-
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/j_EgB6HSTtw
-
Jama divje babe: neandertalčeva piščal je najstarejše najdeno glasbilo na svetu, izdelano iz medvedje kosti.
Potočka zijalka: koščena šivanka velja za najstarejšo šivanko v Evropi -
Najbolj znana najdišča: Drulovka pri Kranju, Ajdovska jama pri Krškem, Ptuj VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/X0mnkpNLbxw
-
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
-
Nastanek prvih civilizacij je bil povezan z naravnimi in gospodarskimi dejavniki. Prve civilizacije so nastale ob rekah in na območjih, primernih za kmetijstvo. -
Najpomembnejša najdišča so bila odkrita v Ljubljanski kotlini, kjer so obstajala koliščarska naselja.
Zelo pomembna najdba je leseno kolo z vrtljivo osjo - uvršča se med najstarejše najdbe te vrste. -
Na otokih v Egejskem morju so se razvile kikladska, minojska in mikenska civilizacija.
-
Po uničenju mikenskih palač se je življenje v Grčiji spremenilo. Mikenske države so propadle in grški svet je razpadel v majhne skupnosti. Upadlo je število prebivalcev in naselbin.
-
Bili so središča političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja. -
Tu so živeli Ilirom sorodna plemena.
Najbolj znamenita najdba iz železne dobe je vaška situla. -
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine. Sledila je grškemu temnemu veku.
-
V času, ko so grški polisi tekmovali za premoč, so na Apeninskem polotoku živela številna ljudstva. Eno izmed njih, Latini, je v 8. stoletju pr. Kr. ustanovilo Rim. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/nIPeIuzo95g -
Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce. V rimski republiki so delovale tri veje oblasti: izvršilna oblast, zakonodajna oblast in sodna oblast. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/A0vHLCdVtuc
-
Je obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega.
-
V začetku 5. stoletja pr. Kr. so se grški polisi povezali v boju proti skupnemu sovražniku - Perzijcem. Odvilo se je več večjih spopadov.
-
Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. Aleksander Veliki je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/PD7K7-pe3Ck
-
Obdobje HELENIZEM: z državo Aleksandra Velikega se je grška kultura razširila vse do Azije. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/sS-mdy3Yc7I
-
Punske vojne so bile vojne med Kartagino in Rimsko republiko. Bile so tri in sicer: prva punska vojna (264-241 pr. n. št), druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) in tretja punska vojna (149-146 pr. n. št).
-
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo.
-
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Rodil se je 13. julija leta 100 pr. n. št. v mestu Rim, umrl pa je 15. marca leta 44 pr. n. št., v mestu Rim. Prihajal je iz ugledne družine. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/Cc0H1wFvmSk
-
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in prvi rimski cesar. Rodil se je leta 63 pr. n. št., umrl pa leta 14 n. št. Po zmagi je Oktavijan postal najmočnejši in najbogatejši Rimljan brez kakršnihkoli tekmecev. V strahu pred nadaljnjimi državljanskimi vojnami mu je senat dovolil prevzemati vse večja pooblastila, ljudstvo pa mu je bilo zelo naklonjeno.
-
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan (dobil naziv Avgust). Pridobil si je vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postal cesarstvo.
-
Okoli leta 4 ali 6 pr. Kr. se je v rimski provinci Judeji rodil Jezus. Potoval je po Judeji in ljudem pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere. Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/755CLtpeuXA -
Nekateri cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi. Cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil. Konec 4. stoletja se je cesarstvo dokončno razdelilo na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu). -
Vzhodnorimsko cesarstvo s središčem v Konstantinoplu je po propadu Rimskega imperija nadaljnjih tisoč let ohranjalo in gojilo dediščino grško-rimske krščanske kulture.
