Časovni trak zgodovine

PRAZGODOVINA

200,000 BCE

. Obsega 88% vse zgodovine. Obsega najzgodnejša obdobja človeške zgodovine, od pojava prvih anatomsko modernih ljudi pred približno 300.000 leti pa vse do konca bakrene dobe pred približno 3.000 leti. Prazgodovina se deli na tri obdobja: paleolitik, mezolitik in neolitik. V tem obdobju so se začeli razvijati prvi človeški družbeni sistem, kulture ter orodja in orožja, ki so se s časom spreminjala in izpopolnjevala.

STARI VEK

3500 BCE

Stari vek je obdobje v zgodovini človeštva,. Začetek starih civilizacij se ponavadi datira v 4. tisočletje pr. n. št. in sega vse do konca Rimskega cesarstva v 5. stoletju. Stari vek je zaznamovan z velikimi civilizacijami, kot so antični Grki, Rimljani, Egipčani, Perzijci in Kitajci, ki so pomembno prispevali k razvoju človeštva na področjih, kot so umetnost, znanost, politika in arhitektura

NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

3500 BCE

Nastanek prvih civilizacij je tesno povezan z izumom kmetijstva in razvojem urbanih središč. Začetek kmetijstva in živinoreje se običajno datira v obdobje neolitika, približno 10.000 let pr. n. št. Ljudje so se začeli naseljevati v stalna naselja, kjer so se lahko ukvarjali s kmetovanjem, vzrejo živali in obrtjo.

PREDHOMERSKA DOBA

2200 BCE

Predhomerska doba predstavlja zgodnje obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 3000 do 1100 pr. n. št. V tem obdobju so na območju Grčije živele številne plemenske skupnosti, ki so se ukvarjale z živinorejo, kmetijstvom in ribištvom. Vzpostavile so tudi stike s sosednjimi narodi, kot so Feničani in Egipčani.

GRŠKA TEMNA DOMA

1120 BCE

Grška temna doba, imenovana tudi grška temna doba ali temna arhaična doba, je obdobje v zgodovini Grčije, ki je trajalo od približno 1100 do 800 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z družbenim, političnim in kulturnim razpadom po propadu Mikenškega kraljestva.

NASTANEK GRŠKIH POLISOV

800 BCE

Grški polisi so nastali v 8. stoletju pr. n. št. na ozemlju današnje Grčije. Polis je bil majhen, samostojen mestni državni sistem, ki je vključeval mesto in njegovo okolico. Polisi so bili neodvisni drug od drugega in so imeli svoje lastne politične, gospodarske in kulturne institucije.
Nastanek polisov je bil posledica več dejavnikov, med katerimi so bili pomembni razvoj kmetijstva in povečanje prebivalstva, ki je spodbudilo potrebo po organiziranju družbe.

ARHAIČNA GRČIJA

776 BCE

Arhaična Grčija predstavlja obdobje grške zgodovine, ki se je začelo okoli leta 800 pr. n. št. in trajalo do približno 480 pr. n. št. V tem obdobju so Grki začeli razvijati novo kulturo, ki se je odrazila v razvoju politike, gospodarstva, umetnosti in filozofije.

USTANOVITEV RIMA

753 BCE

Po legendi naj bi bila ustanovitev Rima povezana z dvojčkoma Romulom in Remom, ki sta bila po mitu sinova boga vojne, Marse in vestalka Reje Silvie. Po legendi sta bila Romul in Remo zapuščena na bregu reke Tibere, kjer sta ju posvojila volkulja in pastir. Ko sta zrasla, sta želela ustanoviti mesto, vendar sta se sporekla o tem, kje ga postaviti. Med prepiranjem naj bi Romul ubil Rema in tako postal edini ustanovitelj Rima.

RIMSKA REPUBLIKA

509 BCE

Rimska republika je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. in je bila obdobje v zgodovini Rima, ko je bil Rim vladan kot republika. V tem obdobju so se politične in družbene institucije Rima razvijale in uveljavljale ter oblikovale Rimo kot pomembno središče antične civilizacije. Rimsko republiko so vodili dve konsula, ki sta bila izvoljena za enoletni mandat, nato pa sta se vrnila v Senat.

KLASIČNA GRČIJA

500 BCE

Klasična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo okoli leta 480 pr. n. št. in trajalo do približno 323 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z razcvetom umetnosti, filozofije, demokracije in znanosti, ter z razvojem grškega imperija. V tem obdobju so se Atene uveljavile kot eno od najpomembnejših kulturnih in političnih središč klasične Grčije, zlasti pod vodstvom voditelja Perikla

GRŠKO PERZIJSKE VOJNE

499 BCE

Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med Grčijo in Perzijo v 5. stoletju pr. n. št. Prva vojna se je začela leta 492 pr. n. št., ko so Perzijci poskušali osvojiti grške kolonije v Malii in Egejskih otokih. V drugi vojni leta 480 pr. n. št. je perzijski kralj Kserks I. poskušal osvojiti celotno Grčijo, vendar so ga grške poliske države na čelu z Atenami in Sparto uspešno ustavile v bitki pri Salamisu in na kopnem v bitki pri Platajah.

ALEKSANDER VELIKI

356 BCE

Aleksander Veliki je bil grški vojskovodja in kralj Makedonije, ki je živel v 4. stoletju pr. n. št. Rodil se je leta 356 pr. n. št. v Pelli, glavnem mestu Makedonije, kot sin kralja Filipa II. Makedonskega in njegove žene Olimpije. Po očetovi smrti leta 336 pr. n. št. je postal kralj Makedonije in nadaljeval očetovo politiko osvajanja grških mestnih držav. Aleksander je s svojo vojsko osvojil in podredil večino Perzijskega cesarstva ter segel vse do Indije

HELENISTIČNA GRČIJA

323 BCE

Helenistična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in je trajalo do osvojitve Grčije s strani Rimljanov leta 146 pr. n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z razvojem grške kulture in civilizacije, ki se je širila po vsem Sredozemlju. Helenistična doba je bila zaznamovana z velikimi vojnami med nasledniki Aleksandra Velikega, ki so se borili za oblast nad njegovim imperijem

PUNSKE VOJNE

264 BCE

Punske vojne so bile tri vojne, ki so se odvijale med Rimskim imperijem in Kartaginskim imperijem med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Kartagina je bila mesto-država na obali današnje Tunizije in je bila zelo bogata in močna. Prva punska vojna se je začela zaradi spora glede Sicilije in trajala od leta 264 pr. n. št. do leta 241 pr. n. št. Rimljani so zmagali v bitki pri Ecnomusu, ki je bila ena največjih pomorskih bitk v zgodovini.

