Časovni trak zgodovine

PRAZGODOVINA

3500 BCE

razgodovina se nanaša na obdobje človeške zgodovine, preden so se pojavili pisni zapisi. To obdobje se začne z nastankom prvih hominidov pred približno 7 milijoni let in konča s pojavom pisave približno pred 5000 leti. Med prazgodovino so se ljudje razvijali in spreminjali ter razširjali svoj vpliv po svetu. Najpomembnejše obdobje prazgodovine je bilo paleolitik, ki je trajal od približno 2,6 milijona let do konca zadnje ledena dobe pred približno 12.000 leti.

NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ

3500 BCE

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil prazgodovino od starega veka.

STARI VEK

Period: 3500 BCE to 476

Stari vek je obdobje človeške zgodovine, ki se običajno nanaša na obdobje od začetka pisne zgodovine do padca rimskega cesarstva, približno od 3. tisočletja pr. n. št. do 5. stoletja n. št. V starem veku so se oblikovale prve civilizacije, kot so mezopotamska, egipčanska, kitajska in indijska. V Grčiji so nastale znamenite filozofske šole, kot sta Platonova in Aristotelova, in oblikovala se je klasična grška kultura, ki je vplivala na umetnost, arhitekturo in znanost.

PREDHOMERSKA DOBA

Period: 2200 BCE to 1120 BCE

Indoevropski predniki Grkov so na območje današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letoma 2000 in 1500 pr. n. št. z območja Panonske nižine. Njihova poselitev Balkanskega polotoka je del obsežnih selitev indoevropskih plemen v drugem tisočletju pr. n. št.

GRŠKA TEMNDA DOBA

Period: 1120 BCE to 776 BCE

Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa) je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.

NASTANEK GRŠKIH POLISOV

800 BCE

Preprosto prebivalstvo Helade se je preživljalo s pastirstvom, poljedelstvom in ribolovom in je bilo razpršeno po hribih, ravninah in ob obalah, živelo je v kočah in vaseh (demoi). Politično življenje vsake državice je teklo v utrjeni kraljevi palači, ki jo je obdajala skupina poslopij za vojake, dvorjanike in obrtnike. Ko so plemiške rodbine uničile kralja, so razdejale tudi njegovo palačo, kar je ostalo, so spremenili v tempelj.

ARHAIČNA GRČIJA

Period: 776 BCE to 500 BCE

Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa) je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št.

USTANOVITEV RIMA

753 BCE

Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem Drugi opis, ki je zgodnejši, trdi, da Rimljani izhajajo od trojanskega junaka Eneja

RIMSKA REPUBLIKA

Period: 509 BCE to 27 BCE

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik.

KLASIČNA GRČIJA

Period: 500 BCE to 323 BCE

Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi"Petdesetletje" (starogrško πεντηκονταετία) na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje.

GRŠKO PERZIJSKE VOJNE

Period: 499 BCE to 479 BCE

Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor (500/499—494 pr. n. št.), neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi. Leta 490 pr. n. št. so prvo na Maratonskem polju porazile Atene.

ALEKSANDER VELIKI

Period: 356 BCE to 323 BCE

Aleksander III. Makedonski (tudi Aleksander (III.) Veliki) (grško: Μέγας Αλέξανδρος, Megas Aleksandros), makedonski kralj in vojskovodja, * 20. junij ali 21. julij 356 pr. n. št., Pella v Makedoniji † 10. junij oziroma 11. junij 323 pr. n. št. (star 32 let). Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu.

HEENISTIČNA GRČIJA

Period: 323 BCE to 146 BCE

V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije.

PUNSKE VOJNE

Period: 264 BCE to 146 BCE

Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala: prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej;
tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine.

RIMSKA GRČIJA

Period: 146 BCE to 324

Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453). Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo.

GAJ JULIJ CEZAR

Period: 100 BCE to 44 BCE

Julij Cezar se je rodil (po nekaterih podatkih s carskim rezom) leta 100 pr. n. št.[13] Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak konzula Gaja Marija (156–86 pr. n. št.) po očetovi strani. Do približno svojega desetega leta se je učil pri Marku Antoniju Gnifonu. Leta 84 pr. n. št. se je poročil s Kornelijo Cino. Istega leta je umrl njegov oče, zato je Cezar kot šestnajstletnik postal glava družine.

GAJ OKTAVIAN AVGUST

Period: 63 BCE to 14 BCE

Gáj Avgúst Oktaviján (latinsko Gaius Iulius Caesar Octavianus Augustus), rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št.

RIMSKO CESARTSVO

Period: 27 BCE to 476

Rimsko cesarstvo (latinsko Imperivm Romanvm, grško starogrško Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

ZAČETEK KRŠČANSTVA

1 BCE

Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ.