-
Z milanskim ediktom je cesar Konstantin Veliki leta 313 kristjanom zagotovil versko svobodo in s tem ukinil njihovo preganjanje. Cesar Teodozij je leta 394 razglasil krščanstvo za državno vero. -
Preseljevanje germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija. -
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/-2119mUSK6U
-
Eden najpomembnejših Bizantinskih cesarjev je bil cesar Justinijan v 6. stoletju. Zavzel je mnoga ozemlja, ki jih je cesarstvo izgubilo v času preseljevanja ljudstev, dal je posodobiti vse tedanje rimske zakone ter napisati nove, kjer je bilo potrebno (Justinijanov kodeks), prenovil je Konstantinopel, dal je zgraditi številne cerkve.
-
Islam je monoteistična religija, ki je nastala v 7. stoletju v starodavnem mestu Meka na arabskem polotoku. Verujejo v boga Alaha, njihova sveta knjiga pa je Koran. Pripadniki te religije se imenujejo muslimani. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/QSPDLTu0pjU -
V 7. stoletju je na ozemlju Vzhodnih Alp nastala prva staroselsko-slovanska državna tvorba, imenovana Karantanija. Njeno jedro je bilo v osrednji Koroški in dolinah ob zgornjem toku Drave in Mure. Središče pa je bilo na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju.
-
Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492.
-
Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež v zahvalo okronal za rimskega cesarja. S tem se je dediščina antičnega Rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovskimi) kralji. https://youtu.be/BB5hRF7fzt8 -
Zaradi oddaljenosti in redkih stikov so se povečale razlike med zahodno in vzhodno krščansko cerkvijo. Leta 1054 se je krščanska cerkev razdelila na zahodnokrščansko cerkev (vodil jo je papež v Rimu) in na vzhodnokrščansko cerkev (imela je več poglavarjev - pravoslavna cerkev). -
Papež je leta 1095 evropske plemiče pozval na vojno proti muslimanom. Krščanski plemiči so se v naslednjih 200 letih udeležili več pohodov, da bi osvobodili Jeruzalem in Palestino (Sveto deželo) izpod muslimanske oblasti. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/w0_dyez19Xw
-
Humanizem je bil nov pogled na svet, ki je v ospredje postavilo zanimanje za človeka, njegove sposobnosti, misli in čustva. Renesansa pa je preporod umetnosti. Zanj je bilo značilno, da so umetniki v svojih upodobitvah slavili človeško telo, slikarji so upodabljali biblijske osebe in zgodbe...
-
Moč in oblast Habsburžanov nad današnjim slovenskim prostorom je v 14. in 15. stoletju ogrozila družina Celjskih grofov, ki je bila po poreklu s Štajerske. Svojo skromno posest so s premišljenimi porokami uspešno razširili. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/2Uxo9Oz_H2Q
-
Kuga ali črna smrt je bila velika pandemija v Zahodni Evraziji in Severni Afriki. To je bila najbolj smrtonosna pandemija v človeški zgodovini, saj je umrlo od 100 do 200 milijonov ljudi. -
Prvi turški vpadi v slovenske dežele so se zgodili na začetku 15. stoletja. Turki so vpadli na ozemlje današnje Slovenije leta 1408, ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. Slovenske dežele so bile na vpade nepripravljene in povsem nezaščitene.
-
Okoli leta 1450 je v Nemčiji Johannes Gutenberg izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/-71RoGdhaAk -
- maja leta 1453 je 21-letni sultan Mehmed II. Fatih zavzel Carigrad (Konstantinopel), s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje (predvsem v Turčiji) zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka.
