ČASOVNI TRAK ZGODOVINE

  • Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

    PRAZGODOVINA

    Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine.
  • Period: 250,000 BCE to 10,000 BCE

    Starejša kamena doba

    Jama divje babe: neandertalčeva piščal je najstarejše najdeno glasbilo na svetu, izdelano iz medvedje kosti.
    Potočka zijalka: koščena šivanka velja za najstarejšo šivanko v Evropi
  • Period: 8000 BCE to 3500 BCE

    Mlajša kamena doba

    Najbolj znana najdišča: Drulovka pri Kranju, Ajdovska jama pri Krškem, Ptuj
  • Period: 4000 BCE to 476

    STARI VEK

    Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.
  • 3500 BCE

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

    NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
    Nastanek prvih civilizacij je bil povezan z naravnimi in gospodarskimi dejavniki. Prve civilizacije so nastale ob rekah in na območjih, primernih za kmetijstvo.
  • Period: 3500 BCE to 800 BCE

    Bakrena in bronasta doba

    Najpomembnejša najdišča so bila odkrita v Ljubljanski kotlini, kjer so obstajala koliščarska naselja.
    Zelo pomembna najdba je leseno kolo z vrtljivo osjo - uvršča se med najstarejše najdbe te vrste.
  • Period: 2200 BCE to 1120 BCE

    PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)

    Na otokih v Egejskem morju so se razvile kikladska, minojska in mikenska civilizacija.
  • Period: 1120 BCE to 776 BCE

    GRŠKA TEMNA DOBA

    Po uničenju mikenskih palač se je življenje v Grčiji spremenilo. Mikenske države so propadle in grški svet je razpadel v majhne skupnosti. Upadlo je število prebivalcev in naselbin.
  • 800 BCE

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV

    NASTANEK GRŠKIH POLISOV
    Bili so središča političnega, upravnega, pravosodnega in verskega življenja.
  • Period: 800 BCE to 100 BCE

    Železna doba

    Tu so živeli Ilirom sorodna plemena.
    Najbolj znamenita najdba iz železne dobe je vaška situla.
  • Period: 776 BCE to 500 BCE

    ARHAIČNA GRČIJA

    Arhaična doba je obdobje grške zgodovine. Sledila je grškemu temnemu veku.
  • 753 BCE

    USTANOVITEV RIMA

    USTANOVITEV RIMA
    V času, ko so grški polisi tekmovali za premoč, so na Apeninskem polotoku živela številna ljudstva. Eno izmed njih, Latini, je v 8. stoletju pr. Kr. ustanovilo Rim.
  • Period: 509 BCE to 27 BCE

    RIMSKA REPUBLIKA

    Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce. V rimski republiki so delovale tri veje oblasti: izvršilna oblast, zakonodajna oblast in sodna oblast.
  • Period: 500 BCE to 323 BCE

    KLASIČNA GRČIJA

    Je obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega.
  • Period: 499 BCE to 479 BCE

    GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE

    V začetku 5. stoletja pr. Kr. so se grški polisi povezali v boju proti skupnemu sovražniku - Perzijcem. Odvilo se je več večjih spopadov.
  • Period: 356 BCE to 323 BCE

    ALEKSANDER VELIKI

    Aleksander Veliki je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal.
  • Period: 323 BCE to 146 BCE

    HELENISTIČNA GRČIJA

    Obdobje HELENIZEM: z državo Aleksandra Velikega se je grška kultura razširila vse do Azije.
  • Period: 264 BCE to 146 BCE

    PUNSKE VOJNE

    Punske vojne so bile vojne med Kartagino in Rimsko republiko. Bile so tri in sicer: prva punska vojna (264-241 pr. n. št), druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) in tretja punska vojna (149-146 pr. n. št).
  • Period: 146 BCE to 324

    RIMSKA GRČIJA

    Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo.
  • Period: 100 BCE to 44 BCE

    GAJ JULIJ CEZAR

    Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja. Rodil se je 13. julija leta 100 pr. n. št. v mestu Rim, umrl pa je 15. marca leta 44 pr. n. št., v mestu Rim. Prihajal je iz ugledne družine.
  • Period: 63 BCE to 14

    GAJ OKTAVIJAN AVGUST

    Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik in prvi rimski cesar. Rodil se je leta 63 pr. n. št., umrl pa leta 14 n. št. Po zmagi je Oktavijan postal najmočnejši in najbogatejši Rimljan brez kakršnihkoli tekmecev. V strahu pred nadaljnjimi državljanskimi vojnami mu je senat dovolil prevzemati vse večja pooblastila, ljudstvo pa mu je bilo zelo naklonjeno.
  • Period: 27 BCE to 476

