Časovni trak zgodovine

Prazgodovina

Period: 250,000 BCE to 4000 BCE

Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uvelavljitve kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine.

Stari vek

Period: 4000 BCE to 476

Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imela mesta, bila so vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge.

Nastanek prvih civilizacij

3500 BCE

V obdobju neolitika je prišlo do nastanka prvih civilizacij v zgodovini človeštva. Ena izmed najbolj znanih civilizacij je bila sumerska civilizacija, ki se je razvila na območju Mezopotamije. Poleg sumerske civilizacije so se v tem obdobju pojavile tudi druge pomembne civilizacije, kot so egipčanska civilizacija v Egiptu, indijska civilizacija v dolini reke Ind, kitajska civilizacija na Kitajskem... Te civilizacije so se razlikovale po svoji kulturi, gospodarstvu, verovanju..

Predhomerska doba (minojska in mikenska civilizacija)

2200 BCE

Je obdobje grške zgodovine pred Homerjevim časom, med 12. in 8. stoletjem pr. n. št. Minojska civilizacija je bila na otoku Kreta med 3. in 2. tisočletjem pr. n. št. Bila je znana po svoji umetnosti, arhitekturi in trgovini z drugimi sredozemskimi kulturami. Razvili so pisavo, ki pa do danes še ni bila povsem razvozlana. Mikenska civilizacija je bila na Peloponezu in je vladala nad Grčijo med 16. in 12. stoletjem pr. n. št. Mikenci so znani po gradnji velikih palač, orodja, orožja...

Grška temna doba

1120 BCE

Označuje prehod med bronasto in železno dobo. V tem obdobju je prišlo do drastičnega upada družbenega in kulturnega razvoja na grškem ozemlju, kar je bilo posledica migracij in vojn ter širjenja plemenskih skupin po različnih delih Grčije. V tem času so mesta, ki so bila nekoč del mikenske kulture, propadla, kar je privedlo do izginotja pisave in kulturnega znanja. Grška družba se je preusmerila v bolj pastoralno in nomadsko življenje.

Nastanek Grških polisov

800 BCE

Polisi so bili majhne samostojne politične enote, ki so imele lastne oblike vladanja, zakonodajo, vojsko in gospodarstvo. Polisi so si med seboj konkurirali za oblast in bogastvo. Oblikovali skupno grško kulturo ki je vplivala na literaturo, filozofijo in umetnost. Polisi so bili tudi pogosto v vojnah med seboj ali pa so se borili proti Perzijcem. Polisi so se pojavili kot pomemben dejavnik v razvoju antične Grčije in imeli so dolgotrajne posledice za kasnejšo zgodovino Zahodne civilizacije.

Arhaična Grčija

776 BCE

Je obdobje v grški zgodovini, ki se je začelo po koncu temne dobe in se končalo z začetkom perzijskih vojn. To obdobje je zaznamovalo številne kulturne, družbene in politične spremembe. Ena najpomembnejših sprememb je bil vzpon polisov, ki so imela lastno vlado, zakone in vojsko. Polisi so se oblikovali na različnih delih Grčije in vsak je imel svoje značilnosti in običaje, vendar so vsi skupaj delili grško kulturo in jezik. Razvile so se pomembne filozofske šole. Preučevali so naravo in vesolje

Ustanovitev Rima

753 BCE

Legenda pravi, da sta brata Romul in Rem uspela ustanoviti Rim leta 753 pr. n. št. po rimskem koledarju. Po legendi sta bila oba brata vrtnarja in sta se sprla glede tega kje naj ustanovita svoje mesto. Med prepirom naj bi Romul ubil Rema in nato ustanovil mesto na sedmih hribih ob reki Tibera. Obstajajo dokazi o naselbinah na tem območju že od 10. tisočletja pr. n. št. in Rim je verjetno nastal kot posledica združevanja teh naselbin v eno večjo mesto v obdobju med 10. in 8. stoletjem pr. n. št.

Rimska republika

509 BCE

Rimska republika je bila oblika rimske države, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do 27 pr. n. št. Nastala je po izgonu etruščanskega kralja in uvedbi republikanskega sistema v Rimu. Rim je bil v republikanskem obdobju vodena oligarhija, v kateri je oblast izvajala senat, sestavljen iz bogatih in vplivnih moških. Vodstvo senata je bilo običajno sestavljeno iz dveh konzulov, ki sta bila izvoljena za enoletno obdobje. Konzuli so bili najvišji vojaški poveljniki in glavni državni uradniki.

Klasična Grčija

500 BCE

V tem obdobju so se razvile velike demokratične mestne države kot sta Atena in Šparta, ki so imele vodilno vlogo v grški politiki in kulturi. Atene so bile znane po svoji demokraciji, filozofiji in umetnosti, Špartanci pa so sloveli po svoji vojaški disciplini in usposobljenosti. Grška umetnost je dosegla svoj vrhunec v tem obdobju s klasičnimi kipi, vazami, reliefi in arhitekturo. Je tudi obdobje vojaških konfliktov kot sta peloponeška vojna in perzijske vojne, ki so močno vplivale na zgodovino

Grško-Perzijske vojne

499 BCE

Prva grško-perzijska vojna se je začela leta 492 pr. n. št., ko so Perzijci napadli grške kolonije v Malii. Grki so se zbrali pod vodstvom Aten in jih uspeli odgnati nazaj v Perzijo. Druga grško-perzijska vojna se je začela leta 480 pr. n. št. Tretja vojna je potekala od leta 446 do 429 pr. n. št. in je bila posledica sporov glede vpliva na grške kolonije v Sredozemlju. Grki so zmagali v bitki pri Eurymedonu, s čimer so uspeli omejiti perzijski vpliv.

Aleksander veliki

356 BCE

Aleksander Veliki je bil kralj Makedonije in eden največjih vojskovodij v zgodovini. Leta 334 pr. n. št. je napadel Perzijo s svojo vojsko in v petih letih uspel osvojiti ogromno ozemlje v Aziji in Afriki. Med svojimi osvajalskimi pohodi je ustanovil več mest. Aleksander je bil znan po svojem taktičnem geniju in sposobnosti združevanja različnih kultur. Aleksander je umrl leta 323 pr. n. št. v Babilonu. Njegova smrt je sprožila spopade za oblast med njegovimi generali.

Helenistična Grčija

323 BCE

Začelo se je s smrtjo Aleksandra Velikega. To obdobje je zaznamovalo širjenje grške kulture in idej na območju Bližnjega vzhoda, Egipta in Sredozemlja. Filozofija se je v tem obdobju razvila v različne smeri. Med najbolj znanimi filozofi helenistične Grčije so bili Epikur, Arhimed in Euklid. V umetnosti je prinesla novost s kipi, ki so izražali človeške figure in čustva. Bila je tudi obdobje velikih vojaških konfliktov, kot je bil vojni med Ptolomejskim kraljestvom in Seleukidskim kraljestvom.

Punske vojne

264 BCE

Punske vojne so bile serija vojn med Rimsko republiko in Kartagino, ki so se odvijale v obdobju od leta 264 pr. n. št. do leta 146 pr. n. št. Punske vojne so se začele zaradi spora nad nadzorom nad Sicilijo. Prva vojna se je začela leta 264 pr. n. št. Druga vojna (218-201 pr. n. št.) se je začela zaradi generala Hannibala, ki je prečkal Alpe in napadel Rim. Tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) je bila zadnja in najbolj uničujoča, saj je Rim osvojil Kartagino.