-
Na prehodu v novi vek se je po vsej Evropi položaj kmetov zelo poslabšal. Plemiči so povečevali tlako in kmečke dajatve ter skupaj z meščani omejevali kmečko obrt in trgovino. Ob vsem tem so kmete prizadeli tudi nasilje zemljiških gospodov, spopadi med fevdalci in slabe letine. Zaradi slabega položaja so se kmetje povezali v kmečke zveze in organizirali kmečke upore. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/odOoCb8hJ5o
-
Leta 1492 je španska kraljica Izabela I. Kastiljska denarno podprla pomorščaka Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. VIDEOPONETEK: https://youtu.be/yrQzhTtbWKU -
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/pFKiLJvtjM8
-
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Ideje reformatorjev iz 14. in 15. stoletja je v začetku 16. stoletja prevzel in nadgradil nemški redovnik Martin Luter. -
Leta 1550 je Primož Trubar izdal prvi slovenski tiskani knjigi Katekizem, v katerem je zapisal verske nauke, in Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/IiWIEfwws8M -
Leta 1555 je rimsko-nemški cesar v Augsburgu sklical zborovanje vseh knezov cesarstva. Sklenili so augsburški verski mir, ki je v Rimsko-nemškem cesarstvu priznal luteranstvo kot novo vero. -
Leta 1584 je Adam Bohorič napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku Arcticae horulae (Zimske urice). Prav tako je leta 1584 Jurij Dalmatin prvi v slovenščino prevedel Sveto pismo. -
V 16. in 17. stoletju je postala prevladujoča oblika vladanja v Evropi absolutizem. Najpomembnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji na prehodu iz 17. v 18. stoletje s kraljem Ludvikom XIV. Njemu pripisujejo rek: Država, to sem jaz.
-
Znanstvena revolucija je utrla pot novim revolucionarnim idejam o državi, družbi in položaju posameznika v njej. Konec 17. stoletja se je po Evropi razširilo miselno-filozofsko gibanje, ki ga imenujemo razsvetljenstvo. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/BUDqXLXP3m0
-
Marija Terezija je bila razsvetljena absolutistka. Izvedla je številne reforme za modernizacijo svoje države. Njen sin je bil Jožef II. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/e1SR6yeoqt8
-
Industrijska revolucija je obdobje v 18. in 19. stoletju z značilnim prehodom na strojno izdelavo izdelkov. Industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji. Izumili so prve stroje in ustanovili tovarne. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/vnpt_kg60GQ
-
V vojnah, ki so potekale v času francoske revolucije, se je izkazal mladi poveljnik Napoleon Bonaparte. Francijo je povzdignil v vojaško silo in postal narodni junak. Bil je francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I.
-
Britanska vlada je uvedla izredno stanje, kolonisti pa so te dogodke izkoristili za začetek vojne za neodvisnost. Zastopniki 13 britanskih kolonij so v Ameriki na kongresu v Philadelphiji 4. julija 1776 sprejeli deklaracijo o neodvisnosti in razglasili odcepitev od matične države. Primarni avtor deklaracije je bil Thomas Jefferson. Tako so nastale Združene države Amerike. -
V času Ludvika XVI. je bila Francija v globoki krizi. Državna blagajna je bila prazna, gospodarska politika neuspešna in družbena nasprotja prevelika. Na podeželju so kmetje začeli napadati gradove svojih zemljiških gospodov in začela se je francoska revolucija. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/5eeg_W-1jEE
-
Leta 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje povezal v posebno upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva. Poimenoval jo je Ilirske province, njihov sedež je bil v Ljubljani. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/_W7pANQfxzc
-
Predstavniki evropskih sil so se po porazu francoskega cesarja Napoleona, leta 1815 sestali na Dunaju na dunajskem kongresu. Kongres je vodil avstrijski državni kancler, knez Klemens Metternich, ki je bil nenaklonjen idejam francoske revolucije in je nasprotoval zahtevam meščanstva po politični svobodi.
-
Da bi preprečili širjenje svobodomiselnih idej in ponoven izbruh revolucij, so vladarji Avstrijskega cesarstva, Ruskega imperija in Kraljevine Prusije ustanovili Sveto alianso (zvezo). K zvezi so pristopile skoraj vse druge evropske države (Velika Britanija ni pristopila). VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/wAiPMF6qpd8 -
Po odstopu kanclerja Metternicha med revolucijo leta 1848 je mladi nadvojvoda postal guverner Češke; vendar te službe ni nikoli opravljal. Namesto tega je bil poslan na fronto v Italijo, kjer se je pridružil feldmaršalu Radetzkemu pri vojskovanju.
-
V času revolucij 1848 so se v srednji in južni Evropi socialne in politične zahteve liberalnega meščanstva povezale z narodnim gibanjem, zato so revolucije v tej regiji dobile naziv pomlad narodov. Narodi so zahtevali enakopravnost ali svojo državo. Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo. -
- januarja leta 1813 se je v mestecu Loosdorf rodil avstrijski politik, diplomat in pravnik baron Alexander von Bach. Bil je glavni predstavnik avstrijskega absolutizma in centralizma. Čas njegove politične dejavnosti je znan kot Bachov absolutizem ali neoabsolutizem.