    RIMSKO CESARSTVO

    Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan (dobil naziv Avgust). Pridobil si je vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postal cesarstvo.
  • 1 CE

    ZAČETEK KRŠČANSTVA

    ZAČETEK KRŠČANSTVA
    Okoli leta 4 ali 6 pr. Kr. se je v rimski provinci Judeji rodil Jezus. Potoval je po Judeji in ljudem pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere. Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani.
  • 324

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

    RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
    Nekateri cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi. Cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja neobvladljivo Rimsko cesarstvo razdelil. Konec 4. stoletja se je cesarstvo dokončno razdelilo na dva dela: Vzhodnorimsko cesarstvo (grško govoreči del s središčem v Bizancu) in Zahodnorimsko cesarstvo (latinsko govoreči del s središčem v Rimu).
  • Period: 324 to 1453

    BIZANTINSKO CESARSTVO

    Vzhodnorimsko cesarstvo s središčem v Konstantinoplu je po propadu Rimskega imperija nadaljnjih tisoč let ohranjalo in gojilo dediščino grško-rimske krščanske kulture.
  • 380

    KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu

    KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
    Z milanskim ediktom je cesar Konstantin Veliki leta 313 kristjanom zagotovil versko svobodo in s tem ukinil njihovo preganjanje. Cesar Teodozij je leta 394 razglasil krščanstvo za državno vero.
  • 476

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

    PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
    Preseljevanje germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija.
  • Period: 476 to 1492

    SREDNJI VEK

    Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.
  • Period: 527 to 565

    CESAR JUSTINIJAN I.

    Eden najpomembnejših Bizantinskih cesarjev je bil cesar Justinijan v 6. stoletju. Zavzel je mnoga ozemlja, ki jih je cesarstvo izgubilo v času preseljevanja ljudstev, dal je posodobiti vse tedanje rimske zakone ter napisati nove, kjer je bilo potrebno (Justinijanov kodeks), prenovil je Konstantinopel, dal je zgraditi številne cerkve.
  • 622

    ZAČETEK ISLAMA

    ZAČETEK ISLAMA
    Islam je monoteistična religija, ki je nastala v 7. stoletju v starodavnem mestu Meka na arabskem polotoku. Verujejo v boga Alaha, njihova sveta knjiga pa je Koran. Pripadniki te religije se imenujejo muslimani. https://youtu.be/QSPDLTu0pjU
  • Period: 623 to 828

    KARANTANIJA

    V 7. stoletju je na ozemlju Vzhodnih Alp nastala prva staroselsko-slovanska državna tvorba, imenovana Karantanija. Njeno jedro je bilo v osrednji Koroški in dolinah ob zgornjem toku Drave in Mure. Središče pa je bilo na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju.
  • Period: 711 to 1492

    REKONKVISTA

    Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492.
  • 800

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

    KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
    Ker je Karel Veliki papeža zaščitil pred nasprotniki, ga je papež v zahvalo okronal za rimskega cesarja. S tem se je dediščina antičnega Rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovskimi) kralji. https://youtu.be/BB5hRF7fzt8
  • 1054

    VELIKA SHIZMA

    VELIKA SHIZMA
    Zaradi oddaljenosti in redkih stikov so se povečale razlike med zahodno in vzhodno krščansko cerkvijo. Leta 1054 se je krščanska cerkev razdelila na zahodnokrščansko cerkev (vodil jo je papež v Rimu) in na vzhodnokrščansko cerkev (imela je več poglavarjev - pravoslavna cerkev).
  • Period: 1095 to 1272

    KRIŽARSKE VOJNE

    Papež je leta 1095 evropske plemiče pozval na vojno proti muslimanom. Krščanski plemiči so se v naslednjih 200 letih udeležili več pohodov, da bi osvobodili Jeruzalem in Palestino (Sveto deželo) izpod muslimanske oblasti.
  • Period: 1300 to

    HUMANIZEM IN RENESANSA

    Humanizem je bil nov pogled na svet, ki je v ospredje postavilo zanimanje za človeka, njegove sposobnosti, misli in čustva. Renesansa pa je preporod umetnosti. Zanj je bilo značilno, da so umetniki v svojih upodobitvah slavili človeško telo, slikarji so upodabljali biblijske osebe in zgodbe...
  • Period: 1322 to 1435

    CELJSKI GROFJE

    Moč in oblast Habsburžanov nad današnjim slovenskim prostorom je v 14. in 15. stoletju ogrozila družina Celjskih grofov, ki je bila po poreklu s Štajerske. Svojo skromno posest so s premišljenimi porokami uspešno razširili.
  • 1348