Rimska Grčija

146 BCE

Rimljani so prevzeli veliko elementov iz grške kulture, kot so mitologija, filozofija, umetnost in arhitektura. Rimljani prevzeli grške bogove in boginje. Rimska Grčija je bila tudi obdobje velikega razvoja znanosti in filozofije. Rimski filozofi, kot sta bila Seneka in Epiktet, so nadaljevali in razvijali ideje grških filozofov. Skupaj s svojim političnim in vojaškim vplivom je rimska kultura vplivala na številne kulture v zahodni Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu.

Gaj Julij Cezar

100 BCE

Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, politik in pisatelj, rojen leta 100 pr. n. št. in umrl leta 44 pr. n. št. Bil je znan po svoji sposobnosti v vojski, politiki in retoriki. Postal je eden najpomembnejših rimskih politikov in dosegel je mnoge dosežke, med drugim je bil eden od treh vodilnih mož Rimskih državljanskih vojn, ki so se končale z njegovo zmago in vzpostavitvijo njegovega položaja v Rimu. Bil je razglašen za diktatorja kar je pripeljalo do njegovega umora leta 44 pr. n. št.

Gaj Oktavijan Avgust

63 BCE

Bil je rimski politik in vojskovodja, rojen leta 63 pr. n. št. in umrl leta 14 po n. št. Postal je prvi rimski cesar, ki je vladal od leta 27 pr. n. št. V svoji vladavini je Avgust uvedel številne reforme in stabiliziral Rimsko cesarstvo, med drugim je izboljšal zakonodajo in spodbujal gradnjo javnih stavb. Avgust je tudi uspel razširiti ozemlje Rimskega cesarstva in pod svojim vodstvom je bil Rimski imperij največji in najmočnejši na svetu. Po njegovi smrti so ga imenovali kot boga

Rimsko cesarstvo

27 BCE

Prvi cesar je bil Oktavijan Avgust, ki je postal cesar leta 27 pr. n. št. in je uspel preoblikovati republikanski sistem v avtokratski sistem. Vključevalo je veliko delov sveta, od Evrope do Afrike in Azije. Cesarstvo je bilo znano po svoji vojaški moči in organizaciji. Cesarstvo je prineslo tudi velike kulturne, politične in gospodarske spremembe. Kljub uspehu pa se je cesarstvo soočalo s težavami, kot so korupcija, socialne napetosti in uporništvo.

Začetek krščanstva

1 CE

Krščanstvo se je začelo v Judeji, ki je bila v tistem času pod rimsko oblastjo. Krščanstvo je postalo priljubljeno predvsem med revnimi in zatiranimi ljudmi, saj je ponujalo upanje in tolažbo v težkih časih. V 4. stoletju je cesar Konstantin sprejel krščanstvo kot uradno vero Rimsko cesarstvo, s čimer je krščanstvo postalo ena izmed najpomembnejših religij na svetu. Krščanstvo se je nato razširilo po svetu in se razdelilo na različne smeri (katoliška, pravoslavna, protestantska cerkev)

Bizantinsko cesarstvo

324

Bizantinci so nadaljevali rimske kulturne tradicije. Kultura in družba je bila močno vplivana tudi s strani grške kulture. Cesarstvo je bilo zelo cenjeno zaradi svojih umetniških dosežkov, kot so mozaiki, arhitektura in literatura. Bizantinsko cesarstvo je imelo pomemben vpliv na širjenje krščanstva. Bilo jesredišče pravoslavne cerkve. V 13. stoletju so Bizantinci začeli izgubljati ozemlje proti Turčiji in Mongolom. Leta 1453 je Konstantinopel padel pod osmansko oblast, s čimer se je končalo

Rimski imperij se razdeli na zahodni in vzhodni del

324

Rimsko cesarstvo začelo soočati z resnimi težavami, kot so notranje nestabilnosti, ekonomske težave.. Leta 395 je cesar Teodozij Veliki razdelil Rimsko cesarstvo na dva dela, zahodni in vzhodni. Vzhodni del je postal Bizantinsko cesarstvo, z glavnim mestom v Konstantinoplu, medtem ko je zahodni del obsegal ozemlje, ki je zajemalo Evropo in del Afrike, središče pa je bil Rim. Zahodni del imperija je postal vse bolj nestabilen zaradi državljanskih vojn.

Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu

380

Pred tem so krščanski verniki v Rimskem cesarstvu trpeli preganjanje in zatiranje, vendar pa je s sprejetjem Edikta o milosti (Edict of Milan) leta 313 n. št. cesar Konstantin Veliki zagotovil versko svobodo in enakopravnost vseh religij v Rimskem cesarstvu. Končni korak v postopku sprejetja krščanstva kot državne vere je bil narejen leta 380 n. št., ko je cesar Teodozij Veliki z ediktom Cunctos populos razglasil krščanstvo kot edino dovoljeno vero v Rimskem cesarstvu.

Propad zahodnega dela rimskega cesarstva

476

Nekateri glavni vzroki za propad rimskega cesarstva so bili politične nestabilnosti, ekonomske težave, družbena kriza, invazije barbarov in notranji konflikti. Zaradi dolgotrajnih vojn, visokih davkov, inflacije in korupcije so bili rimski imperij in njegovi ljudje finančno izčrpani. Hkrati so se barbari, kot so Huni, Goti, Vandali in Ostrogoti, iz severa in vzhoda zgrinjali v Rimski imperij, kjer so uničevali mesta in vasi, ropali premoženje ter ubijali ljudi.

Srednji vek

Period: 476 to 1492

Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti.

Cesar Justinijan 1.

527

Justinijan I. je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 527 do 565 n. št. Pod njegovim vodstvom je Bizantinsko cesarstvo doživelo obdobje velikega razcveta, ki ga danes imenujemo "justinijanska doba". Pod njegovim vodstvom je Bizantinsko cesarstvo doseglo vrhunec svoje moči, vključno z osvojitvijo severne Afrike, Italije in dela Španije. Bil je tudi velik podpornik krščanstva in je izvedel številne reforme cerkvenega prava. Hagija Sofijo je bila v tistem času največja cerkev na svetu.

Začetek islama

622

Islam se začel na Arabskem polotoku, ko je prerok Mohamed prejel prvo božje razodetje v Meki. Postal je Božji glasnik in začel širiti islam med svojimi sodržavljani. Islam je verovanje v enega Boga, ki ga poznamo kot Allaha, in v preroka Mohameda kot njegovega poslanca. Mohamed je po svojem pridiganju v Meki izkusil nasilje in preganjanje s strani Meščanov, zato se je leta 622 z nekaj privrženci preselil v mesto Jatrib. Ta dogodek se imenuje hidžra in označuje začetek muslimanskega koledarja.