-
Odkrili so nove vire, kot so nafta, premog in zemeljski plin. Izumi pa so se pojavili v kemiji, biologiji, avtomobilski industriji, vsakdanjem življenju, letalstvu, fiziki, medicini...
-
Italijani so bili razdeljeni med več držav. V revoluciji 1848 so glasno izrazili zahteve po skupni državi, a so bili poraženi. V drugi polovici 19. stoletja je pri združevanju Italije pobudo prevzelo Sardinsko kraljestvo. Ob podpori Francije je v vojni proti Avstrijskemu cesarstvu pridobilo Lombardijo in kasneje Benečijo. Leta 1860 je Giuseppe Garibaldi vodil pohod za osvoboditev in združitev Italijanov. Leta 1861 je nastala Kraljevina Italija, ki jo je vodil sardinski kralj Viktor Emanuel II. -
Tekmovanje in razlike med severom in jugom so pripeljale do spora, ki je dosegel vrhunec leta 1860, ko je bil za predsednika ZDA izvoljen Abraham Lincoln. Ker je obljubil odpravo suženjstva, so južne države nasprotovale njegovi izvolitvi, izstopile so iz zveze ter ustanovile Konfederacijo. Spor je prerasel v državljansko vojno, ki je potekala med letoma 1861 in 1865.
-
Cesar in vlada sta leta 1867 s pogodbo uredila narodni položaj Madžarov, ki so bili najmočnejši med nenemškimi narodi. Uveden je bil dualizem-dvojna monarhija. Država se je preoblikovala v dve samostojni enoti-Avstrijo in Ogrsko, ter dobila novo ime: Avstro-Ogrska. -
Ministrski predsednik Prusije Otto von Bismarck je pripravil in izpeljal združitev nemških dežel brez Avstrije. Prusija je najprej združila severne nemške države (1866), ki so v vojni s Francijo podprle južne nemške države. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Pruski kralj Viljem I. je postal nemški cesar. -
Ob nastanku Države SHS je major avstro-ogrske vojske Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in okolici. Upravo na slovenskem Štajerskem je nato prevzel Narodni svet, majorju Rudolfu Maistru pa podelil naziv general. Novembra 1918 je general Maister prevzel vodenje obrambnih sil Države SHS na Štajerskem in v delu vzhodne Koroške. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/j-B_EI0ctiI
-
V napetem ozračju med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki ga je povzročila avstro-ogrska priključitev Bosne in Hercegovine (leta 1908), je 28. junija 1914 avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal Sarajevo. Mladi Gavrilo Princip, po narodnosti Srb iz Hercegovine, je streljal nanj in ga smrtno ranil. Avstro-Ogrska je atentat izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor med državama se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji 28.julija 1914. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/jhVkNXqdhcE -
Na začetku 20. stoletja je v Evropi obstajalo pet velikih sil: Velika Britanija, Francija, Nemčija, Rusija in Avstro-Ogrska. Politični in gospodarski interesi so povzročili med njimi tekmovanj in napetosti, ki jih je še spodbujala propaganda na obeh straneh. Napetosti in spori so države v Evropi razdelili v dva tabora: zveza centralnih in zveza antantnih sil.
-
Del italijansko-avstro-ogrske fronte, ki se je odprla maja 1915, je potekal po slovenskem ozemlju. Na soški fronti so se slovenski vojaki vojskovali na obeh straneh, večina pa jih je ta boj doživljala kot obrambo lastne domovine.
-
Vzroki za začetek revolucije so bili: avtokratska oblast carja, družbena neenakost in poslabšanje razmer v državi zaradi vojne. Februarja 1917 je po vsesplošni stavki zaradi nezadovoljstva s carjem in slabim položajem v državi car odstopil. Vzpostavljena je bila republika, ki jo je vodila začasna vlada. -
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.
