-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 0, ko se začne naše štetje, s čimer se začne stari vek. Delila se je na dve dobi:
-Kamneno dobo in Kovinsko dobo -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Na nastanek prvih držav je vplival zapleten namakalni sistem poljedelstva. V Egiptu je bila vsa zemlja državna last. Za načrtovanje in gradnjo namakalnega sistema so skrbeli državni uradniki. Za red, mir in obrambo pa je skrbela vojska. Država je, da bi zadostila svojim potrebam , uvedla davke, zaradi česar se je razvila tudi pisava -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba
Indoevropski predniki Grkov so na območje današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letoma 2000 in 1500 pr. n. št. z območja Panonske nižine. Njihova poselitev Balkanskega polotoka je del obsežnih selitev indoevropskih plemen v drugem tisočletju pr. n. št. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba ali geometrično obdobje, je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 9. stoletju pr. n. št. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Značilno je, da je poleg mesta obsegala tudi podeželje. Imele so okoli 10.000 prebivalcev in merile do 100 km² Izjema sta Atene in Antična Šparta. Središče polisa je bil trg ali agora. Prvi polisi so nastajali v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Lahko so nastali z združevanjem več vasi ali pa ob vzpetinah. Najpomembnejši polisi so bili: Atene, Antična Šparta, Antični Korint, Tebe, Argos in Milet. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Sledila je grškemu temnemu veku.
Grški svet je v arhaični dobi prešel korenite spremembe. Močan porast prebivalstva na začetku obdobja je spodbudil veliko kolonizacijo, ki je grško kulturo razširila po vsem Sredozemlju. Nastale so polis, grške mestne države, ki so v Grčiji postale v prevladujoča oblika države. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov. Najbolj poznan od teh mitov in morda najbolj znan od vseh rimskih mitov je zgodba o Romulu in Remu, dvojčkih, ki jih je kot dojenčke volkulja dojila v 8. stoletju pred našim štetjem. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr. n. št. do leta 31 pr. n. št. Je eno od treh okvirnih obdobij starorimske civilizacije, skupaj s kraljevino in cesarstvom, pa tudi najpomembnejše od treh, saj je bila republikanska ureditev, predvsem administracija in zakonodaja, osnova za izoblikovanje večine modernih republik. Prestop od kraljevine na republiko sega v leto 509 pr. n. št. z ljudsko vstajo proti kralju Tarkviniju Ošabnemu. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega . Sledi arhaični dobi. Na začetku klasične dobe je bilo zlata doba Aten, ki so s svojo Delsko-atiško pomorsko zvezo bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik Fidija je obnovil Atensko akropolo. V grški književnosti je prevladalo atiško narečje. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
Grško-Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Povod zanje je bil jonski upor, neuspešna vstaja grških polisov v Mali Aziji proti perzijski nadoblasti. Perzijski kralj Darej I. Veliki je napad na matično Grčijo opravičil s pomočjo, ki so jo upornikom nudile tamkajšnje polis. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Aleksander III. Makedonski tudi Aleksander III. Veliki makedonski kralj in vojskovodja, Aleksander Veliki je najbolj poznan kot eden najboljših antičnih vojskovodij in eden najbolj zaslužnih za razvoj grške kulture po tedaj znanem svetu. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. To je doseglo vrhunec v bitki pri Korintu leta 146 pr. n. št. z uničujočo rimsko zmago na Peloponezu, ki je povzročila uničenje Korinta in začelo se je obdobje Rimske Grčije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala:
prva punska vojna je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
druga punska vojna je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej;
tretja punska vojna se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika ,Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus, zato so epigrafski napisi bodisi kot tudi DIVVS IVLIVS. Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar,+
Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan. Potem ko so republikanski zarotniki leta 44 pr. n. št. Cezarja umorili, je Oktavijan podedoval tri četrtine njegovega premoženja in tako postal eden od najbogatejših Rimljanov in eden vodilnih politikov svojega časa. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko Cesarstvo
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli Sredozemskega morja v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. V cesarstvu so vladali cesarji. Od začetka vladavine cesarja Avgusta do vojaške anarhije v 3. stoletju je bila država principat z Italijo kot metropolo provinc in Rimom kot edino prestolnico. Po krizi 3. stoletja je bilo cesarstvo razdeljeno v Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo. -
1 CE
Začetek Krščanstva
Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa. Pripadniki krščanstva se imenujejo kristjani in verujejo, da je Jezus božji sin in odrešenik, ki je kot judovski mesija prišel na Zemljo, bil križan, umrl in tretji dan vstal od mrtvih, in je s svojo daritvijo na križu ljudi odkupil za odrešenje. Zaradi pomena Kristusove daritve za vse ljudi je simbol krščanstva križ. -
324
Rimski Imperij se razdeli na Z in V del
Po krizi 3. stoletja je bilo cesarstvo razdeljeno v Zahodno rimsko cesarstvo in Vzhodno rimsko cesarstvo. Slednje je znano tudi kot Bizantinsko cesarstvo. Cesarstvi sta imeli vsako svojega cesarja. Uradna prestolnica obeh cesarstev je do leta 476 ostal Rim. Tisto leto so Raveno zasedli Odoakerjevi Ostrogoti in odstavili zadnjega zahodnorimskega cesarja Romula Avgusta, zato so cesarske insignije prenesli v Konstantinopel -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Njegovo glavno mesto je bil Konstantinopel, ki se je od ustanovitve leta 667 pr. n. št. do leta 330 imenoval Bizanc. Cesar Konstantin I. Veliki ga je takrat preimenoval v Novi Rim, po njegovi smrti leta 337 pa so začeli uporabljati ime Konstantinopel, se pravi Konstantinovo mesto. -
476
Propad Z dela Rimskega cesarstva
Leta 212 n. št. so v času vladavine Karakale vsem svobodno rojenim prebivalcem cesarstva podelili rimsko državljanstvo. Toda kljub tej gesti univerzalnosti je bilo obdobje Severske dinastije burno - cesarjeva vladavina se je običajno končala z njegovim umorom ali usmrtitvijo - in po njenem propadu je Rimsko cesarstvo zajela kriza tretjega stoletja, obdobje invazij, civilnih nesoglasij, gospodarske nestabilnosti in ne nazadnje tudi kuge, ki je pomorila dobršen del prebivalstva. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5. in 6. stoletju do začetka novega veka v drugi polovici 15. stoletja. Običajno se deli na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.
V zgodnjem srednjem veku se je v Evropi odvijalo intenzivno preseljevanje ljudstev, predvsem Germanskih. Veliko večino Vzhodne Evrope so poselili Slovani. Frankovsko cesarstvo je pod rodbino Karolingov postalo velesila, vendar se je kmalu razcepilo na Zahodno Frankovsko in Vzhodno Frankovsko. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar,
Vzhodnorimski cesar je bil od 1. avgusta 527 do svoje smrti leta 565. Največja zgodovinska zasluga cesarja Justinijana, pod katerega vladavino je Bizanc doživel svoje zlato obdobje, je v ureditvi vse-veljavnega rimskega prava. -
622
Začetek Islama
Islam je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu . To razodetje je zabeleženo v Koranu, sveti knjigi Islama. Islam pomeni »pokorščino (bogu)«, s tem pa je povezan tudi izraz din, ki obenem pomeni »način življenja« in »religijo«. Izraz »islam« izhaja iz slovničnega korena s-l-m in je v etimološkem sorodu z besedami, kot npr. salaam ali muslim. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantánija je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega Cesarja
Karel Veliki ali Karel I. ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus, je bil kralj Frankov in cesar,
Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega, ustanovitelja Karolinške rodbine, in Betrade Laonske. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Leta 774 je postal kralj Italije in leta 800 cesar z zvenečim naslovom imperator romanorum. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva pred tremi stoletji, ki ga je priznavala Zahodna Evropa. -
1054
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Čeprav navadno kot letnico razkola navajajo leto 1054, ko sta papež Leon IX. in patriarh Mihael I. izobčila drug drugega, pa je bil vzhodno-zahodni razkol pravzaprav posledica daljšega obdobja stopnjevanja napetosti med obema cerkvama. Poglavitna izvora razkola sta bili vprašanje papeževe avtoritete. -
Period: 1095 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini. -
Period: 1300 to
Humanizem in renesansa
Humanizem je kulturno-idejna smer, ki je po letu 1350 ponovno odkrila in posnemala antiko ter se zgledovala pri njenem pojmovanju človeka. Humanizem je bil idejna podlaga obdobja renesanse. Renesansa je oznaka za obdobje evropske kulture, umetnosti in literature med 14. in 16. stoletjem. Pomeni prerod miselnosti glede na srednji vek. Delimo jo na:
-zgodnjo renesanso
-visoko renesanso
-pozno renesanso -
Period: 1322 to 1435
Celjski grofje
Cêljski grôfje predstavljajo najbolj znano in najpomembnejšo plemiško in vladarsko rodbino, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije. Potomci Celjskih grofov živijo še danes. -
1348
Črna smrt
Črna smrt znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351. -
Period: 1408 to