Karantanija (623-828)

623

Bila je zgodovinska regija ki se je nahajala na območju današnje Slovenije in Avstrije. Karantanija je bila samostojna kneževina, ki je imela pomembno vlogo pri oblikovanju slovanske identitete in kulture. bila je pomembna tudi kot zaveznica bavarskih kneževin in v času frankovskega obdobja kot zaveznica Frankov. Leta 828 je bila priznana kot neodvisna kneževina s strani Franke. V 9. stoletju je izgubila svojo neodvisnost zaradi invazij Moravskega kneževstva in Madžarske

Rekonkvista 711-1492

711

Začela se je na Iberskem polotoku. Gre za krščansko osvajanje ozemlja, ki je bilo prej pod muslimansko oblastjo. Po letu 711 so se na Iberski polotok naselili muslimanski Berberi in Arabci in ustanovili kalifat Al-Andalus, ki je trajal več kot 700 let. Medtem so krščanski kraljestva, kot so Asturija, León in Kastilja, upirala muslimanski invaziji in se borila proti njej. Postopoma so se krščanske države širile, vendar so bile dolga leta precej oslabljene zaradi notranjih sporov.

Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja

800

Kronanje je potekalo v baziliki svetega Petra v Rimu. Takrat je bil papež Leon III. izpostavljen političnim napetostim v Rimu in se je odločil, da bo kot vodja rimskokatoliške cerkve okronal Karla Velikega za cesarja. Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo tudi pomembno zaradi politične in verske moči, ki jo je prinašalo. S tem dejanjem je bil Karlu Velikemu priznan vpliv nad velikim delom Evrope in je postal ključna osebnost v evropski zgodovini.

Velika Shizma

1054

Velika shizma je bila razkroj enotnosti znotraj krščanske cerkve v zgodovinskem obdobju, ki se je začelo 1378 in trajalo vse do konca 15. stoletja. Razkol je bil posledica boja za oblast med papeži v Rimu in Avignonu v Franciji, ki sta se hkrati izdajala za edinega pravega naslednika svetega Petra in imela lojalno bazo sledilcev. Shizma je privedla do resne krize za krščansko cerkev in je povzročila, da se je krščanska vera začela razdrobiti na dve ločeni cerkvi rimskokatoliško in pravoslavno

Križarske vojne

1095

Križarske vojne so bile vojaški spopadi med 11. in 13. stoletjem. V tem obdobju so krščanske vojske iz Zahoda šle na Vzhod, da bi se borile proti muslimanskih silam. Prva križarska vojna se je začela leta 1096.Vojaki so se imenovali križarji, ker so na svoje uniforme šivali križe. Po treh letih bojevanja so križarji leta 1099 osvojili Jeruzalem. Druga je bila od 1147 do 1149.Tretja križarska vojna (1189-1192) je bila najbolj znana. Zaradi tega so sovražnosti med krščani in muslimani

Humanizem in Renesansa

1300

Sta obdobja, v katerem se je znanost, filozofija, umetnost in literatura osredotočila na človeka in njegove potrebe, kar je pripomoglo k preporodu znanosti in kulture v Evropi. Humanizem je bil gibanje, ki se je osredotočalo na človeka in njegovo vlogo v svetu. Humanisti so iskali navdih v antični grški in rimski kulturi ter so se zavzemali za razvoj humanističnih ved. Renesansa pa je bila kulturno gibanje, ki se je razvilo v Italiji v 14. in 15. stoletju ter se kasneje razširilo po Evropi.

Celjski grofje

1322

Celjski grofje so bili mogočna plemiška družina, ki je vladala nad ozemljem, ki zajema današnje Slovenijo, Hrvaško in del Avstrije, v 14. in 15. stoletju. Njihova glavna sedeža sta bila gradu Celje na Štajerskem in gradu Grofica na Hrvaškem. Med najpomembnejšimi dosežki je bila njihova vloga v vojnah med cesarjem Sigismundom in Madžarskim kraljem Zigmundom, ki sta se spopadla za prestol Svetega rimskega cesarstva. Celjski grofje so podpirali Zigmunda in mu pomagali osvojiti cesarski prestol.

Epidemija kuge

1348

Bila je ena najbolj razširjenih pandemij v zgodovini človeštva. Bila je povzročena zaradi bolh na podganah in drugih glodavcih. Kuga se je najprej pojavila v Kitajski in se nato razširila po Aziji, Evropi in Afriki. Povzročila je veliko smrti in strahu. Znaki bolezni so vključevali vročino, otekline bezgavk in pljučno obliko bolezni, ki je povzročila težko dihanje in kašelj s krvjo. Smrtnost je bila zelo visoka, saj je umrlo približno tretjina prebivalstva v nekaterih delih Evrope.

Turški vpadi

1408

Turški vpadi so bili obdobje dolgotrajnih vojn med Osmanskim cesarstvom in srednjeevropskimi državami, ki so se začela v 14. stoletju in trajala vse do konca 17. stoletja. V tem času so se turške sile večkrat poskušale razširiti v Evropo in so vplivale na politično in kulturno podobo regije. Turški vpadi so imeli velik vpliv na evropsko zgodovino in so spodbudili oblikovanje močnih evropskih držav, ki so se zoperstavile turškim silam.

Izum tiskarskega stroja

1450

Prvi znan tiskarski stroj je izumil Nemec Johanes Gutenberg v 15. stoletju. S tem je spremenil način izdelave knjig in pomembno prispeval k razvoju evropske kulture. Izum tiskarskega stroja na osnovi premičnih kovinskih črk je omogočil masovno proizvodnjo knjig. Do takrat so bile knjige natisnjene ročno in so bile zelo drage ter dostopne le bogatim in izobraženim. Tiskana knjiga je postala pomemben medij za prenos znanja in kulture kar je imelo ogromen vpliv na razvoj družbe in znanosti.

Turško zavzetje Konstantinopla

1453

Turki so se na Konstantinopel pripravljali že več let, Mehmed II. pa je za ta namen zgradil velikansko vojsko in obnovil in okrepil tudi utrdbe v okolici mesta. Osmanom je uspelo osvojiti mesto po večmesečnem obleganju, med katerim so bila uporabljena tudi nova vojaška orožja, kot so topovi. Osmanske sile so se prebile čez znameniti Zid konstantinopelski in osvojile mesto. Številni prebivalci mesta so bili ubiti, ujeti ali prodani v suženjstvo, cerkve in znamenitosti pa so bile uničene.

Kmečki upori

1478

Kmečki upori so bili obdobje socialnih nemirov, ki so se v Evropi dogajali v 16. in 17. stoletju ter so vključevali različne skupine kmetov in drugih socialno ogroženih ljudi. Ti upori so bili posledica gospodarskega in socialnega nezadovoljstva, ki je bilo povezano z visokimi davki, težkimi delovnimi pogoji in drugimi oblikami izkoriščanja. V Sloveniji so najbolj znani trije kmečki upori, in sicer Koroški upor leta 1478, Kmečki upor leta 1515 in Pohorski upor leta 1573.

Kolumbovo odkritje Amerike

1492

Kolumbovo odkritje Amerike je bilo posledica iskanja nove pomorske poti do Indije in bogastva, ki ga je ta dežela obljubljala. Kolumb je prepričal španskega kralja Ferdinanda in kraljico Izabelo, da mu finančno podpreta njegov pohod na zahod in da mu zagotovita trgovske pravice na odkritih ozemljih. Kolumbovo ekspedicijo so sestavljale tri ladje. Po več tednih plovbe so prispeli na otok Guanahani, ki se danes imenuje San Salvador. Kolumb je nato nadaljeval svoje potovanje in odkril druge otoke

Novi vek

Period: 1492 to 1918

Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišlanja, velikih političnih sprememb, številnih izumov in uveljavitve strojne proizvodnje.