-
- oktobra 1918 je Narodni svet SHS ustanovil samostojno državo-Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. V Ljubljani jo je predstavljala Narodna vlada.
-
- decembra 1918 je srbski prestolonaslednik, regent Aleksander Karađorđević, v Beogradu razglasil združitev Države SHS in Kraljevine Srbije v novo državo-Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevino SHS). V okvir Kraljevine SHS je prišel največji del Slovencev, približno dve tretjini.
-
Pariška mirovna konferenca se je začela januarja 1919 v versajski palači pri Parizu, imenujemo jo tudi versajska konferenca. Poglavitni namen pariške mirovne konference je bil sklenitev mirovnih pogodb s poraženimi državami. Glavne odločitve na konferenci so imeli veliki trije: predsednik ZDA, ministrski predsednik Velike Britanije in predsednik Francije.
-
ZDA in Japonska v vojni nista bili močno prizadeti. ZDA so v dvajsetih letih 20. stoletja doživele močno gospodarsko rast, ki so jo omogočili svobodni trg, bogata nahajališča surovin, uvajanje novih proizvodnih procesov, vlaganje v raziskave, množice priseljenih delavcev.
-
Meja med Kraljevino SHS in Madžarsko je bila določena s trianonsko pogodbo leta 1920. Začrtana je bila tako, da je v veliki meri upoštevala predloge Kraljevine SHS, ki je dobila Prekmurje, ki je prvič postalo del slovenske politične skupnosti. -
- oktobra 1920 je bil izveden plebiscit, na katerem se je večina prebivalcev odločila za Avstrijo. Vzrokov za odločitev v prid Avstriji je bilo več.
Koroško so razdelili na dve plebiscitni coni. Plebiscit je bil najprej izveden v coni A. Ker so se prebivalci cone A odločili za Avstrijo, plebiscit v coni B ni bil izveden.
- oktobra 1920 je bil izveden plebiscit, na katerem se je večina prebivalcev odločila za Avstrijo. Vzrokov za odločitev v prid Avstriji je bilo več.
Koroško so razdelili na dve plebiscitni coni. Plebiscit je bil najprej izveden v coni A. Ker so se prebivalci cone A odločili za Avstrijo, plebiscit v coni B ni bil izveden.
-
Po smrti Lenina je bil v letih 1922-1952 generalni sekretar vodstva komunistične partije Josif Visarijonovič-Stalin. Država, ki jo je poosebljal, je imela popolno oblast nad gospodarstvom, kulturo, javnim in zasebnim življenjem državljanov.
-
Fašizem je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije.
-
Konec meseca oktobra leta 1929 se je zgodil zlom borze na Wall Streetu v New Yorku. Cene delnic so izjemno padle, kar je med ljudmi povzročilo preplah. Vsi so želeli prodati svoje delnice, a nihče jih ni želel kupiti. Zlomu borze je sledila velika gospodarska kriza, ki je trajala globoko v 30. leta in je uničila blaginjo zlatih dvajsetih let. -
Z obljubami o rešitvi politične in gospodarske krize ter spretno propagando je NSDAP pridobila podporo širokih množic in sredi gospodarske krize leta 1932 zmagala na volitvah. Januarja 1933 je Hitler postal kancler, leto kasneje pa še predsednik države. Združil je obe funkciji in se proglasil za firerja, voditelja Nemcev. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/hiQc2jaUBJk
-
Julija 1936 je vojska v Španiji pod vodstvom generala Francisca Franca organizirala upor proti demokratično izvoljeni vladi, ki je prerasel v vojno. Leta 1939 se je vojna končala z zmago Franca, ki je kot diktator vladal vse do leta 1975.
-
Vojno je začela Nemčija 1. septembra 1939 z napadom na Poljsko. Francija in Velika Britanija sta nato Nemčiji napovedali vojno. Na temelju tajnega določila v sporazumu Hitler-Stalin je v Poljsko vkorakala tudi Sovjetska vojska, ki je zasedla še pribaltske države in del Finske.