RIMSKA GRČIJA

146 BCE

Rimsko Grčijo se običajno nanaša na obdobje zgodovine, ko je bilo območje Grčije pod rimsko oblastjo. Rimljani so osvojili Grčijo leta 146 pr. n. št. po dolgem obdobju vojn med Rimljani in Makedonci. Po osvojitvi Grčije je Rimsko cesarstvo prevzelo grško kulturo, umetnost in filozofijo ter jo združilo s svojo lastno kulturo.

GAJ JULIJ CEZAR

100 BCE

Gaj Julij Cezar je bil pomemben rimske državnik, vojaški general in pisatelj, ki je živel od 100 pr. n. št. do 44 pr. n. št. Igral je ključno vlogo pri preoblikovanju rimske republike v rimski imperij, njegove vojaške osvojitve pa so pomembno razširile rimska ozemlja. Cezar je znan tudi po svojem pisanju, med drugim po svojih komentarjih o galski vojni in svoji avtobiografiji De bello Gallico.

GAJ OKTAVIJAN AVGUST

64 BCE

Gaj Oktavijan Avgust, rojen kot Gaj Julij Cezar Oktavijan (63 pr. n. št. - 14 n. št.), je bil rimskega porekla in je bil prvi rimski cesar. Bil je posvojeni sin in nečak Gaja Julija Cezarja ter je postal eden najvplivnejših ljudi v Rimskem imperiju. Po Cezarjevi smrti je Oktavijan postal del drugega triuma, v katerem so bili tudi Mark Antonij in Lepidus. Po končanih vojnah z Markom Antonijem in Kleopatro je Oktavijan postal neomejen vladar Rimskega imperija

RIMSKO CESARSTVO

27 BCE

Rimsko cesarstvo je trajalo od leta 27 pr. n. št. do leta 476 n. št. in je bil sistem vladanja, ki se je razvil po koncu rimske republike. V tem obdobju je bil Rim vladan kot monarhija, kjer so oblast imeli cesarji, ki so bili najvišji avtoriteti v državi. Cesarstvo se je začelo z vzponom Julija Cezarja, ki je postal diktator Rima. Po njegovi smrti je njegov nečak Avgust (tudi znan kot Oktavijan) postal prvi rimski cesar

ZAČETEK KRŠČANSTVA

1 CE

Krščanstvo se je začelo v 1. stoletju našega štetja v Judeji, ki je bila v tistem času del Rimskog cesarstva. Jezus Kristus, ki ga kristjani verjamejo kot Božjega sina in Odrešenika, je bil rojen v Betlehemu in javno deloval v svojih tridesetih letih. Učil je o ljubezni, usmiljenju in osebnem odnosu z Bogom. Svoje nauke je utemeljeval s čudeži, ki jih je izvajal pred ljudmi. Vendar so ga rimski in judovski oblastniki obtožili bogokletstva in ga obsodili na smrt s križanjem.

BIZANTINSKO CESARSTVO

324

Bizantinsko cesarstvo, znan tudi kot Vzhodno rimsko cesarstvo, je nastalo po razdelitvi rimskega cesarstva leta 395 n. št. na Zahodu in Vzhodu. Bizantinsko cesarstvo je zajemalo ozemlje, ki obsega današnjo Turčijo, Grčijo, Balkan in deli Azije in Afrike.

RIMSKI IMPERJI SE RAZDELI NA ZAHOD IN VZHOD

324

Rimski imperij se je razdelil na Zahodni in Vzhodni del leta 324 po Kristusu, ko je rimski cesar Teodozij I. umrl. Imperij se je razdelil med njegova sinova, Honorija in Arkadija, ki sta dobila vsak svoj del imperija. Zahodni del imperija je imel sedež v Rimu in je obsegal območje zahodno od Balkana, vključno s celotno Italijo, Galijo, Iberskim polotokom in Britanijo. Vzhodni del imperija, z glavnim mestom Konstantinopelom, pa je obsegal vzhodno polovico imperija

KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu

380

Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu šele v 4. stoletju, ko je cesar Konstantin Veliki sprejel krščanstvo kot svojo vero in ga začel podpirati. Konstantin je zmagal v bitki pri Milvijskem mostu leta 312 po Kristusu, pri čemer je pred bitko videl vizijo križa in slišal glas, ki mu je naročil, naj v imenu Kristusa zmaguje. Po zmagi je cesar Konstantin izdal edikt, ki je zagotavljal svobodo vere kristjanom in jih začel podpirati s finančnimi in političnimi sredstvi.

SREDNJI VEK

476

Srednji vek je obdobje v zgodovini Evrope, ki je sledilo po padcu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju in trajalo vse do konca 15. stoletja oziroma do začetka renesanse. V tem obdobju so se razvile nove družbene, gospodarske in politične strukture, ki so povezane z vzponom krščanstva, oblikovanjem fevdalnega sistema, plemstva in različnih družbenih razredov. Srednji vek je znan po številnih zgodovinskih dogodkih in osebnostih, kot so križarske vojne, vojvodje, baroni in vitezi

PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

476

Propad Zahodnega dela Rimskega cesarstva je bil dolgotrajen proces, ki se je začel že v 3. stoletju in je dosegel vrhunec v 5. stoletju. Zunanji in notranji dejavniki so vplivali na postopno razgradnjo imperija. Eden glavnih vzrokov za propad Zahodnega Rimskega cesarstva so bile vojne s germanskimi ljudstvi, ki so se v 3. in 4. stoletju začela seliti v ozemlje Rimskega cesarstva.

CESAR JUSTINIJAN I.

527

Cesar Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565. V času njegovega vladanja je Bizantinski imperij dosegel svoj vrhunec in postal eden najmočnejših in najbolj razviti imperijev svojega časa. Justinijan je znan predvsem po svojih reformah in prizadevanjih za obnovo imperija. Uvedel je številne zakone in reforme, vključno z novelami, ki so posodobile rimsko zakonodajo. Njegova prizadevanja za obnovo imperija so se odražala v številnih gradbenih projektih.

ZAČETEK ISLAMA

622

Začetek islamske vere se običajno datira v leto 610, ko naj bi se prerok Mohamed (Muhammad) prvič slišal Božji glas skozi nadangela Gabriela. Ta dogodek se imenuje poslanstvo ali razodetje in je bil zabeležen v islamski sveti knjigi Koranu. Po prejetju razodetja je Mohamed začel širiti islam in privabljati nove privržence, najprej v svojem rojstnem mestu Meki in kasneje v Medini.

