-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
Prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98 odstotkov vse zgodovine. -
Period: 4000 BCE to 476
Stari vek
Od nastanka do vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo značilno, da so imeli mesta, bila sta vodena iz središča, pojavili so se različni poklici, razvile so se pisave in začel se je razvoj tehnologije. Čas prvih civilizacij, kot so bile egipčanska, babilonska ter kasneje starogrška, rimska in druge. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr. n. št. ob Nilu, Evfratu, Tigrisu in drugih velikih rekah. Njihov nastanek štejemo za prelomni trenutek, ki je ločil prazgodovino od starega veka. Naseljevanje ljudi v porečjih Nila v Egiptu in Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji se je začelo v 5. tisočletju pr. n. št. Pred tem se je večina ljudi preživljala z lovom in nabiralništvom. Po svetu so že obstajala majhna stalna vaška naselja, a v večini je bilo prebivalstvo nomadsko. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr. n. št. in vključitvijo območja Grčije v Rimsko cesarstvo leta 146 pr. n. št. Zlasti za začetek obdobja veljajo različna merila, saj grško antiko težko strogo ločimo od predhodne ahajske kulture in predgrških kultur. Sprva so začetek obdobja povezovali z začetkom prirejanja olimpijskih iger, torej 776 pr. n. št. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št. -
800 BCE
Nastanek grških polisov
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km² (izjema sta Atene 2550 km2 in Antična Šparta 8440 km2). Središče polisa je bil trg ali agora. Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Sledila je grškemu temnemu veku.
Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so polis, grške mestne države, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi. Na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor, neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijci so pod poveljnikom Mardonijem v Grčijo poslali dve vojaški odpravi. Leta 481 pr. n. št. se je večina grških polis povezala v Helensko zvezo. Najmočnejši med njimi sta bili Atene, ki so se na nov napad pripravile z izgradnjo ladjevja, in pa kopenska velesila Šparta. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander veliki
Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije.
Helenistično obdobje se je začelo z vojnami diadohov, oboroženimi boji med nekdanjimi generali Aleksandra Velikega. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala:
Prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji.
druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej.
tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453). Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Julij Cezar se je rodil leta 100 pr. n. št. Prihajal je iz ugledne družine, saj je bil nečak konzula Gaja Marija po očetovi strani. Leta 84 pr. n. št. se je poročil s Kornelijo Cino. V letih od 89 do 79 pr. n. št. je Cezar v Mali Aziji služil kot član osebja pretorja Marka Minucija Terma. Po izbruhu vojne s pontskim kraljem Mitridatom VI. Evpatorjem je s svojo družino pobegnil nazaj v Rim.Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan. Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. št. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa. Ustanovil pa je tudi svojo zasebno. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja Avgusta do vojaške anarhije v 3. stoletju je bila država principat z Italijo kot metropolo provinc in Rimom kot edino prestolnico. Po krizi 3. stoletja je bilo cesarstvo razdeljeno v Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo. -
1 CE
Začetek krščanstva
Krščanstvo se je pojavilo v Palestini v 1. stoletju našega štetja, ko je bil upravitelj te pokrajine Poncij Pilat. Za začetek krščanstva lahko štejemo Jezusovo javno delovanje, okoli leta 33 našega štetja. Po Jezusovi smrti so njegov nauk širili njegovi učenci - apostoli. Toda verjetno bi krščanstvo ostalo nepomembna judovska ločina, če se ne bi sveti Pavel odločil, da novo vero odpre širokim ljudskim množica -
324
Rimski imperij se razdeli na Z in V del