    EPIDEMIJA KUGE

    EPIDEMIJA KUGE
    Kuga ali črna smrt je bila velika pandemija v Zahodni Evraziji in Severni Afriki. To je bila najbolj smrtonosna pandemija v človeški zgodovini, saj je umrlo od 100 do 200 milijonov ljudi.
  • Period: 1408 to

    TURŠKI VPADI

    Prvi turški vpadi v slovenske dežele so se zgodili na začetku 15. stoletja. Turki so vpadli na ozemlje današnje Slovenije leta 1408, ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. Slovenske dežele so bile na vpade nepripravljene in povsem nezaščitene.
  • 1450

    IZUM TISKARSKEGA STROJA

    IZUM TISKARSKEGA STROJA
    Okoli leta 1450 je v Nemčiji Johannes Gutenberg izpopolnil kitajsko tehniko tiskanja in izumil tiskarski stroj s premičnimi kovinskimi črkami.
  • May 28, 1453

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

    TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
    1. maja leta 1453 je 21-letni sultan Mehmed II. Fatih zavzel Carigrad (Konstantinopel), s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje (predvsem v Turčiji) zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka.
  • Period: 1478 to

    KMEČKI UPORI

    Na prehodu v novi vek se je po vsej Evropi položaj kmetov zelo poslabšal. Plemiči so povečevali tlako in kmečke dajatve ter skupaj z meščani omejevali kmečko obrt in trgovino. Ob vsem tem so kmete prizadeli tudi nasilje zemljiških gospodov, spopadi med fevdalci in slabe letine. Zaradi slabega položaja so se kmetje povezali v kmečke zveze in organizirali kmečke upore.
  • 1492

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

    KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
    Leta 1492 je španska kraljica Izabela I. Kastiljska denarno podprla pomorščaka Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance.
  • Period: 1492 to

    NOVI VEK

    Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.
  • 1517

    REFORMACIJA

    REFORMACIJA
    Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Ideje reformatorjev iz 14. in 15. stoletja je v začetku 16. stoletja prevzel in nadgradil nemški redovnik Martin Luter.
  • 1550

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

    PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
    Leta 1550 je Primož Trubar izdal prvi slovenski tiskani knjigi Katekizem, v katerem je zapisal verske nauke, in Abecednik, priročnik za učenje branja in pisanja.
  • 1555

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR

    AUGSBURŠKI VERSKI MIR
    Leta 1555 je rimsko-nemški cesar v Augsburgu sklical zborovanje vseh knezov cesarstva. Sklenili so augsburški verski mir, ki je v Rimsko-nemškem cesarstvu priznal luteranstvo kot novo vero.
  • PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

    PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO
    Leta 1584 je Adam Bohorič napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku Arcticae horulae (Zimske urice). Prav tako je leta 1584 Jurij Dalmatin prvi v slovenščino prevedel Sveto pismo.
  • Period: to

    LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

    V 16. in 17. stoletju je postala prevladujoča oblika vladanja v Evropi absolutizem. Najpomembnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji na prehodu iz 17. v 18. stoletje s kraljem Ludvikom XIV. Njemu pripisujejo rek: Država, to sem jaz.
  • Period: to

    RAZSVETLJENSTVO

    Znanstvena revolucija je utrla pot novim revolucionarnim idejam o državi, družbi in položaju posameznika v njej. Konec 17. stoletja se je po Evropi razširilo miselno-filozofsko gibanje, ki ga imenujemo razsvetljenstvo.
  • Period: to

    MARIJA TEREZIJA

    Marija Terezija je bila razsvetljena absolutistka. Izvedla je številne reforme za modernizacijo svoje države. Njen sin je bil Jožef II.
  • Period: to

    PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Industrijska revolucija je obdobje v 18. in 19. stoletju z značilnim prehodom na strojno izdelavo izdelkov. Industrijska revolucija se je začela v Veliki Britaniji. Izumili so prve stroje in ustanovili tovarne.
  • Period: to

    NAPOLEON BONAPARTE

    V vojnah, ki so potekale v času francoske revolucije, se je izkazal mladi poveljnik Napoleon Bonaparte. Francijo je povzdignil v vojaško silo in postal narodni junak. Bil je francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I.
  • NASTANEK ZDA

    NASTANEK ZDA
    Britanska vlada je uvedla izredno stanje, kolonisti pa so te dogodke izkoristili za začetek vojne za neodvisnost. Zastopniki 13 britanskih kolonij so v Ameriki na kongresu v Philadelphiji 4. julija 1776 sprejeli deklaracijo o neodvisnosti in razglasili odcepitev od matične države. Primarni avtor deklaracije je bil Thomas Jefferson. Tako so nastale Združene države Amerike.
  • Period: to