-
Napad na Kraljevino Jugoslavijo se je začel 6. aprila 1941. Kralj in vlada sta državo zapustila. Jugoslovanska vojska je bila hitro poražena, jugoslovansko ozemlje pa je bilo razdeljeno med več okupatorjev. Tudi slovensko ozemlje se je razdelilo več okupatorjev: Nemci, Italijani, Madžari in neodvisna država Hrvaška. -
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992. Pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije.
-
Čeprav je bil svet blokovsko razdeljen, pa je obstajalo tudi sodelovanje med državami. Potekalo je v okviru mednarodnih organizacij, kjer so se srečevali predstavniki držav, ne glede na to, v kateri blok so bile države vključene. Izhajajoč iz zaveze medvojne atlantske listine je bila 10. oktobra 1945 ustanovljena najpomembnejša mednarodna organizacija-OZN. Ustanovno listino so že 26. junija istega leta podpisale ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in 48 drugih držav. -
Ob vzpostavitvi komunističnih držav v vzhodni in srednji Evropi je voditelje na zahodu prevzel strah pred širjenjem komunizma. Sledila so desetletja napetosti med obema velesilama in blokoma, ko ni bilo ne miru in ne vojne. Ta čas imenujemo hladna vojna. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/K8-HcirKN60
-
Ob koncu druge svetovne vojne je bila Koreja razdeljena na dva dela po 38. vzporedniku. V Severni Koreji je bil pod nadzorom Sovjetske zveze vzpostavljen socialistični sistem, v Južni Koreji pa pod nadzorom ZDA demokratični sistem. Junija 1950 so severnokorejske čete nenadoma prestopile mejo in napadle Južno Korejo. Začela se je korejska vojna.
-
Zahodna Nemčija, Francija, Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska so sklenile sporazum (najprej Schumanova deklaracija, nato Pariška pogodba) o skupnem upravljanju proizvodnje premoga in jekla. -
Po dolgih pogajanjih so Jugoslavija, Italija, ZDA in Velika Britanija leta 1954 podpisale londonski memorandum, ki je ozemlje STO razdelil po meji, ki je danes najjužnejši del meje med Italijo in Slovenijo. Meja je bila dokončno potrjena leta 1975. -
Gibanje neuvrščenih je bilo ustanovljeno na pobudo treh voditeljev: Nehruja, ministrskega predsednika Indije, Tita, predsednika Jugoslavije in Naserja, predsednika Egipta. -
Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Francija, Zahodna Nemčija in Italija so ustanovile skupni trg za industrijo in kmetijsko blago, v katerem je izmenjava blaga potekala brez carin. To povezovanje je postalo temelj nadaljnjega evropskega sodelovanja, ki so se mu pridruževale nove in nove članice. -
Vrh je hladna vojna doživela poleti 1962 s kubansko krizo, ko je začela Sovjetska zveza na Kubi, ki je bila od leta 1961 socialistična država in je v neposredni bližini ZDA, graditi baze za namestitev jedrskih raket. Ameriške čete so se pripravljale na invazijo na Kubo. Ljudje po svetu so se pripravljali na izbruh 3. svetovne vojne. Po pogajanjih z ZDA je Sovjetska zveza umaknila jedrske rakete s Kube. -
Ob koncu druge svetovne vojne je bil Vietnam razdeljen na Severni, komunistični Vietnam, ki ga je podpirala Sovjetska zveza, in Južni, protikomunistični Vietnam z diktatorsko oblastjo, ki so jo podpirale ZDA. Proti oblasti v Južnem Vietnamu, ki nikoli ni oblikovala uspešno delujoče demokracije, se je leta 1963 začel upor, ki so ga vodili komunisti. ZDA so na pomoč južnovietnamskim četam od leta 1965 dalje pošiljale orožje, vojaške svetovalce in svoje čete ter se zapletle v vietnamsko vojno.