RIMSKI IMPREIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL

324

adnji delitev rimskega imperija izhaja iz smrti cesarja Teodozija I. Imperij je bil razdeljen zaradi izboljšanja komunikacij in vojaškega odziva proti zunanjim grožnjam. Tetrarhija, ki jo je uvedel Dioklecijan, je krizo tretjega stoletja končala. Njegova sinova Arcadius in Honorius sta po očetovi smrti vladala vzhodnemu in zahodnemu rimskemu cesarstvu.

BIZANTINSKO CESARSTVO

Period: 324 to 1453

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim (latinsko Nova Roma), po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto.

KRŠČANSTVO POSTANE DRŽAVNA VERA V RIMSKEM CESARSTVU

380

Kristjani na splošno sprejemajo nauk Jezusa Kristusa o ljubezni, nenasilju in odpuščanju. Pri tem naj bi bilo vodilo vseh dejanj vsakega kristjana Jezusova zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. (Mt 22,37) Moralnost dejanja naj bi kristjani presojali po Jezusovem zlatem pravilu: Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim.

PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA

476

notranje je državo ogrožala tudi zunanja nevarnost, vpadi različnih ljudstev čez meje cesarstva. Sprva so bili to Germani, zelo nevarni so bili Huni, potem tudi Slovani. Da bi zadržali propad države, so jo leta 395 razdelili v dva dela: zahodno in vzhodno cesarstvo. Tudi to je prineslo le kratkotrajno rešitev. Še prej kot v sto letih je zahodnorimsko cesarstvo propadlo. Leta 476 je vojaški poveljnik enega od Germanskih plemen Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja in sam zavladal Italiji.

CESAR JUSTINIJAN I.

Period: 527 to 565

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad). Vzhodnorimski cesar je bil od 1. avgusta 527 do svoje smrti leta 565.

ZAČETEK ISLAMA

622

slam (arabsko الإسلام ,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu). To razodetje je zabeleženo v Koranu (Kur'an), sveti knjigi Islama. .

KARANTANIJA

Period: 623 to 828

Karantánija (tudi Korotán) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična.

REKONKVISTA

Period: 711 to 1492

Rekonkvista (špansko, portugalsko in galicijsko Reconquista = ponovna osvojitev) je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492.

KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA

800

Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške rodbine, in Betrade Laonske. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar z zvenečim naslovom imperator romanorum. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. .

VELIKA SHIZMA

1054

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Čeprav navadno kot letnico razkola navajajo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, pa je bil vzhodno-zahodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama.

KRIŽARSKE VOJNE

Period: 1095 to 1272

Križarske vojne so se začele ob koncu 11. stoletja, ko so sredozemski prostor obvladovali bizantinsko cesarstvo, islamske države in krščanski Zahod. Po smrti frankovskega kralja Karla Velikega (leta 814) je bilo zahodno cesarstvo ne le v nenehnih sporih med papežem in cesarjem (v 11. in 12. stoletju so bili zahodni cesarji iz frankovske dinastije), marveč tudi oziroma predvsem v pogostih spopadih med lokalnimi fevdalci.

HUMANIZEM IN RENESANSA

Period: 1300 to 1600

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek. Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti. V ospredje je postavila človeka (homo) in ne Boga, ki ga je poudarjal srednji vek. To imenujemo antropocentrizem.

CELJSKI GROFJE

Period: 1322 to 1435

Cêljski grôfje (nemško Grafen von Cilli) predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov.

EPEDIMIJA KUGE

1348

Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga)je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351.

TURŠKI VPADI

Period: 1408 to 1593

Obdobje turških vpadov od začetka 15. do konca 16. stoletja je bilo zagotovo eno najtežjih v slovenski zgodovini. S svojega ozemlja so Turki izvajali roparske pohode, s katerimi so oslabili območja in jih pripravili na osvojitev. Njihovi glavni cilji so bila ozemlja Beneške republike in Ogrske ter prodor v Srednjo Evropo. Ko so Turki zavzeli Bizantinsko cesarstvo (1453), jug Balkana, se ustalili v Bosni (1463) in porazili Madžare (1526), so postali sosedje Habsburžanov.

IZUM TISKARSKEGA STROJA

1450

zum tiskarne iz leta 1490, ki ga Johannes Gutenberg spremenil potek človeške zgodovine. Pred tem izumom literarni predmeti niso bili le težki proizvajati v množičnih količinah, temveč tudi predragi za večino ljudi. Vse knjige in drugi bralni materiali so bili skrbno napisani ročno, toda Gutenbergov razburljiv stroj je omogočil fizično "stiskanje" besedila na pergament na stroškovno in časovno učinkovit način.

TURŠKO ZAVETJE KONSTATINOPLA

1453

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924). Začetki mesta segajo v 7. st. pr. n. št. oziroma do nastanka starogrške naselbine in mesta Bizanc.

KMEČKI UPORI

Period: 1478 to 1713

Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire.

KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE

1492

Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12. oktobra 1492 in so v Evropo prvič prinesle vedenje o do tedaj Evropejcem neznanem kontinentu.

NOVI VEK

Period: 1492 to 1918

Novi vek se nanaša na obdobje človeške zgodovine, ki je trajalo od začetka 16. stoletja do konca 18. stoletja. Obdobje je zaznamovalo številne zgodovinske dogodke, kot so geografska odkritja, verske reforme, znanstveni in tehnološki napredek ter politične revolucije. Geografska odkritja so omogočila širjenje evropskega vpliva po svetu in so vodila do ustvarjanja kolonialnih imperijev, kar je prineslo tudi nov način izkoriščanja naravnih bogastev in ljudi.

REFORMACIJA

1517

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve).

PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI

1550

Prve tiskane knjige so pričele nastajati okoli leta 1500.
Na začetku novega veka se je k nam iz nemških dežel začelo širiti versko
gibanje PROTESTANTIZEM ali REFORMACIJA, ki je zahtevala, da vsak bere
sam Sveto pismo v materinem jeziku. ZATO JE LETA 1550 Primož Trubar
izdal prvi dve slovenski tiskani knjigi, ABECEDNIK in KATEKIZEM.
Za nas ima reformacija velik pomen, saj smo po zaslugi Trubarja in njegovih
sodelavcev dobili prve slovenske knjige. Takrat je slovenščina postala
KNJIŽNI JEZIK.

AUGSBURŠKI VERSKI MIR

1555

1. septembra 1555 je bila podpisana listina Augsburški verski mir. Sprejeli so jo nemški cesar Karel V. in državni stanovi. S tem naj bi se končali boji proti protireformaciji, priznana pa je bila luteranska vera.

PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENŠČINO

1584

Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Od takrat pa do danes se je zvrstilo precejšnje število prevodov, sprva protestantskih, nadalje katoliških, danes pa ekumenskih, saj pri prevajanju sodelujejo tudi druge krščanske cerkvene skupnosti, ki so dejavne v Sloveniji.

LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM

Period: 1643 to 1715

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles. Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 (dejansko šele od 10. marca 1661) do svoje smrti. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (kralj je bil 72 let). Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

RZSVETLJENSTVO

Period: 1680 to 1780

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. Za nekatere zgodovinarje se je obdobje začelo, ko je La Bruyère ob koncu sedemnajstega stoletja napisal Les Caractères. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji.

MARIJA TEREZIJA

Period: May 13, 1717 to Nov 29, 1780

Cesarica Marija Terezija Avstrijska, poslednja Habsburžanka, je bila vladarica številnih dežel, ki so spadale pod avstrijsko cesarstvo, le do naziva cesarice Svetega rimsko-nemškega cesarstva, ki so ga podeljevali katoliški knezi in škofje na posebnem državnem zboru, ni nikdar prišla.

PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

Period: 1750 to 1850

Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov. Cena izdelkov je naglo padla, začel se je nagel napredek znanosti, povečala se je tudi uporaba električne energije.

NAPOLEON BONAPARTE

Period: Aug 15, 1769 to May 5, 1821

Napoléon Bonaparte (italijansko Napoleone di Buonaparte), francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope.

NASTANEK ZDA

Jul 4, 1776

Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. S širitvijo belih naseljencev proti zahodu, skupaj s premikom avtohtonih ljudstev, so se nova ozemlja vključevala kot države v Unijo, nazadnje leta 1959 Aljaska in otočje Havaji.

FRANCOSKA REVOLUCIJA

Period: Jul 14, 1789 to 1799

Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje.

ILIRSKE PROVINCE

Period: Oct 14, 1809 to 1813

Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji: zahodni del Koroške,
Kranjsko,
Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save,
Goriško,
Trst,
Istro.

METTERNICHOV ABSOLUTIZEM

Period: 1815 to 1848

Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I. (1797 - 1875), ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu.

KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI

1821

Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana.

FRANC JOŽEF I.

Period: Aug 18, 1830 to Nov 21, 1916

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA

1848

Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

BACHOV ABSOLUTIZEM

Period: 1849 to 1859

Bachov absolutizem ali neoabsolutizem, je dobil ime po takratnem notranjem ministru Aleksandru Bachu. Absolutizem je trajal od leta 1851 pa d leta 1859.Državni zbor v Kromerižu leta 1848 je pripravljal osnutek ustave, ki je temeljila na liberalnih tezah, vsa oblast naj bi pripadala ljudstvu in vlada naj bi bila odgovorna skupščini. Ustava ni bila sprejeta in državni zbor je bil razpuščen

DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

Period: 1850 to 1950

Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta.

NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE

1861

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA

Period: 1861 to 1865

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.

NASTANEK AVTRO-OGRSKE

1867

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

NASTANEK NEMŠKEGA CESARTSVA

1871

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi (1866-1870), ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I.

SODOBNOST

Period: 1918 to 2022