Reformacija

1517

Reformacija je prinesla nove ideje o pomenu posameznikove vere in pravice do svobodnega interpretiranja Svetega pisma. Vodilni reformatorji, kot sta bila Martin Luther in Jean Calvin, so zavzemali za vrnitev k prvotnim krščanskim naukom in se borili proti različnim verskim običajem in praktikam, ki so jih videli kot zmotne. Reformacija je tudi povzročila dolgotrajne spopade med katoliško in protestantsko vero ter je pripomogla k oblikovanju novega verskega in političnega reda v Evropi.

Prvi Slovenski tiskani knjigi

1550

Prva slovenski tiskana knjigi sta Abecednik in Katehizrem, ki ju je leta 1550 natisnil protestantski tiskar Primož Trubar v nemškem mestu Tubingenu. Gre za verski učbenik, ki je bil namenjen širjenju protestantizma med slovenskim prebivalstvom. Knjiga je bila napisana v slovenskem jeziku vendar je bila natisnjena s tiskarskimi črkami, ki so bile prilagojene nemškemu jeziku. Prispeval k standardizaciji slovenskega knjižnega jezika. Njegovo delo je bilo pomembno za razvoj slovenskega protestantizm

Augsburški verski mir

1555

Augsburški verski mir je bil sklenjen leta 1555 med katoliškimi in protestantskimi državami Svetega rimskega cesarstva. Mir je predstavljal pomemben mejnik v verskih konfliktih v Evropi in je omogočil versko in politično stabilnost v Svetem rimskem cesarstvu. Augsburški verski mir je tako omogočil, da so se verski spopadi v Svetem rimskem cesarstvu umirili in da so se verske skupnosti lahko soočile s pomembnimi izzivi in spremembami, ki jih je prinašalo obdobje reformacije.

Prva Slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v Slovenščino

1584

Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1583. Napisal jo je protestantski duhovnik Adam Bohorič. Slovnica je bila napisana v slovenskem jeziku in je bila namenjena Slovencem ki so se učili pisati in govoriti v svojem jeziku. Bohoričeva slovnica je vsebovala osnove slovnice, slovensko abecedo in pravila za pravilno izgovorjavo in pisanje slovenskih besed. Prevod Svetega pisma v slovenski jezik je bil narejen leta 1584. Prevedel jo je Jurij Dalmatin ki je bil prav tako protestantski duhovnik

Ludvik XIV. in absolutizem

1643

Bil je francoski kralj (znan tudi kot Sončni kralj), ki je vladal od leta 1643 do leta 1715. Velja za enega najbolj znanih absolutističnih vladarjev v zgodovini. Absolutizem je bil politični sistem, v katerem je vladar imel absolutno oblast in ni bil omejen s parlamentom ali drugimi institucijami. Verjel, da ima kot kralj absolutno oblast in da je edini vir prava. V skladu s tem je izvajal politiko, ki je temeljila na centralizaciji oblasti in utrjevanju državne enotnosti.

Razsvetljenstvo

1680

Razsvetljenstvo je bilo obdobje v zgodovini, ki je trajalo približno od sredine 17. do sredine 18. stoletja. Gre za intelektualno gibanje, ki je zaznamovalo Evropo, Severno Ameriko in druge dele sveta ter vplivalo na številna področja, vključno s politiko, filozofijo, znanostjo, umetnostjo in kulturo. Razsvetljenstvo je temeljilo na prepričanju, da lahko človeštvo doseže napredek in boljše življenje s pomočjo razuma, znanosti in kritičnega mišljenja.

Marija Terezija

May 13, 1717

Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala od leta 1740 do svoje smrti leta 1780. Marija Terezija je vladala v času, ko so bile evropske države vpletene v številne vojne in spopade. Borila se je tudi proti francoskemu vplivu v Evropi ter poskušala krepiti avstrijsko monarhijo. Izvedla je tudi številne reforme, ki so bile na področju izobraževanja, pravosodja in upravljanja države. Ustanovila je tudi zdravstvene ustanove za revne ljudi in s tem izboljšala njihove življenjske pogoj

Prva industrijska revolucija

1750

Prva industrijska revolucija se je začela v Angliji v drugi polovici 18. stoletja in se razširila po Evropi ter ZDA v naslednjih desetletjih. Ta revolucija je predstavljala prehod od tradicionalnih načinov ročne proizvodnje k industrijski proizvodnji, ki je temeljila na strojih, industrijskih procesih in uporabi nove tehnologije. Pojavili so se novi stroji (parni, tkalni..) Razvile so se nove tehnologije, kot so izboljšane metode proizvodnje jekla in železa. Razvila se je nova oblika kapitalizma

Napoleon Bonaparte

Aug 15, 1769

Napoleon Bonaparte (1769-1821) je bil francoski vojaški poveljnik in politik. V času Francoske revolucije je hitro napredoval v vojski in postal znan po svojih vojaških uspehih. Postal je zelo priljubljen zato je leta 1799 izvedel državni udar in postal prvi konzul ter kasneje tudi cesar Francije. Pod njegovim vodstvom je Francija osvojila velike dele Evrope in postala vodilna sila. Nehal je vladati leta 1815, ko je izgubil pri Waterlooju in bil poslan v izgnanstvo na otok Sv Helena, kjer je umr

Nastanek ZDA

Jul 4, 1776

Nastanek ZDA sega v čas ameriške revolucije, ki se je začela leta 1765 in trajala do leta 1783. V tem času so se britanske kolonije v Severni Ameriki uprle proti britanski vladavini in zahtevale neodvisnost. Revolucija je bila sprožena zaradi številnih dejavnikov, med njimi so bile politične, ekonomske in kulturne razlike med kolonijami in britansko vlado. Leta 1776 so kolonije razglasile neodvisnost in ustanovile Združene države Amerike. Prvi predsednik ZDA je bil George Washington.

Francoska revolucija

Jul 14, 1789

Francoska revolucija je bila pomembno zgodovinsko obdobje v Franciji, ki se je začelo leta 1789. Bila je posledica nezadovoljstva prebivalstva s sistemom absolutistične monarhije, kjer so imeli privilegiji le pripadniki aristokracije in cerkve, medtem ko so preostali državljani živeli v revščini in brez pravic. Prinesla je spremembe na političnem, družbenem in kulturnem področju. V času revolucije je bilo uvedeno veliko reform, med njimi so bile odpravljene fevdalne pravice, uvedena je bila šola

Ilirske province

Oct 14, 1809

Ilirske province so bile francoska upravna enota na ozemlju sedanje Slovenije, Hrvaške in dela Italije. Ustanovljene so bile leta 1809 po napoleonskih osvajanjih in so imele pomembno vlogo pri modernizaciji in razvoju teh območij. Francoska uprava je uvedla številne reforme, kot so uvedba enotne zakonodaje, enotnega denarja in enotnega meroslovja. Ustanovljen je bil tudi univerzitetni sistem, ki je omogočil razvoj znanosti in kulture. Predstavljale so prvo moderno organizacijo na tem območju.