Vklopi kazalo vsebine Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Današnja Slovenija je bila takrat razdeljena na dežele. Prvič so Turki vpadli na ozemlje današnje Slovenije 9. oktobra leta 1408 ko so vpadli v Belo krajino in izropali okolico Metlike. To je poročal Janez Vajkard Valvasor. Vpadi so trajali približno 200 let. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarne iz leta 1490, ki ga Johannes Gutenberg spremenil potek človeške zgodovine. Pred tem izumom literarni predmeti niso bili le težki proizvajati v množičnih količinah, temveč tudi predragi za večino ljudi. Vse knjige in drugi bralni materiali so bili skrbno napisani ročno, toda Gutenbergov razburljiv stroj je omogočil fizično "stiskanje" besedila na pergament na stroškovno in časovno učinkovit način. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Konstantinopel je Otomansko cesarstvo zasedlo v torek, 29. maja 1453. Turkom je poveljeval 22-letni otomanski sultan Mehmed II. Osvojili so ga po sedemtedenskem obleganju, ki se je začelo v petek, 6. aprila 1453. Po začetnem napadu se je otomanska vojska pahljačasto razporedila po glavnih poteh mesta, Mesa, mimo velikih forumov in mimo cerkve Svetih apostolov, ker je Mehmed II. želel zagotoviti sedež za svojega novoimenovanega patriarha, ki bi mu pomagal bolje nadzorovati krščanstvo. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori na Slovenskem je skupno ime za serijo kmečkih uporov, ki so se odvijali na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12. oktobra 1492 in so v Evropo prvič prinesle vedenje o do tedaj Evropejcem neznanem kontinentu. Tako poimenovanje prinaša vedno več polemik. Prvi argument proti je, da izraža evrocentrističen pogled na svet, saj so prva človeška bitja Ameriko poselila že pred 14 000 leti in tam razvila lastno civilizacijo. -
1517
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah. -
1550
Prvi Slovenski tiskani knjigi
Prvi Slovenski tiskani knjigi so bili Abecednik in Katekizem, ki jih je napisal Primož Trubar -
1555
Vklopi kazalo vsebine Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero - luteranstvo. Glavno načelo augsburškega verskega miru je bilo: čigar dežela tega vera. Če podložniki niso izbrali iste veroizpovedi kot njihov gospod, so imeli pravico izseliti se. -
Slovenski prevodi Svetega pisma
Slovenski prevodi Svetega pisma imajo svoj začetek v 16. stoletju, ko so si protestanti prizadevali Sveto pismo uvesti v bogoslužje, da bi ga ljudje lahko prebirali v domačem jeziku. Ključno vlogo sta imela zlasti Primož Trubar in Jurij Dalmatin. -
Period: to
Ludvik XIV in absolutizem
Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare od 14. maja 1643 do svoje smrti. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini Absolutízem je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva. V evropskih državah je v 16. in 17. stoletju prevladujoča oblika.. -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje. Za nekatere zgodovinarje se je obdobje začelo, ko je La Bruyère ob koncu sedemnajstega stoletja napisal Les Caractères. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji. -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija, vladarica habsburških dežel, je bila nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI.. -
Period: to
Prva Industrijska revolucija
Za obdobje po revoluciji je značilna organizacija dela v velikem obsegu, masovna proizvodnja, naprednejša delitev dela in uporaba strojev. Po drugi strani pa je to tudi obdobje velikih gospodarskih in socialnih problemov.
Cena izdelkov je naglo padla, začel se je nagel napredek znanosti, povečala se je tudi uporaba električne energije. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand. Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. -
Nastanek ZDA
Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost. Z začetkom veljavnosti Ustave leta 1788 so prej suverene države postale del Zvezne republike. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini. Najpomembnejše posledice revolucije so bile zaton moči starih monarhij in Cerkva ter uveljavitev demokracije in nacionalizma. Zahteve po reformah so nastopile na prehodu v 19. stoletje. -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji:
zahodni del Koroške,
Kranjsko,
Hrvaško in Vojno krajino jugozahodno od Save,
Goriško,
Trst,
Istro. -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I, ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom na čelu. -
Kongres Svete Alianse v Ljubljani
Prebujene narodne in liberalne ideje pa so živele dalje. Zahteve po obnovitvi ustave so se začele najprej v Španiji. Sledil je upor v Neaplju, kjer so 2. junija 1820 zahtevali ustavo. Neapeljski kralj je popustil in obljubil ustavo. Razpisali so volitve, izvoljen je bil nov parlament. Avstrija sprememb v Neapeljskem kraljestvu ni hotela priznati in jih je želela zatreti. Zaradi vseh teh dogodkov so jeseni leta 1820 sklicali kongres v Opavi. -
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. -
Period: to
Bachov absolutizem
Po Bachu, ki je bil notranji minister v avstrijski vladi med letoma 1849 in 1859, se imenuje »Bachov absolutizem«, obdobje neoabsolutizma, ki je nastopilo s cesarjem Francem Jožefom I. in zadušitvijo revolucije leta 1848. -
Period: to
Druga Industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija je pomenila prelomnico, saj je motor z notranjim zgorevanjem prevzel vlogo, ki jo je pred tem imel parni stroj, namesto premoga pa je glavno vlogo proizvajanja energije prevzela nafta. -
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. -
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918. -
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi, ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I.