KARANTANIJA

623

Karantanija je bila zgodovinska pokrajina, ki je obsegala večji del današnje Slovenije, del Avstrije in Italije. Bila je samostojna država v zgodnjem srednjem veku, od 7. do 9. stoletja, in je bila pomembna politična in kulturna sila na tem območju. Karantanci so bili slovansko pleme, ki se je naselilo v tem delu Alp v 6. stoletju. V 7. stoletju so se združili pod vodstvom kneza Karanta in ustanovili Karantanijo.

REKONKVISTA

711

Rekonkvista je bil proces ponovnega osvajanja Iberskega polotoka, ki ga je v 8. stoletju zavzela islamska vojska. Začel se je v začetku 8. stoletja in je trajal do 15. stoletja. Rekonkvista se je izvajala predvsem na ozemlju današnje Španije in Portugalske, vendar je vključevala tudi del Južne Francije. Krščanski kraljestva so se sčasoma združevala in povečevala svojo moč, da bi se lahko uprli muslimanski vladavini.

KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

800

Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo pomembno zgodovinsko dogajanje, ki se je zgodilo leta 800 v baziliki sv. Petra v Rimu. Takrat je papež Leon III. na prošnjo Karla Velikega, kralja Frankov, kronal Karla za rimsko cesarja, s čimer se je začela obdobje, ki se je imenovalo Sveti rimski cesarstvo. Karl Veliki, ki je bil znan tudi kot Karolus Magnus, je bil eden najmočnejših vladarjev srednjega veka in je vladal nad velikim delom Evrope, vključno s Francijo, Nemčijo in Italijo.

VELIKA SHIZMA

1054

Velika shizma, znana tudi kot vzhodno-zahodna shizma, je bila razkroj v krščanski Cerkvi v 11. stoletju, ki je vodil do razdelitve krščanske Cerkve na dva ločena dela: rimskokatoliški in pravoslavni. Vzroki za shizmo so bili kompleksni in so vključevali teološka, cerkvena in politična vprašanja. Vzrok se je osredotočal na filioque, izraz v krščanski doktrini, ki se nanaša na izvor Svetega Duha. Rimskokatoliška Cerkev je verjela, da Sveti Duh izvira iz Očeta in Sina

KRIŽARSKE VOJNE

1095

Križarske vojne so bile serija vojaških pohodov, ki so se zgodili med 11. in 13. stoletjem, ko so se kristjani iz Zahodne Evrope odpravili na vojaške pohode v Sveti deželi (Palestina, Jeruzalem), ki jih je tedaj obvladovala muslimanska dinastija Seljukov. Križarske vojne so imele versko in politično ozadje. V 11. stoletju so se kristjani iz Zahodne Evrope občutili ogrožene zaradi širjenja muslimanske moči na Bližnjem vzhodu.

HUMANIZEM IN RENESANA

1300

Humanizem in renesansa sta bila dva pomembna gibanja v zgodovini evropske kulture, ki sta se razvila v 14. in 15. stoletju. Oba sta se osredotočila na človeka kot posameznika, njegovo znanje, umetnost in razvoj.

CELJSKI GROFJE

1322

Celjski grofje so bili plemiški rod, ki je vladal na območju današnje Slovenije in deloma tudi Hrvaške v obdobju od 14. do 15. stoletja. Njihovo ime izhaja iz mesta Celje, kjer so imeli svoje glavno gospostvo. Celjski grofje so bili ena najpomembnejših plemiških družin na območju srednje Evrope v srednjem veku. Med njihovimi najpomembnejšimi dosežki je bilo združevanje slovenskih in hrvaških dežel pod eno oblastjo, kar je predstavljalo pomemben korak v oblikovanju slovenske državnosti.

EPIDEMIJA KUGE

1348

Epidemija kuge, imenovane tudi Črna smrt, je bila najbolj smrtonosna pandemija v zgodovini človeštva. Začela se je okoli leta 1347 na Kitajskem in se nato razširila po Aziji, Evropi in Afriki, ter v obdobju nekaj let usodno vplivala na prebivalstvo sveta. V Evropi je kuga prvič prizadela Sicilijo leta 1347, ko so trgovci iz Konstantinopla pripeljali okuženo blago na otok. Od tam se je hitro razširila na celino in se v naslednjih letih razširila po vsej Evropi.

TURŠKI VPADI

1408

Turški vpadi so se zgodili v različnih obdobjih zgodovine, najbolj pa so bili izraziti v obdobju Osmanskega cesarstva, ki je trajalo od 14. do začetka 20. stoletja. Osmanom (turško Osmanlı) je bil turški rod, ki je v 14. stoletju ustanovil svojo državo na ozemlju današnje Turčije. Kasneje je Osmansko cesarstvo pod svojo oblast zajelo tudi velik del Balkana in druge dele Evrope, Azije in Afrike.

IZUM TISKARSKEGA STROJA

1450

Izum tiskarskega stroja, ki ga je razvil nemški izumitelj Johannes Gutenberg v 15. stoletju, velja za enega najpomembnejših izumov v zgodovini. Do tega časa so knjige, časopisi in druge tiskane materiale pisali in ročno kopirali mojstri rokopisa. To je bilo zelo časovno in finančno zahtevno ter posledično draga dejavnost, kar je tiskane materiale omejevalo le na ozke sloje družbe.

TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA

1453

Turško zavzetje Konstantinopla je bil dogodek leta 1453, ko so osmanski Turki pod vodstvom sultana Mehmeda II. zavzeli mesto Konstantinopel, ki je bilo takrat prestolnica Vzhodnega rimsko cesarstva (Bizantinskega cesarstva). Turški napad na Konstantinopel se je začel aprila 1453 in trajal več tednov. Osmanom je uspelo prebiti obrambo mesta in 29. maja so vdrli v središče mesta ter osvojili cesarsko palačo. Cesar Konstantin XI. je umrl med zadnjim bojem za mesto.

KMEČKI UPORI

1478

Kmečki upori so bili upori kmečkega prebivalstva proti družbeno-političnemu sistemu, ki je obstajal v srednjem veku in zgodnjem novem veku. Ti upori so se pojavili v različnih delih Evrope in so bili posledica nezadovoljstva kmetov zaradi težkih delovnih razmer, pomanjkanja pravic, visokih davkov in drugih oblik izkoriščanja. V Sloveniji so najbolj znani kmečki upori proti Habsburški monarhiji v 16. in 17. stoletju.

NOVI VEK

1492

Novi vek je obdobje v zgodovini človeštva, ki se je začelo z renesanso in končalo z začetkom industrijske revolucije v 18. stoletju. Označuje prehod iz srednjega veka v sodobni čas in se lahko razdeli na več obdobij, kot so renesansa, reformacija, zgodnja moderna doba in znanstvena revolucija.

KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

1492

Kolumbovo odkritje Amerike je bil pomemben dogodek v zgodovini, ki se je zgodil 12. oktobra 1492. Kolumb in njegova posadka so bili prvi Evropejci, ki so pristali na tleh Novega sveta, čeprav so mislili, da so prispeli v Indijo. Kolumb, ki je bil italijanski pomorščak v službi španske krone, je želel najti krajšo pot do Indije in zato zaplul na zahod.

REFORMACIJA

1517

Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki se je začelo kot kritika in izziv obstoječi rimskokatoliški cerkvi. Glavni cilj reformacije je bilo obnoviti in prenoviti krščanstvo, ki se je po mnenju reformatorjev oddaljilo od prvotne vere. Reformacija je pripeljala do razcepa krščanske cerkve na katoliško in protestantsko vej, kar je imelo velik vpliv na evropsko zgodovino. Nekateri pomembni reformatorji so bili Martin Luther, John Calvin in Huldrych Zwingli.

PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

1550

Prva slovenska tiskana knjiga je Katekizem in abecednik, ki ga je leta 1550 izdal protestantski reformator Primož Trubar v Tübingenu v Nemčiji. Knjiga je vsebovala osnove krščanske vere, molitve in abecednik, namenjen poučevanju branja in pisanja slovenskega jezika. Leta 1550 je izšla tudi druga slovenska tiskana knjiga, Katekizem in postil, ki jo je prav tako napisal in izdal Primož Trubar v Tübingenu. Ta knjiga je vsebovala poleg osnov krščanske vere in molitev tudi postne pridige.

AUGSBURŠKI VERSKI MIR

1555

Augsburški verski mir je bil dogovor, dosežen leta 1555 v Augsburgu, med katoliškim in protestantskim delom Svetega rimskega cesarstva. Dogovor je bil dosežen po več letih konfliktov in vojn med katoliško in protestantsko stranjo, v katerih so bili vpleteni tudi nekateri nemški knezi. Augsburški verski mir je priznaval obstoj protestantizma v Nemčiji in je zagotovil versko svobodo za protestante.

PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

1584

Prva slovenska slovnica se imenuje Artikuli obeh krstov, ki jo je napisal protestantski reformator Jurij Dalmatin. Knjiga je izšla leta 1583 v Wittenbergu in predstavlja prvo slovensko gramatiko ter eno najpomembnejših knjig v zgodovini slovenskega jezika. Dalmatin je leta 1584 izdal tudi prvi prevod Svetega pisma v slovenski jezik, imenovan Biblija, kar je predstavljalo izjemen dosežek za slovensko kulturo in religijo.

LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

1643

Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj med letoma 1643 in 1715. Bil je poznan po svoji vladavini absolutizma, kar pomeni, da je imel popolno oblast nad državo in njenimi prebivalci. Ludvik XIV. je uvedel vrsto reform in ukrepov, s katerimi je okrepil svojo oblast. Ustanovil je centralno vlado in razširil vladarsko birokracijo, da bi lahko bolje nadzoroval državo. Uvedel je tudi državno monopolizacijo trgovine in ustanovil francosko vzhodnoindijsko družbo.

RAZSVETLJENSTVO

1680

Razsvetljenstvo je bilo obdobje intelektualnega in kulturnega gibanja v 18. stoletju, ki je poudarjalo znanost, razum, svobodo in enakost. Osredotočalo se je na kritično razmišljanje in sprejetje novih idej, v nasprotju z dogmatičnim razmišljanjem in tradicionalnimi koncepti. Razsvetljenstvo je vplivalo na različna področja, vključno z filozofijo, politiko, literaturo, umetnostjo in znanostjo. Ena ključnih značilnosti razsvetljenstva je bilo poudarjanje razuma in logike.

MARIJA TEREZIJA

May 13, 1717

Marija Terezija (1717-1780) je bila avstrijska cesarica, ki je vladala med letoma 1740 in 1780. Bila je hčerka Karla VI. in Elizabete Kristine Brunšvik-Wolfenbüttelske ter mati cesarja Jožefa II. in cesarice Marije Antoanete. Marija Terezija je bila znana po svojih reformah, ki so se osredotočale na modernizacijo države, uvedbo šolstva, odpravo fevdalizma in krepitev avtoritete cesarstva. Prav tako je izdala tudi Zakonik Marije Terezije

PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

1750

Prva industrijska revolucija je bila obdobje hitrega gospodarskega razvoja, ki se je začelo v 18. stoletju v Veliki Britaniji. Med najpomembnejšimi dosežki prve industrijske revolucije so bili izum parnega stroja, ki je omogočil veliko bolj učinkovito proizvodnjo energije, izum tekstilnih strojev, ki so omogočili večjo proizvodnjo tekstila, ter izum železniškega sistema, ki je omogočil hitrejši in učinkovitejši transport blaga.

NAPOLEON BONAPARTE

Aug 15, 1769

Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški voditelj in politik, ki je živel v 18. in 19. stoletju. Postal je znan kot general francoske vojske, kasneje pa je postal tudi cesar Francije. Napoleon je igral ključno vlogo v francoski revoluciji in kasneje v evropskih vojnah, vključno z napoleonskimi vojnami, ki so se razvile po njegovi vladavini. Med njegovimi dosežki spadajo razširitev francoskega imperija, uvedba novih reform in modernizacija države ter spodbujanje znanosti in umetnosti.

NASTANEK ZDA

Jul 4, 1776

Nastanek ZDA se nanaša na obdobje ameriške zgodovine med letoma 1776 in 1783, ko so britanske kolonije na severu Amerike razglasile neodvisnost od Velike Britanije in se združile v Združene države Amerike. Dejanska neodvisnost in priznanje ZDA s strani Velike Britanije sta se zgodila leta 1783 po koncu ameriške revolucije, v kateri so kolonisti pod vodstvom Georgea Washingtona premagali britanske sile.

FRANCOSKA REVOLUCIJA

Jul 14, 1789

Francoska revolucija je bila zgodovinski dogodek, ki se je začel leta 1789 in se končal leta 1799. Spremembe v Franciji so vplivale na celotno Evropo in svet, saj so prinesle spremembe v političnem, družbenem in gospodarskem smislu ter pomembno vplivale na svetovno zgodovino. Revolutivno gibanje se je začelo zaradi različnih dejavnikov, med katerimi so bili visoki davki, pomanjkanje hrane, družbena neenakost in politična represija.

ILIRSKE PROVINCE

Oct 14, 1809

Ilirske province so bile provinca Francoskega cesarstva, ki so jo ustanovili Napoleonove francoske sile leta 1809. Vključevale so ozemlje današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dela Italije in Avstrije. Imele so glavno mesto v Ljubljani. Cilj ustanovitve Ilirskih provinc je bil uveljaviti francoski vpliv na Balkanu in nadomestiti avstrijsko prisotnost na tem območju.

METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

1815

Metternichov absolutizem je politični sistem, ki je bil uveljavljen v Avstriji med letoma 1815 in 1848. Ta sistem je bil uveden po koncu Napoleonovih vojn in ustanovitvi Svete alianse, ki jo je sestavljala Avstrija, Rusija in Prusija. Metternich je bil vodilni avstrijski politik tistega časa in je bil odgovoren za uvedbo absolutistične politike, ki je zajemala cenzuro, omejitev svobode tiska, nadzor nad izobraževanjem ter omejitev političnih svoboščin.

KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

1821

Kongres Svetovne zveze, tudi znan kot Kongres Svetovne zveze, je potekal v Ljubljani med 14. in 26. majem 1821. Kongres se je odvijal v času po napoleonskih vojnah in je bil organiziran s strani ruskega cesarja Aleksandra I. z namenom, da bi okrepil vlogo monarhov in ohranil status quo v Evropi. Na kongresu so sodelovali predstavniki večine evropskih držav, med njimi tudi Avstrije in Rusije, Slovenija pa je bila takrat del Habsburške monarhije.

FRANC JOŽEF I.

Aug 18, 1830

Franc Jožef I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar, ogrski kralj in monarh več drugih ozemelj v srednji Evropi od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Kot avstrijski cesar je nasledil svojega strica Ferdinanda I. in postal tudi avstrijski cesar. ogrski kralj leta 1867, potem ko je bil dosežen kompromis med Avstrijo in Madžarsko, s katerim je nastala Avstro-Ogrska.

POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

1848

Pomlad narodov je bilo obdobje v evropski zgodovini med letoma 1848 in 1849, ko so v različnih državah izbruhnili revolucionarni izbruhi in nacionalni boji za samostojnost ter demokratične reforme. V tem času so se ljudje po Evropi začeli zavedati svoje narodne identitete in se boriti za svoje pravice. Tudi v Sloveniji je prišlo do tega, da so se Slovenci začeli boriti za svojo kulturno in politično neodvisnost ter zedinjenje v enotno celoto.

BACHOV ABSOLUTIZEM

1849

Bach je bil znan po svoji privrženosti strogim glasbenim strukturam in pravilom, kot sta kontrapunkt in harmonija, za njegovo glasbo pa je pogosto značilna kompleksnost in zapletena plast. Nekateri učenjaki so ta pristop opisali kot "absolutno glasbo", kar pomeni, da gre za glasbo, ki je namenjena samo sebi in lastni notranji strukturi, namesto da bi nanjo vplivali zunanji dejavniki, kot so besedilo ali programski elementi.

DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

1850

Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je trajala do začetka 20. stoletja. V tem obdobju je prišlo do nadaljnjega tehnološkega napredka in razvoja, zlasti na področju električne energije, kemije in transporta. Med najpomembnejšimi dosežki druge industrijske revolucije so bili izumi, kot so električna žarnica, telegraf, telefon, avtomobil in letalo.

AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

1861

Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila oborožen spopad med Severom (Združene države Amerike) in Jedom (Konfederacija južnih držav), ki je nastala zaradi različnih političnih, ekonomskih in socialnih razmer ter predvsem zaradi vprašanja suženjstva. Glavni vzrok konflikta je bilo vprašanje suženjstva, saj so bile južne države gospodarsko odvisne od suženjskega dela, medtem ko so se severne države zavzemale za njegovo odpravo.

NASTANEK AVSTRO-OGRSKE

1867

Avstro-Ogrska je bila dvonacionalna država, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918 na območju srednje Evrope. Nastala je kot posledica kompromisa med avstrijskim cesarjem Francem Jožefom I. in madžarskimi politiki, znanim kot Avstro-Ogrski izglede, ki je bil dosežen po porazu Avstrije v vojni s Prusijo leta 1866.

NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA

1871

Nemško cesarstvo je bila ustanovljena leta 1871, po zmagi Prusije nad Francijo v vojni leta 1870-1871. Nastanek nemškega cesarstva je bil posledica združevanja različnih nemških držav v eno veliko in močno državo pod vodstvom Prusije.

29. 3. 1874–26. 7. 1934 -> RUDOLF MAISTER

Period: Mar 29, 1874 to Jul 26, 1934

Rudolf Maister, znan tudi kot Vojanov Maister, je bil pomemben slovenski vojaški voditelj, pesnik in politik. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku, v tedanji Avstro-Ogrski monarhiji, in umrl 26. julija 1934 v Mariboru, v tedanji Kraljevini Jugoslaviji. Med prvo svetovno vojno je Maister postal znan po svojih vojaških dosežkih. Leta 1918 je kot poveljnik Štajerske varnostne straže prevzel nadzor nad Mariborom in ga obranil pred napadom nemških enot.

SODOBNOST

1900

Sodobnost je obdobje v zgodovini človeštva, ki sledi industrijski revoluciji in se nadaljuje do danes. Začetek sodobnosti se običajno datira v 19. stoletje V tem obdobju so se zgodile številne družbene, kulturne in tehnološke spremembe. Na področju politike so se pojavile nove oblike vladavine, kot je demokracija, in sprejete so bile nove ustave.

ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA

Period: Jun 28, 1914 to Jun 28, 1914

Oprostite za nesporazum. Zdaj razumem, na kateri dogodek se nanašate. 28. junija 1914 je bil izveden atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Atentat je izvedla skupina mladih bosanskih Srbov, ki so bili del tajne organizacije Črna roka. Atentat je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla do začetka Prve svetovne vojne.

prva svetovna vojna

Period: Jul 28, 1914 to Nov 11, 1918

Prva svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je trajal od leta 1914 do leta 1918. Vojna je vključevala večino vodilnih svetovnih sil tistega časa in se je začela z atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda v Sarajevu, kot sem že omenil prej. Konflikt je vključeval dve glavni zavezniški sili: Antantne sile (sestavljene iz Francije, Velike Britanije, Rusije in kasneje ZDA) ter Centralne sile ( Nemčije, Avstro-Ogrske, Osmanovskega cesarstva in Bolgarije).

soška fronta

Period: May 1, 1915 to Nov 1, 1917

Soška fronta je bila ena izmed ključnih front med Prvo svetovno vojno. Nahajala se je med Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo vzdolž reke Soče (italijansko: Isonzo) na ozemlju današnje Slovenije in Italije. Fronta je bila vzpostavljena leta 1915 in trajala vse do konca vojne leta 1918.

ruska revolucija

Jan 1, 1917

Ruska revolucija se nanaša na zgodovinski dogodek v Rusiji, ki se je odvijal med letoma 1917 in 1923. Ta revolucija je privedla do padca carskega režima in vzpostavitve komunistične oblasti, kar je močno vplivalo na politično, gospodarsko in družbeno ureditev Rusije ter imelo posledice po vsem svetu.