Metternichov absolutizem

1815

Poimenovan je bil po avstrijskem državnem kanclerju in politiku Klemensu von Metternichu, ki je bil vodilna osebnost avstrijske politike v obdobju 1815-1848. Gre za politični sistem, ki temelji na ideji absolutne monarhije, kjer je avtoriteta v državi koncentrirana v rokah cesarja, ki ima vso oblast in se ne odziva nobenim drugim institucijam ali oblastem. Izvajal politiko represije in cenzure, s čimer je skušal preprečiti širjenje idej liberalizma in nacionalizma, ki so ogrožale obstoječi red.

Kongres svete Alianse v Ljubljani

1821

Kongres svete Alianse je bil mednarodni politični dogodek, ki je potekal v Ljubljani med 26. januarjem in 12. majem 1821. Na kongresu so se sestali predstavniki vlad Rusije, Prusije in Avstrije ter sprejeli sklepe o nadaljnjem boju proti liberalnim in nacionalističnim idejam, ki so se širile po Evropi. Glavni namen kongresa svete Alianse je bil utrditi avtoriteto absolutističnih držav in preprečiti morebitne družbene, politične in nacionalne spremembe v Evropi.

Franc Jožef I.

Aug 18, 1830

Franz Joseph I. (1830-1916) je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti. Bil je najdaljši vladar Habsburške monarhije in je igral pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti v avstrijskem cesarstvu. Vodil Avstro-ogrske med obdobjem industrijske revolucije in velikih družbenih sprememb. Njegova dolga vladavina je bila zaznamovana z različnimi političnimi, socialnimi in gospodarskimi izzivi, vključno z naraščajočimi napetostmi med različnimi narodnostmi v avstrijskem cesarstvu.

Pomlad narodov in Zedinjena Slovenija

1848

Trajalo je od leta 1848 do 1849, ko so se v številnih evropskih državah razširile demokratične in nacionalistične revolucije. Zbrali so se predstavniki različnih slovenskih pokrajin in zahtevali enakopravnost slovenskega jezika. Med vodilnimi osebnostmi pomladi narodov v Sloveniji so bili slovenski pesnik France Prešeren. Zedinjena Slovenija je bila politična zahteva slovenskega naroda v drugi polovici 19. stoletja, ki je temeljila na ideji združitve vseh slovenskih ozemelj v eno državo.

Bachov absolutizem

1849

Bachov absolutizem se nanaša na kompozicijski stil Johanna Sebastiana Bacha, ki je bil značilen za obdobje baročne glasbe v 18. stoletju. Gre za pristop k glasbenemu ustvarjanju, pri katerem je bil skladatelj popolnoma predan glasbi. Bil je mojster pri ustvarjanju glasbenih tem, ki jih je nato razvijal in kombiniral na različne načine, da je ustvaril veličastna in harmonična dela, ki so danes cenjena po vsem svetu. Bil je znan po svojem trdem delovnem etosu in izjemni zavzetosti za glasbo.

Druga industrijska revolucija

1850

Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je trajala do začetka 20. stoletja. Razvila se je predvsem v ZDA in Zahodni Evropi, kjer so se pojavili številni izumi in tehnološke inovacije, ki so pomembno vplivale na industrijsko proizvodnjo in gospodarstvo. Uporabljali so nove tehnologije, kot so električna energija, avtomobili, telefoni.. Bil je razvoj masovne proizvodnje in množične proizvodnje. Uvedba tekočega traku v proizvodnji, ki je omogočil hitrejšo delo

Nastanek kraljevine Italije

1861

Zgodil se je leta 1861, ko je bilo združeno več manjših držav v enotno državo. Nekatere od teh držav so bile prej del Napoleonovega cesarstva, druge pa so bile pod avstrijsko oblastjo ali v posesti papeža. Eden od ključnih dejavnikov pri združevanju Italije je bilo nacionalno gibanje, ki je vključevalo številne intelektualce, politike in aktiviste, ki so se borili za enotno italijansko državo.

Ameriška državljanska vojna

Apr 12, 1861

Ameriška državljanska vojna (1861-1865) je bila vojaški konflikt med Združenimi državami Amerike in Konfederacijo južnih držav, ki so se odcepili od ZDA. Vojna je nastala zaradi številnih vzrokov, vključno s političnimi in gospodarskimi razlikami med severom in jugom glede suženjstva, državne suverenosti in drugih vprašanj. Konfederacija, ki so jo sestavljale južne države, je podpirala suženjstvo in se borila za svojo neodvisnost, medtem ko so ZDA zastopale severne države - ukinitev suženjstva.

Nastanek Avstro-Ogrske

1867

Leta 1867, ko je bila podpisan Avstro-ogrski izgledovalni zakon je bilo ustanovljeno avstro-ogrsko dvojno cesarstvo. Do tedaj je bil Avstrijski cesar Ferdinand I. vladar večine etničnih skupin na ozemlju Avstrije, vključno z Madžari, Čehi, Slovaki, Hrvati, Srbi in drugimi. Ti narodi so se počutili zapostavljene in so zahtevali večjo politično avtonomijo. Reforma je podelila Madžarom enakopravnost z Avstrijci in ustanovila skupni parlament za oboje, kar je formalno ustanovilo Avstro-Ogrsko.

Nastanek Nemškega cesarstva

1871

Nemško cesarstvo je nastalo leta 1871, ko so se različne nemške države združile pod vodstvom Prusije. Proces združevanja je potekal postopoma in je bil posledica političnih in gospodarskih dejavnikov ter ideologi kot je bil nemški nacionalizm. Začetki združevanja Nemčije segajo v leto 1848, ko so se različne nemške države zbrale na Frankfurtskem parlamentu, da bi oblikovale skupno nemško državo. Parlament ni uspel doseči nobenega konkretnega dogovora vendar je ta dogodek simboliziral o združitvi

Rudolf Maister

Mar 29, 1874

Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik, rojen leta 1874 v Kamniku. Postal je znan po svoji vlogi v obrambi severne meje Slovenije po prvi svetovni vojni, ko je uspel iztrgati Štajersko in Koroško izpod nemškega vpliva in ju priključiti k novonastali državi SHS. Med prvo svetovno vojno je Maister služil v avstro-ogrski vojski, vendar se je po koncu vojne odločil pridružiti slovenskemu narodnemu gibanju in postal vodja slovenske narodne straže.

Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika

Jun 28, 1914

Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je bil izveden 28. junija 1914 v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske. Atentat so izvedli člani srbske teroristične organizacije Mlada Bosna, podpirane s strani srbske obveščevalne službe. V atentatu sta bila ubita tudi Frančeva žena Sofija in nekaj drugih ljudi. Atentat je povzročil hude politične in družbene pretrese v Evropi ter posredno privedel do izbruha prve svetovne vojne.

Prva svetovna vojna

Jul 28, 1914

Prva svetovna vojna je bila obsežen globalni konflikt, ki se je odvijal med letoma 1914 in 1918. Vojna je bila posledica političnih in gospodarskih napetosti med večjimi evropskimi državami, med drugim med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Osmanskim cesarstvom na eni strani ter Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo na drugi strani. Izbruh vojne je bil posledica atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika. Avstro-Ogrska je krivila Srbijo za atentat in ji poslala ultimat, ki ga je Srbija delno sprejela.