    FRANCOSKA REVOLUCIJA

    V času Ludvika XVI. je bila Francija v globoki krizi. Državna blagajna je bila prazna, gospodarska politika neuspešna in družbena nasprotja prevelika. Na podeželju so kmetje začeli napadati gradove svojih zemljiških gospodov in začela se je francoska revolucija.
  • Period: to

    ILIRSKE PROVINCE

    Leta 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje povezal v posebno upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva. Poimenoval jo je Ilirske province, njihov sedež je bil v Ljubljani.
  • Period: to

    METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

    Predstavniki evropskih sil so se po porazu francoskega cesarja Napoleona, leta 1815 sestali na Dunaju na dunajskem kongresu. Kongres je vodil avstrijski državni kancler, knez Klemens Metternich, ki je bil nenaklonjen idejam francoske revolucije in je nasprotoval zahtevam meščanstva po politični svobodi.
  • KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

    KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
    Da bi preprečili širjenje svobodomiselnih idej in ponoven izbruh revolucij, so vladarji Avstrijskega cesarstva, Ruskega imperija in Kraljevine Prusije ustanovili Sveto alianso (zvezo). K zvezi so pristopile skoraj vse druge evropske države (Velika Britanija ni pristopila).
  • Period: to

    FRANC JOŽEF I.

    Po odstopu kanclerja Metternicha med revolucijo leta 1848 je mladi nadvojvoda postal guverner Češke; vendar te službe ni nikoli opravljal. Namesto tega je bil poslan na fronto v Italijo, kjer se je pridružil feldmaršalu Radetzkemu pri vojskovanju.
  • POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

    POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
    V času revolucij 1848 so se v srednji in južni Evropi socialne in politične zahteve liberalnega meščanstva povezale z narodnim gibanjem, zato so revolucije v tej regiji dobile naziv pomlad narodov. Narodi so zahtevali enakopravnost ali svojo državo. Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo.
  • Period: to

    BACHOV ABSOLUTIZEM

    1. januarja leta 1813 se je v mestecu Loosdorf rodil avstrijski politik, diplomat in pravnik baron Alexander von Bach. Bil je glavni predstavnik avstrijskega absolutizma in centralizma. Čas njegove politične dejavnosti je znan kot Bachov absolutizem ali neoabsolutizem.
  • Period: to

    DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

    Odkrili so nove vire, kot so nafta, premog in zemeljski plin. Izumi pa so se pojavili v kemiji, biologiji, avtomobilski industriji, vsakdanjem življenju, letalstvu, fiziki, medicini...
  • NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

    NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
    Italijani so bili razdeljeni med več držav. V revoluciji 1848 so glasno izrazili zahteve po skupni državi, a so bili poraženi. V drugi polovici 19. stoletja je pri združevanju Italije pobudo prevzelo Sardinsko kraljestvo. Ob podpori Francije je v vojni proti Avstrijskemu cesarstvu pridobilo Lombardijo in kasneje Benečijo. Leta 1860 je Giuseppe Garibaldi vodil pohod za osvoboditev in združitev Italijanov. Leta 1861 je nastala Kraljevina Italija, ki jo je vodil sardinski kralj Viktor Emanuel II.
  • Period: to

    AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

    Tekmovanje in razlike med severom in jugom so pripeljale do spora, ki je dosegel vrhunec leta 1860, ko je bil za predsednika ZDA izvoljen Abraham Lincoln. Ker je obljubil odpravo suženjstva, so južne države nasprotovale njegovi izvolitvi, izstopile so iz zveze ter ustanovile Konfederacijo. Spor je prerasel v državljansko vojno, ki je potekala med letoma 1861 in 1865.
  • NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

    NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
    Cesar in vlada sta leta 1867 s pogodbo uredila narodni položaj Madžarov, ki so bili najmočnejši med nenemškimi narodi. Uveden je bil dualizem-dvojna monarhija. Država se je preoblikovala v dve samostojni enoti-Avstrijo in Ogrsko, ter dobila novo ime: Avstro-Ogrska.
  • NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

    NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
    Ministrski predsednik Prusije Otto von Bismarck je pripravil in izpeljal združitev nemških dežel brez Avstrije. Prusija je najprej združila severne nemške države (1866), ki so v vojni s Francijo podprle južne nemške države. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Pruski kralj Viljem I. je postal nemški cesar.
  • ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

    ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
    V napetem ozračju med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki ga je povzročila avstro-ogrska priključitev Bosne in Hercegovine (leta 1908), je 28. junija 1914 avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal Sarajevo. Mladi Gavrilo Princip, po narodnosti Srb iz Hercegovine, je streljal nanj in ga smrtno ranil. Avstro-Ogrska je atentat izkoristila za pritisk na Srbijo. Spor med državama se je končal z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji 28.julija 1914.
  • Period: to

    MODERNA DOBA

    Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.