29. 10. 1918 -> DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV

Oct 29, 1918

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (pozneje preimenovana v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena 29. oktobra 1918 po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva ob koncu Prve svetovne vojne. Ta nova država je bila večnacionalna in je združevala večjezične in večetnične regije, ki so bile prej del Avstro-Ogrske.

1. 12. 1918–29. 11. 1945-> KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA

Period: Dec 1, 1918 to Nov 29, 1945

Kraljevina SHS (Serbo-Hrvaško-Slovensko kraljestvo) je bila ustanovljena 1. decembra 1918 po koncu Prve svetovne vojne, ko se je združila Država Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevina Srbija. Kraljevina SHS je bila monarhija, v kateri je kraljeval kralj Aleksander I. Kraljevina SHS je bila sestavljena iz večjezičnih in večetničnih regij, ki so zajemale ozemlje sedanje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije ter del Kosova in Vojvodine.

PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA

Jan 21, 1920

Parizska mirovna konferenca je potekala med 18. januarjem 1919 in 21. januarjem 1920 v Parizu, Francija. Konferenca je bila organizirana po koncu Prve svetovne vojne in je imela cilj določiti pogoje za mir in oblikovati nove mednarodne odnose po vojni. Na konferenci so se zbrali predstavniki zmagovalnih držav, med katerimi so bile predvsem Združeno kraljestvo, Francija, Združene države Amerike in Italija.

4. 6. 1920 -> TRIANONSKA POGODBA – MEJA V PREKMURJU

Jun 4, 1920

Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, sklenjena 4. junija 1920 med zmagovalnimi zavezniki Prve svetovne vojne in Madžarsko. Pogodba je določila nove meje in teritorialne razdelitve po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva. Glede Prekmurja je Trianonska pogodba odločila, da bo večji del Prekmurja, ki je bil pred vojno del avstro-ogrske države, pripadel Kraljevini SHS (kasneje Kraljevina Jugoslavija).

10. 10. 1920 -> KOROŠKI PLEBISCIT

Oct 10, 1920

Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal 10. oktobra 1920 v avstrijski pokrajini Koroška. Na plebiscitu so prebivalci Koroške odločali o tem, ali želijo ostati del Avstrije ali se pridružiti Kraljevini SHS (pozneje Kraljevina Jugoslavija). Po koncu Prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske so se na Koroškem pojavili etnični in politični spori med nemško govorečo večino in slovensko govorečo manjšino.

STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI

Period: Apr 1, 1922 to Oct 16, 1952

Stalinizem se nanaša na obdobje v zgodovini Sovjetske zveze, ko je Joseph Stalin imel oblast. Ta obdobja segajo od leta 1922, ko je Stalin postal generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze, do njegove smrti leta 1953. Stalin je uvedel totalitarni politični sistem, ki je temeljil na močni centralizaciji oblasti, političnem nasilju, kolektivizaciji kmetijstva in industrializaciji države.

FAŠIZEM V ITALIJI

Period: Oct 30, 1922 to Sep 3, 1943

Fašizem v Italiji je bil politični in družbeni sistem, ki je prevladoval v Italiji med letoma 1922 in 1943. Vodja italijanskega fašizma je bil Benito Mussolini. Mussolini je leta 1922 vodil fašistični marš na Rim, s katerim je pritiskal na kralja Viktorja Emanuela III., da bi ga imenoval za premierja. Po tem dogodku je Mussolini prevzel oblast in začel vzpostavljati fašistično diktaturo v Italiji.

ZLATA DVAJSETA LETA

Jan 1, 1925

Zlata dvajseta leta se nanašajo na obdobje med letoma 1920 in 1929, ki je sledilo koncu Prve svetovne vojne. Izraz "zlata dvajseta leta" se pogosto uporablja za opis obdobja ekonomskega in kulturnega razcveta v večini zahodnih držav, zlasti v Združenih državah Amerike. Po koncu vojne so se gospodarske razmere v mnogih državah izboljšale. ZDA so doživele hitro gospodarsko rast, povezano s povečano industrijsko proizvodnjo, množično proizvodnjo in razcvetom potrošništva.

VELIKA GOSPODARSKA KRIZA

Jan 1, 1929

Leta 1929 se je začela Velika gospodarska kriza, najhujša svetovna gospodarska recesija v zgodovini. Ta kriza je imela globalne posledice in je trajala vse do 1930-ih let. Velika gospodarska kriza je imela svoje korenine v pretiranih spekulacijah na borzi in prevelikem zadolževanju v Združenih državah Amerike v 1920-ih letih. 24. oktobra 1929, znanem kot Črni četrtek, se je na newyorški borzi začel strm padec cen delnic, ki se je nadaljeval v naslednjih dneh.

NACIZEM V NEMČIJI

Period: Mar 5, 1933 to May 8, 1945

Nacizem v Nemčiji je bil politični sistem, ki je prevladoval med letoma 1933 in 1945. Na čelu nacističnega režima je bil Adolf Hitler. Hitler je leta 1933 postal nemški kancler in kmalu nato prevzel popolno oblast kot vodja nacistične stranke. Nacistična ideologija temelji na rasizmu, nacionalizmu, antisemitizmu in totalitarnem vladanju.

1936–1939 -> ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

Period: Jan 1, 1936 to Jan 1, 1939

Španska državljanska vojna je bila oborožen konflikt, ki je potekal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Ta vojna je nastala kot posledica političnih in družbenih napetosti v državi ter boja med republikanskimi silami in nacionalističnimi silami, vodeno predvsem s strani generala Francisca Franca. Leta 1936 je izbruhnila vojna, potem ko so se v Španiji zaostrili politični spori med republikanci in nacionalisti.

1. 9. 1939–3. 9. 1945 -> DRUGA SVETOVNA VOJNA

Period: Sep 1, 1939 to Sep 3, 1945

Druga svetovna vojna je globalni oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1939 in 1945. Vojna je vključevala večino svetovnih držav, razdeljenih v dve vojaški zvezi: zavezništvo, vodeno s strani Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze in drugih držav, ter Os, v katero so spadale Nemčija, Italija, Japonska in druge države.

