bila sprejeta 25. junija 1991. Predstavljala je začetek procesa osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije. Z deklaracijo je Slovenija razglasila svojo suverenost in neodvisnost ter se odločila, da ne bo več del Jugoslavije. Ta dogodek je bil eden ključnih v procesu osamosvajanja Slovenije in predstavlja pomemben mejnik v zgodovini države. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990. Na njem je 88,5% volivcev glasovalo za osamosvojitev, kar je pomenilo pomemben korak k slovenski neodvisnosti. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
sta bili pomembni gospodarski reformi v državah nekdanjega vzhodnega bloka po padcu komunizma. -
Razglasitev samostojnosti
je bila zgodovinski trenutek za Slovenijo in je potekala 26. junija 1991. Slovenija je tako postala samostojna država, ločena od Jugoslavije. Ta proces je zahteval dolgo borbo za svobodo in neodvisnost ter vključeval različne politične, gospodarske in družbene spremembe. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
je bila krajši oboroženi spopad, ki se je zgodil leta 1991 med slovenskimi obrambnimi silami in Jugoslovansko ljudsko armado ter teritorialno obrambo Srbije. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost, kar je sprožilo blokado vojaških enot JLA v Sloveniji. Po desetdnevni vojni, v kateri je bilo ubitih 66 ljudi, so se strani dogovorile za prekinitev ognja in začasno umaknitev JLA iz Slovenije. -
Sprejetje slovenske ustave
se je zgodilo 23. decembra 1991 na plebiscitu, na katerem se je več kot 88 % volivcev izreklo za sprejetje ustave. Ustava je bila sprejeta kot temeljni pravni akt slovenske države, ki opredeljuje ustavno ureditev, temeljne pravice in dolžnosti državljanov, ter organizacijo in delovanje državnih organov.
Video: https://youtu.be/l0Lb8h91LpM -
Evropska unija
je politično in gospodarsko združenje 27 evropskih držav, ki si prizadevajo za uresničevanje skupnih ciljev. Med glavnimi cilji EU so spodbujanje miru, stabilnosti in blaginje v Evropi, ter obravnavanje skupnih izzivov, kot so podnebne spremembe, migracije in gospodarski izzivi. -
Vključitev v NATO
Vključitev v NATO pomeni postati del Severnoatlantskega zavezništva, ki je obrambna organizacija sestavljena iz več držav. Članstvo v NATO ima za državo številne prednosti, kot so krepitev obrambe, izmenjava vojaških informacij in usposabljanje, pa tudi ekonomske koristi. -
Priključitev Evropski uniji
pomeni postati del evropskega političnega in gospodarskega združenja, ki ima skupne cilje in vrednote. Članstvo v EU prinaša številne koristi, kot so izmenjava znanja, boljši dostop do trga, več priložnosti za razvoj in večja politična vplivnost.
Video: https://youtu.be/6pcOOsHd5aY -
Vstop v euroobmočje
pomeni uvedbo evra kot uradne valute države. V euroobmočje lahko država vstopi, če izpolnjuje določene gospodarske in pravne kriterije. Prednosti vstopa v euroobmočje so stabilnost valute, izboljšanje trgovinskih in finančnih pogojev ter zmanjšanje tveganj za izgube zaradi menjalnih tečajev. -
Period: to
Gospodarska kriza
je obdobje padanja gospodarske aktivnosti, ki ga spremljajo zmanjševanje proizvodnje, zaposlovanja in investicij. Krizo lahko sprožijo različni dejavniki, kot so finančne neravnovesja, nihanja na trgih, politični konflikti in naravne katastrofe. -
Epidemija COVID-19
je pandemija respiratorne bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus. Začela se je v Wuhanu na Kitajskem v decembru 2019 in se nato hitro razširila po vsem svetu. Bolezen se prenaša s kapljicami, ki jih okužena oseba izloči pri kihanju, kašljanju ali govorjenju.
Video: https://youtu.be/_W3UfZs7FfQ -
Konec