Rimski cesarstvi sta imeli vsaka svojega cesarja. Uradna prestolnica obeh cesarstev je do leta 476 ostal Rim. Tisto leto so Raveno zasedli Odoakerjevi Ostrogoti in odstavili zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta, zato so cesarske insignije prenesli v Konstantinopel. S sprejetjem krščanstva kot državne vere Rimskega cesarstva leta 380 in padcem Zahodnega rimskega cesarstva se je končalo obdobje klasične antike in začel srednji vek. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel (slovensko Carigrad), ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim, po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Zaradi velikih selitev in množičnih upadov germanskih ljudstev in Hunov pod vodstvom Atile je leta 476 propadlo zahodnje Rimsko cesarstvo. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Začelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske države. Nastale so nove države, prebivalstvo se je preživljalo predvsem s kmetijstvom. V gradovih so živeli vitezi. Čas vzpona krščanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. je bil vzhodnorimski cesar, ki je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava leta 530 projekt poveril enemu najboljših pravnikov cesarstva Tribonijanu, ki je prevzel vodstvo in odgovornost za zbiranje in urejanje zakonov, ki so se skozi stoletja ohranili v različnih in pogosto pravnikom nedostopnih delih. S tem je rešil svetu pomemben dosežek antične kulture, ki je bil temelj bizantinskega in od 12. stoletja tudi zahodnega prava. -
622
Začetek Islama
Islam je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog Alah preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu. To razodetje je zabeleženo v Koranu v sveti knjigi Islama. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. Rekonkvista je bila končana tik pred Kolumbovim odkritjem Amerike oziroma Novega sveta, ter predstavlja mejnik in zaključek španskega srednjega veka v dobi širitve španskega in portugalskega kolonialnega imperija. -
800
Kronanje Karla velikega za Rimskega cesarja
Karel veliki je bil najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške rodbine, in Betrade Laonske. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. Med svojo vladavino je združil večino Zahodne Evrope, s čimer je Frankovsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg, in hkrati položil temelje sodobne Francije in Nemčije. -
1054
Velika shizma
Velika shizma ali vzhodni razkol označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Vzhodno-zahodni razkol je bil posledica sopnjevanja med obema cerkvama. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini. Križarske vojne so bile takrat pomembne iz političnih, verskih in ekonomskih razlogov. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem je smer, ki je po letu 1350 ponovno odkrila in posnemala antiko ter se zgledovala pri njenem pojmovanju človeka. Humanizem je bil idejna podlaga obdobja renesanse. Humanisti so spodbujali čut za lepoto in naravo. Renesansa pa je oznaka za obdobje evropske kulture, umetnosti in literature med 14. in 16. stoletjem. Pomeni prerod miselnosti glede na srednji vek. -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Celjski grofje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov živijo se danes. -
1348
Epidemija kuge
Kuga je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki. To je bila najbolj smrtonosna pandemija v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi. V Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351. Kapljično kugo je povzorčala bakterija-Yersinia pestis, ki se širi po zraku. -
Period: 1408 to 1539
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla na habsburške dežele. Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta 1408 ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. Vpadi so trajali približno 200 let. Ko so Turki zavzeli Bizantinsko cesarstvo in še Bosno, so njihovi vpadi preko Hrvaške v današnjo Slovenijo sledili vsako leto. Najbolj so trpeli ljudje na Kočevskem, Krasu in Beli krajini. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine. Njegovemu izumu tiskarskega stroja so pripisali praktično neprimerljiv kulturni vpliv v krščanski dobi. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turki so Konstantinopl zavzeli po sedem tedenskem osvajanju. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori na ozemlju današnje Slovenije so se odvijali približno 250 let. zgodili pa so se zaradi tega, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve od kmetov in so jim nalagali vedno več in večje davke. -
1492
Odkritje Amerike
Ameriko je po pomoti odkril Krištof Kolumb, ko se je odpravil na odpravo, da bi prišel do Indije. Iz Amerike je pripeljal nazaj v Evropo veliko novih surovin, Sadja in Zelenjave. Po vrnitvi nazaj v Evropo je zbral vojsko in tako so začeli zavzemati in osvajati obale Srednje, Južne in Severne Amerike. -
Period: 1492 to
Novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij, razvoja znanosti in kritičnega razmišljanja, velikih političnih sprememb, številnih izumiv in uveljavitvi strojne proizvodnje. -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami o moči odpustkov. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prvi dve slovenski knjigi sta bili Abecednik in Katekizem.