-
Astronavti ameriške vesoljske agencije Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins so v okviru misije Apollo 11 16. julija 1969 na raketi Saturn 5 poleteli v vesolje in se usmerili proti Luni. V njeno orbito so se utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969 pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Zemljinem naravnem satelitu. -
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. -
Z Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije je Demosova vlada prevzela vso oblast nad svojim ozemljem. Zvezni zakoni na slovenskem ozemlju niso več veljali. Sledili so številni ukrepi, s katerimi je Slovenija uveljavila suverenost. -
Aprila 1990 so v Sloveniji potekale prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni, na katerih so državljani volili predsednika in člane predsedstva ter poslance v skupščini. Novonastale stranke so se pred volitvami povezale v skupno predvolilno koalicijo -Demokratično opozicijo Slovenije-Demos. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/YB4SjfA7BHo -
Udeležba na plebiscitu o osamosvojitvi Slovenije je bila visoka, podpora osamosvojitvi pa zelo prepričljiva. Rezultati so bili razglašeni 26.decembra. Po plebiscitu je slovenska oblast začela priprave na osamosvojitev. Sprejeti so bili nekateri temeljni državni zakoni. Največja pozornost je bila namenjena obrambi Slovenije in nadzoru njenih meja. -
Nekdanjim lastnikom zemlje, tovarn ali hiš, ki jim je bila lastnina odvzeta v času komunistične oblasti, je bila lastnina vrnjena v naravi ali v obliki odškodnine.
Podjetja, ki so bila družbeno premoženje, so bila prodana različnim domačim in tujim lastnikom. -
Skupščina Slovenije je 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Slovesna razglasitev samostojnosti je bila 26.junija 1991 v Ljubljani. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/8b5h7rXMmuE -
Naslednje jutro po razglasitvi samostojnosti so slovensko ozemlje napadle enote JLA, s čimer se je začela vojna za Slovenijo, ki je bila boj za obrambo državnosti Republike Slovenije. Predsedstvo RS je TO in policiji ukazalo, naj zavarujeta in branita pomembne objekte ter ovirata prodiranje JLA. Teritorialna obramba je blokirala vojašnice in s tem preprečila, da bi JLA izvedla hiter napad.
-
Slovenski parlament je 23.decembra 1991 sprejel ustavo. Z ustavo je bila Slovenija opredeljena kot demokratična država, oblast se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast in pa vsi državljani RS, ki dopolnijo 18 let, imajo pravico in dolžnost do udeležbe na volitvah. -
S sporazumom v Maastrichtu se je Evropska gospodarska skupnost preoblikovala v Evropsko unijo. Ob tem je bila vzpostavljena gospodarska in monetarna unija, uvedeno državljanstvo EU in ustanovljen sklad za pomoč pri regionalnem razvoju. Večji pomen je dobil Evropski parlament. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/3hGeOBam7ug -
- marca 2004 je Slovenija postala članica organizacije NATO. Zveza NATO promovira demokratične vrednote in omogoča članicam posvetovanje in sodelovanje glede zadev, ki so povezane z obrambo in varnostjo, s čimer se rešujejo težave, gradi zaupanje in preprečujejo se konflikti. Zavezana je k mirnemu razreševanju sporov. Če težav ni mogoče rešiti po diplomatski poti, potem vojaške sile prevzamejo operacije kriznega upravljanja.
-
Evropska unija (EU) je skupnost držav, ki so med seboj gospodarsko in politično povezane. Danes je v EU včlanjenih 27 držav. Slovenija je postala njena članica 1. maja leta 2004. Cilj EU je zboljšanje življenjskih pogojev in uspešen gospodarski napredek, enakost in pravičnost za vse, mir, svoboda in varnost vseh državljanov. -
Od 1. januarja 2007 je v Sloveniji uradna denarna valuta postal evro. Evro je uradna valuta 19 od 27 držav članic EU, ki skupaj tvorijo evropsko območje, imenovano euroobmočje. -
Z gospodarsko rastjo se je zvišala življenjska raven prebivalcev ter okrepila kupna moč. V letih 2008-2013 je svet in Slovenijo pretresla gospodarska kriza, po letu 2014 je sledila ponovna gospodarska rast.
-
Epidemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije. Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom pa je prišel v letališču v Italiji. Epidemija pa je bila uradno razglašena 12. marca leta 2020. Nato so sledili trije vali okužb. VIDEOPOSNETEK: https://youtu.be/QshDwfeKl8E