Soška fronta

1915

Soška fronta je bila ena od najbolj krvavih in zahtevnih front prve svetovne vojne, ki se je odvijala na območju med italijansko in avstro-ogrsko vojsko na zahodnem delu Karavank. Fronta se je razvila, ko je Italija leta 1915 napadla Avstro-Ogrsko, ki ji je nasproti postavila svoje sile na Soški fronti. Borbe so bile izjemno težavne zaradi zahtevne geografije, ki je vključevala strme gore in ozke doline. Vojaki so se soočali z izjemno težkimi pogoji.

Ruska revolucija

1917

Ruska revolucija je bila serija političnih in družbenih dogodkov, ki so se odvijali v Rusiji leta 1917. Bila je sprožena z nezadovoljstvom ljudi nad avtoritarnim in represivnim režimom carja Nikolaja II. Revolucija je vključevala več dogodkov, vključno z začetkom februarske revolucije, padcem carja Nikolaja II., vzpostavitvijo začasne vlade in končno, oktobrsko revolucijo, v kateri so boljševiki pod vodstvom Vladimirja Lenina prevzeli oblast.

Moderna doba (sodobnost, atomska doba)

Period: 1918 to 2023

Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Oct 29, 1918

Bila je država, ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske. Ideja o združitvi treh južnoslovanskih narodov je bila že dolgo prisotna v mislih številnih intelektualcev in politikov, saj so se zavedali, da bi lahko skupna država prinesla več stabilnosti in razvoja za vse tri narode. Vendar pa je bilo združevanje teh treh narodov težko saj so imeli vsak svoje kulturne, jezikovne in zgodovinske razlike. Poleg tega je bilo ozemlje na katerem so živeli precej raznoliko

Kraljevina SHS in Jugoslavija

Dec 1, 1918

Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) je bila ustanovljena po koncu prve svetovne vojne na podlagi ustanovitvenega akta Narodnega sveta SHS, ki je bil sprejet 29. oktobra 1918 v Zagrebu. Sprva je Kraljevina SHS zajemala ozemlje Slovenije, Hrvaške, Srbije, Vojvodine in Bosne in Hercegovine. Kasneje je bila razširjena še na Kosovo, Makedonijo in del Albanije. Leta 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđević Kraljevino SHS preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo.

Pariška mirovna konferenca

Jan 18, 1919

Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki je potekala med januarjem in julijem 1919 v Parizu. Namen konference je bil oblikovati mirovne sporazume med zmagovalci prve svetovne vojne in poraženimi državami, ki so bile del Centralnih sil. Konferenca je potekala pod predsedstvom ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona, britanskega premiera Davida Lloyda Georgea, francoskega predsednika Georgesa Clemenceauja in italijanskega premiera Vittoria Emanueleja Orlanda.

Zlata dvajseta leta

1920

Zlata dvajseta leta (ang. Roaring Twenties) je obdobje v zgodovini Združenih držav Amerike, ki se nanaša na obdobje med koncem prve svetovne vojne in gospodarsko krizo leta 1929. Bilo je obdobje gospodarske rasti, kulture in družbenih sprememb v ZDA. Gospodarska rast je bila posledica širitve industrije in širjenja potrošniškega načina življenja, ki je vključeval nakupovanje na obroke in kreditno financiranje. Hollywood je postal svetovni center filmske industrije

Trianonska pogodba - meja v Prekmurju

Jun 4, 1920

Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki je bila sklenjena med zavezniškimi silami in Madžarsko leta 1920, po koncu prve svetovne vojne. S pogodbo je bilo Madžarski odvzeto veliko ozemlje, ki so ga dobile sosednje države. Prekmurje je bilo takrat del Madžarske, vendar je bilo določeno, da se bo Prekmurje priključilo Kraljevini SHS (kasneje Jugoslaviji), s čimer se je meja premaknila na reko Muro. S tem se je Prekmurje spremenilo v obmejno regijo med Jugoslavijo in Madžarsko.

Koroški plebiscit

Oct 10, 1920

Koroški plebiscit je bil referendum, ki je potekal leta 1920 na Koroškem, da bi se odločili, ali se bodo pridružili Avstriji ali Jugoslaviji. Na plebiscitu so se prebivalci spopadli z veliko težavami, kot so politični pritiski in nasilje. Kljub temu so se prebivalci Koroške odločili, da ostanejo del Avstrije. To je bil pomemben dogodek za Koroško in za celotno Evropo, saj je bil eden izmed prvih referendumov, na katerem so se ljudje lahko svobodno odločili o svoji prihodnosti.

Stalinizem v Sovjetski zvezi

Apr 3, 1922

Stalinizem je politični sistem, ki ga je uvedel Joseph Stalin v Sovjetski zvezi med letoma 1927 in 1953. Stalin je prevzel vodstvo nad Sovjetsko zvezo po smrti Vladimirja Lenina in začel z intenzivno industrializacijo in kolektivizacijo kmetijstva. Značilnosti tega režima so vključevale množične aretacije, usmrtitve in izgnanstva političnih nasprotnikov. Stalinov režim je izvajal tudi množične represije proti manjšinam, kot so Judi, Ukrajinci in Poljaki.

Fašizem v Italiji

Oct 30, 1922

Fašizem je ideologija, ki je nastala v Italiji. Njen ustanovitelj je bil Benito Mussolini, ki je leta 1919 ustanovil Nacionalno fašistično stranko. Fašizem je v Italiji prišel na oblast leta 1922, ko je Mussolini postal premier. Glavne značilnosti fašistične vladavine so bile centralizacija oblasti, nacionalizem, militarizem in avtoritarnost. Mussolini je uvedel tudi številne socialne reforme, kot so povečanje zaposlenosti, gradnja stanovanj in javnih ustanov ter uvedba pokojninskega sistema.

Velika gospodarska kriza

1929

Velika gospodarska kriza se je začela z zlomom borz leta 1929 v ZDA, ko so vrednosti delnic na borzah drastično padle in je prišlo do množičnega umika vlagateljev. Kriza je nato hitro prerasla v gospodarsko depresijo, ki je prizadela celoten svet. Posledice krize so bile katastrofalne: brezposelnost je narasla, banke so propadle, podjetja so propadla, ljudje so izgubili svoje prihranke in imetje. Kriza se je končala z vstopom ZDA v drugo svetovno vojno.

Nacizem v Nemčiji

Mar 5, 1933

Nacizem je politična ideologija, ki je nastala v Nemčiji v 20. stoletju. Njen ustanovitelj je bil Adolf Hitler, ki je leta 1921 postal vodja Nacionalno socialistične nemške delavske stranke - nacistična stranka. Nacisti so se zavzemali za močno centralizirano državo, rasno čistost in superioriteto nemške rase, zatiranje političnih nasprotnikov in judovsko vprašanje. Hitler je leta 1933 postal kancler in hitro je začel konsolidirati oblast s pomočjo propagande, nasilja in represije.

Španska državljanska vojna

1936

Španska državljanska vojna je bila oborožen konflikt, ki se je odvijal med letoma 1936 in 1939 v Španiji. Na eni strani so se borile republikanske sile, ki so zagovarjale demokracijo in liberalne reforme, na drugi strani pa nacionalistične sile, ki so podpirale avtoritarni režim in želele vzpostaviti diktaturo. V ozadju konflikta je bila globoka politična, družbena in gospodarska kriza v Španiji, ki je razdelila državo na dva pola.