Abecednik je bralni priročnik v katerem je bila zapisana abeceda, namenjen je bil preprostemu ljudstvu kot pripomoček za učenje branja. V Katekizmu je Trubar prvič nagovoril slovence, in utemeljiv je slovenščino kot knjižni jezik. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero: luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela tega vera. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica je bila Zimske urice, ki je bila napisana v latinščini in jo je napisal Adam Bohorič. Biblijo je prevedel Jurij Dalmatin, ki si je želel, da bi jo ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. -
Period: to
Ludvik 14. in absolutizem
Ludvik 14. (sončni kralj) je bil vladar Francije. Večina monarhov celinske Evrope je imela Ludvika za mojstra vladarskih veščin. Moč Ludvika 14. je postala absolutna. Države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti temveč sam. Absolutizem je način vodenja, kjer ima vladar popolno in neomejeno oblast brez pomoči plemstva. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko umetniško, družbeno in filozofsko gibanje v 18. stoletju. Filozofi in drugi evropski misleci so v tem obdobju razvili nekaj do tedaj manj poudarjenih misli in vrednot v evropskem prostoru, čeprav to ne pomeni, da teh vrednot niso poznale druge kulture. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila vladarica habsburških dežel. Bila je nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca 1. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. Marija Terezija je uvedla številne reforme. -
Period: to
Prva industrijska revolucija
Industrializacija v Združenem kraljestvu se je začela že v 18. stol. V ostalih delih Evrope pa se je zaradi številnih vojn, fevdalizma in slabih prometnih povezav začela kasneje. Na celini se je industrializacija začela v Belgiji. Posledice industrijske revolucije je bilo vedno večje število novih kolonij. Poleg tega je ta revolucija v družbo vnesla spremembe, zaradi katerih je kasneje nastopila druga industrijska revolucija. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil Francoski politični in vojaški vodja, general in cesar. Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. -
Nastanek ZDA
Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. S širitvijo belih naseljencev proti zahodu, skupaj s premikom avtohtonih ljudstev, so se nova ozemlja vključevala kot države v Unijo. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province je ustanovil Napoleon. Obsegale so Tirolsko, zahodno Koroško, Kranjsko, Istro in Beneški del Dalmacije. Napoleon jih je ustanovil iz vojaškega in gospodarskega razloga. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I., ki pa ni bil zmožen vladanja. Cesarstvo je upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. -
Period: to
Franc Jožef 1.
Franc Jožef 1. je bil avstrijski cesar in ogrski kralj. Leta 1903 je Franc Jožef vložil veto zoper izvolitev kardinala Rampolla za papeža; konklavu kardinalov v Vatikanu ga je posredoval kardinal Jan Puzyna. To je bil tudi zadnji tovrstni veto; papež Pij X. je za prihodnost prepovedal vmešavanje vladarjev v papeške volitve in določil za to tudi cerkvene kazni. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je ko so se podrejeni narodi uprli in zahtevali enakopraven narodni položaj, razglašali so svoje politične programe, nekateri so želeli lastno
državo, drugi pa samostojnost znotraj obstoječe države. Zedinjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva in enakopravnost slovenskega jezika. -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem se imenuje po Alexandru Bachu, ki je bil notranji minister v avstrijski vladi med letoma 1849 in 1859. To obdobje se imenuje tudi neoabsolutizem, katero je nastopilo s cesarjem Francem Jožefom I. in zadušitvijo revolucije leta 1848. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta. -
Nastanek kraljevine Italije
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija. Leta 1847 je Karel Albert, kralj Sardinije, uradno priključil kraljevini vsa posestva Savojske dinastije, ki so se nahajala v Savoji, Piemontu in Liguriji. Dejansko je bilo obratno: Sardinija je postala sestavni del Savojskih posesti, saj je s priključitvijo popolnoma izgubila pravno in administrativno neodvisnost. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter suženjstva. -
Nastanek Avstro-ogrske
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi, ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem 1. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski pesnik, general in borec za severno mejo. 7. decembra 1914 so premestili Maistra v Maribor in mu določili mesto referenta pri okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru. 21. junija 1916 je postal začasni poveljnik okrožnega poveljstva v Mariboru. Zaradi ovadbe nemških nacionalistov so ga 8. marca 1917 premestili v Gradec; tam je bil povišan v majorja. Vrnil se je v Maribor, kjer so ga 1. julija 1917 imenovali za stalnega poveljnika poveljstva številka 26. -
Atentat na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Princip je bil eden od skupine šestih atentatorjev. ki jo je vodil Danilo Ilić, bosanski Srb in član tajne družbe Črna roka. Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, da bi jih lahko združili v Jugoslavijo. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile. -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne. Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. V drugi oktobrski revoluciji je bila začasna vlada odstranjena in nadomeščena s komunistično vlado boljševikov. -
Period: to
Moderna doba
Obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in zatem vzpona demokracije, varovanja človekovih pravic, mednarodnega povezovanja, tudi razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane proizvodnje. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, krajše država SHS je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo do 1. decembra 1918. -
Period: to
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav. Že pred koncem vojne je predsednik Woodrow Wilson predstavil svoj program 14 točk, s katerimi bi dosegel pravičen in trajen mir. Glavna ideja 14 točk je bila pravica do samoodločbe, od katere so si mnogi narodi v Evropi obetali boljšo prihodnost. -
Trianonska pogodba
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu 1. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske na drugi strani. Madžarska je izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še ogrsko ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske. Trianonska mirovna pogodba je bila podpisana 4. junija 1920 v palači Grand Trianon, v Versaju v Parizu v Franciji -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit, ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo po 1. svetovni vojni. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države, hitra industrializacija, teorija socializma v eni državi, kolektivizacija kmetijstva in zaostritev razrednega boja v socializmu. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašízem je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945. V republiki je fašizem prepovedan, zato se izraz fašizem v Italiji omejuje na dobo Mussolinijeve vlade, torej vsega 22 let. Ideologija fašizma se je pozneje obnavljala v raznih drugih državah. -
Velika gospodarska kriza
Velika gospodarska kriza je bilo obdobje vse svetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih. Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929, ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju. To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Tretji rajh je oznaka za nemško državo v času nacizma med letoma 1933 in 1945. Ime se je v propagandi začelo uporabljati po vzponu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, pod vodstvom Adolfa Hitlerja. V zgodovinopisju se je uveljavilo kot sinonim za nacistično Nemčijo v obdobju od leta 1933 do kapitulacije Nemčije, maja 1945. -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij;[12] in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini. Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. Odvijala pa se je po celem svetu. -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
Napad na Jugoslavijo je bil kratkotrajni spopad med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana. Z novo ustavo je bila 7. aprila 1963 država preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). To ime je obdržala do razpada leta 1992. Državo je vodil Tito do svoje smrti leta 1980, njegovo vlogo je po smrti prevzelo Predsedstvo SFRJ. -
Nastanek OZN
OZN ali Organizacija združenih narodov je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu v ZDA, med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Termin hladna vojna se uporablja, ker ni prišlo do obsežnega neposrednega spopada med velesilama, temveč je vsaka podpirala svojo stran v večjih regionalnih vojnah, t.i. posrednih vojnah. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela 25. junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA. -
Evropska skupnost za premog in jeklo
Evropska skupnost za premog in jeklo ali ESPJ je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
Londonski memorandum
Londonski memorandum je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
Gibanje neuvrščenih
Gibanje neuvrščenih je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik John Kennedy je poslal okrepitve v ameriško pomorsko oporišče Guantanamo in 22. oktobra 1962 od sovjetskega partijskega voditelja Nikite Hruščova in kubanskega predsednika Fidela Castra zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem raket. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama. Spopad se je začel 1. novembra 1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel Saigon. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je komunistični Severni Vietnam želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam, ki je bil pod vplivom ZDA. -
Ameriški pristanek na Luni
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Michael Collins in pilot Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz. Vzleteli so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. -
Jedrska nesreča v Černobilu
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. -
Prve večstrankarske volitve
Volitve v skupščino Socialistične republike Slovenije leta 1990 so bile prve demokratične volitve v Sloveniji. Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih. 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije
Skladno z voljo vseh političnih strank in poslanskih skupin, ki so zastopane v Skupščini Republike Slovenije, je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji zborov dne 2. julija 1990 sprejela in razglasila Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije. -
Plebiscit o samosovjitvi
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejela Skupščina Republike Slovenije, se je morala za uspeh plebiscita o vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Rezultati pa so bili razglašeni 26. decembra. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni (komercialni) sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Obratni postopek pa je nacionalizacija.
Večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji kakor tudi drugod v bivših republikah Jugoslavije so bili izvedeni po osamosvojitvi oz. razpadu takratne Jugoslavije. -
Razglasitev samostojnosti
Rezultati so bili razglašeni 26. decembra. 95 % volivcev se je odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar predstavlja 88,5 % vseh takratnih volilnih upravičencev. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela izvrševanje suverenih pravic na svojem ozemlju, ki jih je v preteklosti prenesla na organe SFRJ. -
Period: to
Vojna za Slovenijo
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. -
Sprejetje slovenske ustave
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov, ki so razdeljeni v deset sklopov, ki sledijo preambuli:
1.Splošne določbe
2.Človekove pravice in temeljne svoboščine
3.Gospodarska in socialna razmerja
4.Državna ureditev
5.Samouprava
6.Javne finance
7.Ustavnost in zakonitost
8.Ustavno sodišče
9.Postopek za spremembo ustave
10.Prehodne in končne določbe -
Evropska unija
Evropska unija je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se nahajajo v Evropi. Obsega območje, veliko 4.233.262 km2 in ima po ocenah več kot 447 milijonov prebivalcev. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev. -
Vključitev Slovenije v NATO
Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO je bil izveden 23. marca 2003. Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volivcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volivcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
Priključitev Slovenije v Evropsko Unijo
Pred vstopom je Slovenija prilagodila svojo zakonodajo evropskim pravilom, razen na področjih, kjer so bile na pogajanjih dogovorjene nekatere izjeme in prehodna obdobja. 23. marca 2003 smo na referendumu o vstopu Slovenije v EU večinsko podprli članstvo in 1. maja 2004 je Slovenija po zaključenem pristopnem procesu postala polnopravna članica EU. -
Vstop Slovenije v Euroobmočje
- januarja 2007, je bil v Sloveniji uveden euro. S tem je Slovenija postala 13. država članica EU, ki je uvedla enotno evropsko valuto, in prva izmed novih držav članic, ki je vstopila v ekonomsko in monetarno unijo v Evropi. Z uvedbo eura v Sloveniji je Banka Slovenije postala polnopravna članica Eurosistema z enakimi pravicami in obveznostmi kot nacionalne centralne banke drugih dvanajstih držav članic EU, ki so že uvedle euro.
-
Period: to
Gospodarska kriza
Zaradi globalne povezanosti finančnih trgov je bilo že nekaj mesecev po izbruhu krize v
Združenih državah Amerike moč čutiti prve posledice in negativne vplive krize tudi v Evropi.
Majhen domač trg zahteva vpetost izvoza slovenskih podjetij na mednarodne trge, kar pomeni
odvisnost domačega gospodarstva od izvoza. Prav zaradi tega, so se gospodarske razmere
kmalu poslabšale tudi pri nas. -
Epidemija Covid 19
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca, naslednji dan je oblast prevzela novo oblikovana vlada na čelu s premierjem Janezom Janšo in pričela sprejemati nove ukrepe za zajezitev epidemije, ki so tako kot drugod po svetu drastično omejili javno življenje v državi.