6. 4. 1941 -> NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO

Apr 6, 1941

aprila 1941 je nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja izvedla napad na Kraljevino Jugoslavijo med drugo svetovno vojno. Napad je bil del njihove vojaške strategije za osvajanje Balkana in vzpostavitev nemške prevlade v tem delu Evrope.
Nemška vojska je sprožila napad na več delov Jugoslavije, vključno s Slovenijo, Srbijo, Hrvaško in Bosno. Glavni cilj napada je bil zlomiti jugoslovanske obrambne sile in hitro okupirati državo

1945–1992 -> JUGOSLAVIJA

Period: Jan 1, 1945 to Jan 1, 1992

Jugoslavija je bila socialistična federativna država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992. Ustanovljena je bila po drugi svetovni vojni pod vodstvom Josipa Broza Tita, ki je bil glavni arhitekt jugoslovanskega sistema. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih republik: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije, ter dveh avtonomnih pokrajin, Vojvodine in Kosova.

10. 10. 1945 -> NASTANEK OZN

Oct 10, 1945

oktobra 1945 je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov (OZN). OZN je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne kot naslednica Lige narodov. Njen namen je bil spodbujati mednarodni mir in varnost, sodelovati pri mednarodnem sodelovanju ter reševati globalne probleme in konflikte.
Ustanovna listina OZN je bila podpisana na konferenci v San Franciscu 26. junija 1945 in je začela veljati 24. oktobra 1945

12. 3. 1947–26. 10. 1991 -> HLADNA VOJNA

Period: Mar 12, 1947 to Oct 26, 1991

Hladna vojna je obdobje napetosti in konflikta med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki, ki je trajalo od leta 1947 do leta 1991. Kljub temu, da med obema silama ni prišlo do neposrednega vojaškega spopada, je hladna vojna zaznamovala globalno politično, gospodarsko in vojaško ravnotežje. Hladna vojna je bila zaznamovana z intenzivno ideološko in geopolitično rivalstvo med kapitalističnim zahodom, ki ga je predstavljala ZDA in njeni zavezniki

1950–1953 -> KOREJSKA VOJNA

Period: Jan 1, 1950 to Jan 1, 1953

Korejska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1950 in 1953 med Demokratično ljudsko republiko Korejo (Severna Koreja), podprto s Kitajsko in Sovjetsko zvezo, ter Republiko Korejo (Južna Koreja), podprto z Združenimi državami Amerike in zavezniškimi silami. Vojna se je začela 25. junija 1950, ko je Severna Koreja sprožila invazijo na Južno Korejo in hitro napredovala proti prestolnici Seulu. ZDA in druge zahodne države so posredovale v podporo Južni Koreji

1951 -> EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO

Jan 1, 1951

Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila ustanovljena leta 1951 s podpisom Pogodbe o ESKPJ. Gre za eno od začetnih organizacij, ki so prispevale k ustanovitvi Evropske unije (EU). ESKPJ je bil ustanovljen z namenom vzpostavitve enotnega trga za premog in jeklo med državami članicami. Glavni cilj je bil spodbujati gospodarsko sodelovanje med državami, zlasti v sektorjih premoga in jekla, ki sta bila v tistem času ključna za industrijski razvoj.

5. 10 1954 -> LONDONSKI MEMORANDUM

Oct 5, 1954

oktobra 1954 je bil podpisan Londonski memorandum. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil sklenjen med Veliko Britanijo, Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Francijo v zvezi z neodvisnostjo in ozemeljsko celovitostjo Avstrije.
Londonski memorandum je bil odgovor na dolgoletno okupacijo Avstrije po koncu druge svetovne vojne. Sporazum je določil, da bodo tuje sile (Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Francija) umaknjene iz Avstrije

1955 -> GIBANJE NEUVRŠČENIH

Jan 1, 1955

Gibanje neuvrščenih je mednarodno politično gibanje, ki je nastalo leta 1955 na konferenci v Bandungu, Indonezija. Gibanje je bilo sestavljeno iz skupine držav, ki so se odločile ne pridružiti se nevtralnim blokom, ki so bili v času hladne vojne razdeljeni med ZDA in Sovjetsko zvezo. Cilj gibanja neuvrščenih je bil ohraniti neodvisnost in suverenost držav ter se izogniti vojaškemu, političnemu in ekonomskemu vplivu velesil.

1957 -> EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST

Jan 1, 1957

Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 s podpisom Rimske pogodbe. Skupaj z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (EURATOM) je bila EGS ena od treh ustanovnih organizacij, ki so prispevale k oblikovanju Evropskega gospodarskega skupnosti. Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami in spodbujati gospodarsko integracijo ter prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile znotraj Evropske skupnosti.

1962 -> KUBANSKA KRIZA

Jan 1, 1962

Kubanska kriza je bil politični in vojaški konflikt med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, ki je nastal leta 1962 zaradi namestitve sovjetskih jedrskih raket na otoku Kuba. V začetku leta 1962 so sovjetske sile začele nameščati jedrske rakete na Kubi, kar je bilo razkrito septembra istega leta. To je sprožilo resno krizo med dvema velesilama, saj so ZDA videli namestitev jedrskih raket kot neposredno grožnjo svoji nacionalni varnosti.

1965–1973 -> VIETNAMSKA VOJNA

Period: Jan 1, 1965 to Jan 1, 1973

Vietnamska vojna je oboroženi konflikt, ki je potekal med letoma 1965 in 1973 med Severnim Vietnamom, podprt s socialističnimi silami, in Južnim Vietnamom, podprt zahodnimi silami, predvsem Združenimi državami Amerike. Vojna se je začela s postopnim vpletenjem ZDA, ki je podpirala Južni Vietnam v boju proti komunistični infiltraciji in prevzemu oblasti s strani Severnega Vietnam.

20. julij 1969 -> AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI

Jul 20, 1969

julij 1969 je bil zgodovinski dan, ko je ameriška vesoljska misija Apollo 11 uspešno pristala na Luni. je predstavljal enega najpomembnejših dosežkov v zgodovini človeškega raziskovanja vesolja.
Misija Apollo 11 je bila sestavljena iz treh astronavtov: Neila Armstronga, Edwina "Buzza" Aldrina in Michaela Collinsa. Neil Armstrong je kot prvi stopil na površino Lune in izrekel znamenito izjavo: "To je majhen korak za človeka, a ogromen skok za človeštvo."

JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU

Apr 26, 1986

aprila 1986 se je zgodila jedrska nesreča v jedrski elektrarni Černobil v Sovjetski zvezi (današnja Ukrajina). Nesreča v Černobilu je ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini.
Nesreča se je zgodila med preizkusom reaktorja številka 4, ko je prišlo do hudega izpada električne energije, kar je povzročilo nekontrolirano povečanje moči reaktorja. Vzrok nesreče je bila kombinacija napak pri načrtovanju, pomanjkljive usposobljenosti osebja ter pomanjkljivega varnostnega sistema.

PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE

Apr 1, 1990

April leta 1990 je bil pomemben čas v zgodovini številnih držav, ki so se tedaj nahajale v procesu prehoda iz enostrankarskega sistema v večstrankarski sistem. V tem času so potekale prve večstrankarske volitve v različnih državah, ki so dolgo časa delovale pod enopartijskim režimom. V številnih državah vzhodne Evrope, ki so bile prej del komunističnega bloka, so bile prve večstrankarske volitve ključni mejnik v politični preobrazbi.

DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

Jul 1, 1990

V juliju 1990 je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije. Ta deklaracija je predstavljala pomemben korak proti politični neodvisnosti Slovenije od tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Deklaracija o suverenosti je bila sprejeta 7. julija 1990 na seji Skupščine Republike Slovenije. S tem dokumentom je Slovenija formalno izrazila svojo politično voljo in priznanje suverenosti kot neodvisne in samostojne države.

PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI

Dec 23, 1990

decembra 1990 je bil v Sloveniji izveden plebiscit o osamosvojitvi. Plebiscit je bil odločilen korak v procesu razglasitve neodvisnosti Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Na plebiscitu je bilo slovenskim državljanom postavljeno vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Državljani so imeli možnost izraziti svojo voljo s polaganjem glasovnic z odgovorom "DA" ali "NE".

DENACIONALIZACIJA IN PRIVATIZACIJA

Period: Jan 1, 1991 to Jan 11, 1999

Obdobje med letoma 1991 in 1999 je bilo zaznamovano z intenzivnim procesom denacionalizacije in privatizacije v Sloveniji. To je bilo obdobje, ko je Slovenija kot samostojna država začela prehajati iz socialističnega gospodarskega sistema v tržno usmerjenega. Denacionalizacija se je nanašala na vrnitev premoženja, ki je bilo v času socializma nacionalizirano, nazaj v zasebno lastništvo. Ta proces je zajemal vračanje premoženja nekdanjim lastnikom ali njihovim dedičem

RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI

Jun 26, 1991

junija 1991 je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije. Ta dogodek je bil vrhunec dolgotrajnega procesa, v katerem je Slovenija s političnimi in pravnimi koraki izražala svojo željo po neodvisnosti in ločitvi od Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Razglasitev samostojnosti je potekala na seji Skupščine Republike Slovenije v Ljubljani. Po dolgih prizadevanjih za politično in pravno osamosvojitev je bila sprejeta ustavna ustava, ki je določala suvereno avtonomijo Slovenije.

VOJNA ZA SLOVENIJO

Period: Jun 27, 1991 to Jul 3, 1991

junija 1991 se je začela vojna za Slovenijo, ki je trajala do 3. julija 1991. Ta oboroženi spopad je bil del procesa osamosvajanja Slovenije od Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Neposreden povod za izbruh vojne je bil odziv Jugoslovanske ljudske armade (JLA) na razglasitev neodvisnosti Slovenije in poskus ohranitve jugoslovanske oblasti nad ozemljem Slovenije. JLA je poskušala s silo preprečiti izvedbo razglasitve neodvisnosti ter nadzorovati strateško pomembne objekte

23. 12. 1991 -> SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE

Dec 23, 1991

decembra 1991 je bila sprejeta slovenska ustava, ki je predstavljala temeljni pravni akt in ustavno osnovo za delovanje Republike Slovenije kot samostojne demokratične države.
S sprejetjem ustave je Slovenija formalno uredila svoj politični sistem, temeljne pravice in svoboščine državljanov ter določila institucije in njihove pristojnosti. Ustava je zagotavljala demokratično vladavino, delitev oblasti, spoštovanje človekovih pravic, svobodo izražanja .

1992 -> EVROPSKA UNIJA

Jan 1, 1992

Evropska unija (EU) je bila ustanovljena s podpisom Maastrichtske pogodbe 7. februarja 1992 in je naslednica Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Z ustanovitvijo EU se je proces evropskega povezovanja še poglobil in postal bolj celovit. EU je politična in gospodarska unija, ki združuje države članice z namenom spodbujanja miru, stabilnosti in blaginje v Evropi.

29. 3. 2004 -> VKLJUČITEV V NATO

Mar 29, 2004

marca 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Severnoatlantskega zavezništva (NATO). Ta dogodek je bil pomemben mejnik v zgodovini Slovenije in je predstavljal priznanje njene varnostne in politične zrelosti ter vključenost v mednarodne varnostne strukture.
Vključitev v NATO je sledila dolgotrajnemu procesu sodelovanja in prilagajanja Slovenije standardom in zahtevam zavezništva. Slovenija je začela sodelovati z NATO že leta 1991, ko je postala samostojna država

1. 5. 2004 -> PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI

May 1, 2004

maja 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji (EU). Ta dogodek je bil pomemben mejnik v zgodovini Slovenije in je pomenil vključitev v evropsko politično, gospodarsko in pravno skupnost.
Slovenija je začela postopek pristopanja k EU leta 1996, ko je podpisala Sporazum o stabilizaciji in pridružitvi z Evropsko unijo. V naslednjih letih je Slovenija izpolnjevala pogoje za članstvo, kot so izvajanje reform, usklajevanje zakonodaje in uresničevanje demokratičnih standardov.

1. 1. 2007 -> VSTOP V EUROOBMOČJE

Jan 1, 2007

januarja 2007 Slovenija ni vstopila v euroobmočje. Slovenija je dejansko postala del euroobmočja 1. januarja 2007. Ta datum je označil uvedbo evra kot uradne valute v Sloveniji, pri čemer so slovenski tolarji zamenjani z evri.
Vstop v euroobmočje je bil pomemben korak za Slovenijo, saj je pomenil še tesnejše gospodarsko in monetarno povezovanje z drugimi državami, ki uporabljajo evro.

2008–2013 -> GOSPODARSKA KRIZA

Period: Jan 1, 2008 to Jan 1, 2013

V obdobju med leti 2008 in 2013 se je po vsem svetu pojavila gospodarska kriza, ki je imela številne negativne posledice na svetovno gospodarstvo. Ta kriza je izvirala iz Združenih držav Amerike zaradi finančne krize na trgu nepremičnin. Finančna kriza je prizadela banke in finančne institucije, kar je povzročilo njihov zlom ali potrebo po reševanju s strani vlad. Ta kriza je imela nato globalne posledice, saj se je širila na druge gospodarske sektorje in države.

EPIDEMIJA COVID 19

Mar 1, 2020

Marca 2020 se je začela svetovna epidemija bolezni COVID-19, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2. Ta epidemija je imela izjemno širok in globok vpliv na svetovno zdravje, gospodarstvo, družbo in vsakdanje življenje. Širjenje virusa in povečanje števila okužb je privedlo do uvedbe različnih ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije. Mnoge države, vključno s Slovenijo, so sprejele ukrepe