Druga svetovna vojna

Sep 1, 1939

Druga svetovna vojna je bila globalni vojaški konflikt, ki se je odvijal med letoma 1939 in 1945. Vojna je vključevala večino držav sveta. Vojna se je začela z nemško invazijo na Poljsko septembra 1939 in se je nato razširila po Evropi, Severni Afriki, Aziji in Pacifiku. Vojna je bila zaznamovana z obsežnimi spopadi na kopnem, morju in zraku, pa tudi z izvajanjem vojnih zločinov, holokavsta in drugih grozodejstev. Druga svetovna vojna je prinesla ogromno človeško trpljenje in uničenje.

Napad na kraljevino Jugoslavijo

Apr 6, 1941

Napad na Kraljevino Jugoslavijo je bil vojaški napad, ki so ga izvedle nacistična Nemčija, fašistična Italija in fašistična Madžarska, 6. aprila 1941. Os je napadel Jugoslavijo brez vojne napovedi, zato se je ta dan šteje za začetek vojne v Jugoslaviji. Napad se je začel s številnimi zračnimi napadi na jugoslovanske letališča, sledili pa so spopadi na kopnem in morju. Kraljevina Jugoslavija se je skušala izogniti vojni s sklenitvijo paktu s Sovjetsko zvezo, vendar pa so bili to poskus zaman.

Jugoslavija

1945

Jugoslavija je bila zvezna republika v Jugovzhodni Evropi, ki je obstajala od leta 1945 do leta 1992. Država je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, ko je bila osvobojena izpod nacistične okupacije, pod vodstvom komunistične partije, ki jo je vodil Josip Broz Tito. Jugoslavija je bila sestavljena iz šestih republik: Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Črne gore in Makedonije. Država je bila socialistična in je sledila politiki samoupravljanja.

Nastanek OZN

Oct 10, 1945

Njen cilj je bil zagotoviti mednarodni mir in varnost, spodbujati prijateljske odnose med narodi ter spodbujati gospodarski in socialni napredek po svetu. Idejo o ustanovitvi mednarodne organizacije, ki bi lahko preprečila vojne med državami, so najprej predlagali v ZDA leta 1941. Pozneje so se pridružile tudi Združeno kraljestvo, Sovjetska zveza in Kitajska. Te države so sestavljale jedro "velike četverice", ki so sestavljale načrt za ustanovitev nove organizacije.

Hladna vojna

Mar 12, 1947

Hladna vojna je bila politično in ideološko napetostno stanje, ki je trajalo več desetletij po drugi svetovni vojni med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njihovimi zavezniki. Med hladno vojno so se obe strani borili za nadzor nad svetovno politiko in vplivom na druge države. ZDA in Zahodni zavezniki so podpirali demokratične vlade in tržno gospodarstvo, medtem ko je Sovjetska zveza in njeni zavezniki zagovarjala komunizem in načrtovano gospodarstvo.

Korejska vojna

1950

Korejska vojna je bila oboroženi spopad, ki je potekal od leta 1950 do 1953 med Severno Korejo, ki je bila podprta z vojaško pomočjo Kitajske in Sovjeske zveze, in Južno Korejo ki je bila podprta z vojaško pomočjo Združenih držav in drugih držav Združenih narodov. Korejska vojna je bila pomembna zaradi svojega vpliva na hladno vojno in geopolitične razmere v Aziji ZDA so v vojni poslale več kot 300000 vojakov in dale ogromno finančno pomoč Južni Korej da bi jo podprle v boju proti Severni Koreji

Evropska skupnost za premog in jeklo

1951

Evropska skupnost za premog in jeklo (ESKPJ) je bila prva evropska institucija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, leta 1951. Skupnost je bila ustanovljena za izpolnjevanje dveh glavnih ciljev: spodbujanje gospodarskega razvoja in krepitve evropskega miru. ESKPJ je bila ustanovljena s podpisom Pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo, ki so jo podpisale Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Nemčija.

Londonski memorandum

Oct 5, 1954

Namen memoranduma je bil ustaviti nasilje in konflikt, ter določiti načrt za mirovni proces v Bosni in Hercegovini. Sporazum so podpisali predstavniki Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije, ter predstavnik Evropske unije in Združenih narodov. Sporazum je določil, da se morajo konflikti v Bosni in Hercegovini takoj prekiniti, da se mora vzpostaviti prekinitev ognja in da se morajo vojaške enote umakniti na svoje položaje pred začetkom konflikta.

Gibanje neuvrščenih

1955

Gibanje neuvrščenih (GN) je bilo mednarodno politično gibanje, ki je nastalo v času hladne vojne in je združevalo države, ki niso želele pripadati blokovskemu sistemu, ki sta ga vodili ZDA in Sovjetska zveza. Glavni cilj gibanja je bila krepitev neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.GN je nastalo leta 1961, ko je 25 držav na konferenci v Beogradu podpisalo deklaracijo o nevmešavanju. Vodilne sile v gibanju so bile Jugoslavija, Egipt, Indija, Gana in Indonezija.

Evropska gospodarska skupnost

1957

Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957, skupaj z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, s podpisom Rimskih pogodb. EGS je bila ena od treh evropskih skupnosti, ki so pozneje postale temelj Evropske unije. Cilj EGS je bil vzpostaviti skupni trg med državami članicami, kar je vodilo k gospodarskemu napredku in krepljenju evropskega gospodarstva. EGS je ustanovila tudi skupno trgovinsko politiko, da bi spodbudila prosto trgovino med državami članicami.

Kubanska kriza

1962

Kubanska kriza je bila ena najbolj nevarnih vojaških konfrontacij med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo med hladno vojno. Kriza se je začela leta 1962, ko so Sovjeti na Kubi začeli graditi raketne baze, ki bi jim omogočile napad na ZDA. Ameriški predsednik John F. Kennedy je obveščen o tem in se odloči, da bo zahteval odstranitev raket s Kube. Ameriške letalske sile so odkrile sovjetske raketne baze na Kubi, kar je privedlo do vojaške mobilizacije ZDA in napetosti med državama.

Vietnamska vojna

1965

Vojna se je začela kot del širšega boja med komunistično in kapitalistično ideologijo. Po drugi svetovni vojni je bila Francija ena od kolonialnih sil v Indokini, ki je vključevala Vietnam, Kambodžo in Laos. Po neuspeli vojni za neodvisnost je bila leta 1954 sklenjena Ženevska konvencija, ki je določila umik Francozov iz Indokine in razdelitev Vietnam na severni in južni del, ki bi se po volitvah leta 1956 združila v eno državo.

Ameriški pristanek na luni

Jul 20, 1969

Ameriški pristanek na Luni se je zgodil leta 1969 v okviru programa Apollo, ki ga je vodila ameriška vesoljska agencija NASA. To je bil prvi in edini pristanek ljudi na Luni. Na misiji Apollo 11 je v vesolje poletela posadka, sestavljena iz treh astronavtov - Neila Armstronga, Edwina "Buzza" Aldrina in Michaela Collinsa. Armstrong in Aldrin sta se spustila na površje Lune v lunarnem modulu, medtem ko je Collins krožil okoli Lune v orbiterju.

Jedrska nesreča v Černobilu

Apr 26, 1986

Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Ukrajini, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Med testiranjem varnostnih sistemov je prišlo do eksplozije jedrskega reaktorja številka 4, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje. Nesreča je bila posledica kombinacije tehničnih napak, napak pri izvajanju varnostnih postopkov ter pomanjkljivega usposabljanja in načrtovanja. Izpust radioaktivnih snovi je povzročil smrt ducatov ljudi.

Prve večstrankarske volitve

Apr 1, 1990

Prve večstrankarske volitve so se v Sloveniji zgodile leta 1990, potem ko je bila sprejeta ustavna reforma, ki je dopuščala ustanavljanje političnih strank in svobodno izražanje političnih mnenj. Pred tem so bile politične stranke prepovedane in je vladala ena sama vladajoča stranka, Zveza komunistov Jugoslavije. Na volitvah leta 1990 so sodelovale številne stranke, med njimi Demos, Slovenska kmečka zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Nova revija, Slovenska krščanska demokracija in druge.

Deklaracija o suverenosti države republike Slovenije

Jun 1, 1990

Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 v slovenskem parlamentu, po tem, ko se je Slovenija odločila za samostojnost in razglasila neodvisnost od tedanje Jugoslavije. Deklaracija je formalno potrdila suverenost Slovenije kot samostojne in neodvisne države ter njeno pravico do mednarodnega priznanja. Deklaracija o suverenosti je bila sprejeta v izredno napetem političnem ozračju, saj so bila takratna Jugoslavija in slovenske oblasti v hudi krizi.

Plebiscit o osamosvojitvi

Dec 23, 1990

Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden 23. decembra 1990, kot odgovor na zaostrujoče se politične razmere v Jugoslaviji in v želji, da bi se odločitev o prihodnosti Slovenije sprejela demokratično in legitimno. Na plebiscitu so državljani Slovenije odločali o tem, ali se naj Slovenija osamosvoji in postane samostojna država. Na plebiscitu je sodelovalo 93,2% vseh volilnih upravičencev in več kot 95% jih je glasovalo za osamosvojitev Slovenije.

Denacionalizacija in privatizacija

1991

Denacionalizacija in privatizacija sta bili pomembni gospodarski reformi, ki sta sledili osamosvojitvi Slovenije in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja, ki je bilo nacionalizirano med komunistično oblastjo, nazaj v zasebne roke. Privatizacija pa je pomenila prodajo državnega premoženja z namenom, da bi se spodbudil gospodarski razvoj in ustanovitev novih podjetij. V Sloveniji je denacionalizacija potekala po Zakonu, ki je bil sprejet leta 1991.

Razglasitev samostojnosti

Jun 26, 1991

Razglasitev samostojnosti Slovenije je bila uradno sprejeta v parlamentu 25. junija 1991, ko je bila skupščina Republike Slovenije enotno podprla osamosvojitev države od tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slovenija je tako postala prva jugoslovanska republika, ki je sprejela tako odločitev. Po razglasitvi samostojnosti se je v Sloveniji začelo obdobje, ki ga zaznamujejo drastične spremembe v gospodarstvu, politiki, pravnem sistemu in družbi.

Vojna za Slovenijo

Jun 27, 1991

Vojna za Slovenijo je bil kratek oboroženi spopad, ki se je odvijal med 27. junijem in 7. julijem 1991, po tem, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vojna za Slovenijo je bila prva vojna, ki se je zgodila na območju bivše Jugoslavije, v kateri so bile vpleteni redne enote jugoslovanske vojske. Glavni razlog za vojno je bil nasprotovanje s strani Jugoslavije k osamosvojitvi Slovenije, saj je Jugoslavija želela ohraniti svoj nadzor.

Sprejetje Slovenske ustave

Dec 23, 1991

Slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra 1991 na tretjem zasedanju Slovenske skupščine. Ustava je bila sprejeta po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in je predstavljala temeljno pravno podlago za novo suvereno državo. Ustava je bila pripravljena v okviru ustavodajnega postopka, ki je trajal od junija 1990 do decembra 1991. Pripravilo jo je Ustavodajno telo, ki je bilo sestavljeno iz predstavnikov političnih strank in drugih družbenih organizacij.

Evropska unija

1992

Evropska unija (EU) je politična in gospodarska unija 27 evropskih držav. EU je bila ustanovljena z Maastrichtsko pogodbo leta 1993, vendar se je njena zgodovina sega nazaj v leto 1951 z ustanovitvijo Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESKPJ).Cilj ustanovitve EU je bil vzpostaviti skupni trg, gospodarsko in monetarno unijo, ter okrepiti politično sodelovanje med evropskimi državami. EU ima zdaj skupno valuto, euro, ter prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi med državami članicami.

Vključitev v NATO

Mar 29, 2004

Slovenija je postala članica zveze NATO (Severnoatlantske pogodbe) 29. marca 2004, skupaj s še sedmimi državami, ki so se pridružile hkrati. Za Slovenijo je to predstavljalo pomemben mejnik v njeni zgodovini, saj je država s tem postala del ene od najpomembnejših in najvplivnejših mednarodnih organizacij na svetu. Pridružitev Slovenije zvezi NATO je bila dolgo pričakovana, saj je bila država že dolgo časa zavezana k povečanju svoje vloge v mednarodni skupnosti in krepitvi svoje varnosti.

Priključitev Evropski uniji

May 1, 2004

Slovenija se je Evropski uniji (EU) pridružila 1. maja 2004, skupaj s desetimi drugimi državami. To je bila pomembna prelomnica za Slovenijo, saj je država postala del največjega gospodarskega bloka na svetu in pridobila možnost dostopa do enotnega trga EU, ki vključuje več kot 500 milijonov prebivalcev. Priprave na pridružitev EU so se začele že v devetdesetih letih 20. stoletja, ko je Slovenija začela sprejemati številne reforme in spremembe v skladu s pravnimi standardi EU.

Vstop v Euroobmočje

Jan 1, 2007

Slovenija je vstopila v Evropsko monetarno unijo (EMU) in sprejela evro kot svojo valuto 1. januarja 2007. To je pomenilo, da so se tedanji tolarji zamenjali z evri kot uradno plačilno sredstvo v Sloveniji. Pred tem je Slovenija morala izpolniti številne pogoje za pristop k EMU, vključno z izpolnjevanjem stabilnosti cen, znižanjem javnega dolga in proračunskega primanjkljaja ter izpolnjevanjem drugih ekonomskih meril.

Gospodarska kriza

2008

Gospodarska kriza, ki je trajala od leta 2008 do približno leta 2013, je bila globalna kriza, ki jo je povzročil propad nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike. Kriza se je nato razširila po vsem svetu, vključno s Slovenijo, ki je bila močno prizadeta. Kriza se je začela s propadom trga nepremičnin v ZDA in širjenjem finančnih težav na globalne finančne trge, kar je privedlo do propada številnih bank in podjetij.

Epidemija COVID-19

Mar 1, 2020

COVID-19 je nalezljiva bolezen. Prvi primeri bolezni so se pojavili na kitajskem, od koder se je razširila po svetu in je bila 11. marca 2020 razglašena za pandemijo s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Imela je velik vpliv na svetovno gospodarstvo javno zdravje in družbeno življenje. Države so uvedle različne ukrepe za zajezitev širjenja virusa, kot so omejitve gibanja, zaprtje šol, trgovin in drugih ustanov, omejitve prireditev, obvezna uporaba mask ter uvajanje testiranja in cepljenja.