-
Period: 10,000 BCE to 3500 BCE
PRAZGODOVINA
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine. Začne se z približno dvema milijonoma let pr. n. št. , z pojavom človeka. Konča pa se v sredini 4. stol. pr. n. št. z razvojem prvih civilizacij. -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Nastanek prvih civilizacij je bil povezan z naravnimi in gospodarskimi dejavniki. Prve civilizacije so nastajale ob rekah in na območjih, primernih za kmetijstvo. -
Period: 3500 BCE to 476
STARI VEK
Stari vek je obdobje v zgodovini človeštva, ki se je začelo z nastankom prvih civilizacij in trajalo do konca Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. To obdobje je bilo zaznamovano z velikimi civilizacijami, kot so antična Grčija in Rim ter egipčanska in perzijska imperija. Stari vek je bil čas pomembnih družbenih, kulturnih, inovativnih in zgodovinskih sprememb, ki so vplivale na razvoj človeštva do današnjega dne. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
Predhomerska doba(minojska in mikenska civilizacija)
Predhomerska doba je zgodovinsko obdobje, ki sega od 3. tisočletja pr. n. št. do konca 2. tisočletja pr. n. št. Gre za obdobje v grški zgodovini, preden so bila napisana Homerjeva epa Iliada in Odiseja. V tem obdobju so bile Grčija in sosednje dežele naseljene s številnimi ljudstvi, ki so živela v plemenskih združbah in so se ukvarjala z živinorejo, kmetijstvom, ribolovom in trgovino. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
Grška temna doba
Grška temna doba je zgodovinsko obdobje v grški zgodovini, ki sega od konca bronaste dobe v 12. stoletju pr. n. št. do začetka arhaične dobe v 8. stoletju pr. n. št. Ime je dobila zaradi pomanjkanja pisnih virov iz tega obdobja, kar je povzročilo "temo" v zgodovinskih zapiskih. V tem obdobju so bile številne grške države uničene in prebivalstvo se je zmanjšalo, kar je privedlo do družbenih in kulturnih sprememb. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Grške polisi ali mestne države so se začele oblikovati v 8. stoletju pr. n. št. v Grčiji, predvsem na območjih z obilico rodovitne zemlje, kot sta Atika in Peloponez. Polisi so se razvijali kot samostojne države, ki so imele lastno vlado, zakonodajo, obrambo in gospodarstvo. Nastanek polisov je pripomogel k razvoju demokracije in grške kulture. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
Arhaična doba
Arhaična doba je zgodovinsko obdobje v grški zgodovini, ki sega od 8. stoletja pr. n. št. do začetka perzijskih vojn v 5. stoletju pr. n. št. V tem obdobju so se razvili številni grški polisi, kot so Atene, Šparta in Korint, ki so imeli svoje politične, kulturne in verske značilnosti. Arhaična doba je tudi čas razvoja grškega jezika, književnosti in umetnosti, kot so Homerjeva epa Iliada in Odiseja, in razvoj olimpijskih iger. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Rim naj bi bil ustanovljen leta 753 pr. n. št. po legendi o Romulu in Remu. Zgodovina ustanovitve Rima je še danes obkrožena z množico mitov in legend, vendar pa je Rim postal eno najpomembnejših kulturnih, političnih in vojaških središč v zgodovini Zahoda. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
Rimska republika
Rimsko republiko so ustanovili leta 509 pr. n. št., ko so Rimljani izgnali zadnjega etruščanskega kralja. Republika je vladala s pomočjo senata, ki je bil sestavljen iz pripadnikov patricijskega sloja in ljudskih tribunov, ki so zastopali interese plebejcev. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
Klasična Grčija
Klasična Grčija je zgodovinsko obdobje v grški zgodovini, ki sega od začetka perzijskih vojn v 5. stoletju pr. n. št. do smrti Aleksandra Velikega v 323 pr. n. št. V tem obdobju so se razvile številne znamenite države, kot so Atena, Šparta in Tebe, ki so imele ključno vlogo pri razvoju demokracije, filozofije, umetnosti in arhitekture. Klasična Grčija je tudi čas velikih mislecev, kot sta Sokrat in Aristotel, ter velikih zgodovinskih dogodkov, kot sta bitka pri Maratonu in bitka pri Salamini. -
Period: 499 BCE to 479
Grško-Perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med Perzijo in grškimi mestnimi državami. Vojne so se končale z grško zmago, s čimer se je Perzija umaknila iz Grčije in Grki so ohranili svojo neodvisnost. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
Aleksander Veliki
Znan je po svojih vojaških osvajanjih in širjenju makedonskega imperija, ki je segal od Grčije do Indije, ter po svoji kulturi in izobraževanju, ki ga je prejel od svojega učitelja Aristotela. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
Helenistična Grčija
Helenistična Grčija je zgodovinsko obdobje v grški zgodovini, ki se je začelo po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in trajalo do osvojitve Grčije s strani rimskega imperija leta 146 pr. n. št. V tem obdobju so se širili grški jezik, kultura in znanost po vsem mediteranskem svetu, kar je pripeljalo do nastanka različnih helenističnih kraljestev, kot so Egipt, Sirija in Makedonija. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
Punske vojne
Punske vojne so bile tri vojne med Rimom in Kartagino, ki so se začele leta 264 pr. n. št. in trajale več kot 100 let. Vojne so bile posledica spora za nadzor nad Sredozemljem in so se končale s popolno zmago Rima in uničenjem Kartagine. -
Period: 146 BCE to 324
Rimska Grčija
Rimski imperij je vladal nad Grčijo od leta 146 pr. n. št. do razpada imperija v 5. stoletju n. št. Grčija je v tem obdobju izgubila svojo neodvisnost in postala del rimskega imperija, a je hkrati ohranila svojo kulturo, jezik in umetnost. Rimski vpliv se kaže v grški arhitekturi, zlasti v veličastnih stavbah, kot so Hadrijanov zid in obelisk, ki stoji še danes v središču Aten. -
Period: 100 BCE to 44 BCE
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, vojskovodja in pisatelj, ki je imel pomembno vlogo v padcu rimske republike in vzponu cesarstva. Bil je znan po svojih vojaških zmagah, reformah ter kot pisatelj in govornik, vendar je bil leta 44 pr. n. št. umorjen s strani skupine senatorjev zaradi njegovega političnega vpliva. -
Period: 63 BCE to 14
Gaj Oktavijan Avgust
Gaj Oktavijan, ki se je po zmagi nad Antonijem in Kleopatro leta 27 pr. n. št. preimenoval v Avgusta, je bil prvi rimski cesar. Pod njegovim vodstvom se je cesarstvo razširilo in doseglo svoj vrhunec, znano pa je tudi po njegovih reformah in gradnjah, ki so vplivale na rimskega državljana in družbo. -
Period: 27 BCE to 476
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo se je začelo leta 27 pr. n. št., ko je bil Oktavijan posvečen za cesarja in dobil ime Avgust. Cesarstvo je trajalo več kot 500 let in bilo znano po svoji mogočni vojski, gradnji cest, akvaduktov in zgradb ter pomembnih dosežkih na področju prava, arhitekture, inženiringa in umetnosti -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Krščanstvo se je začelo v prvem stoletju našega štetja v Palestini in temelji na naukih in življenju Jezusa Kristusa. Po njegovi smrti in vstajenju so se njegovi apostoli začeli širiti po svetu, kar je pripeljalo do ustanovitve cerkve in postopne rasti krščanstva v rimskem imperiju. -
324
Rimski imperij se razdeli na Z in V del
Rimsko cesarstvo se je razdelilo na dva dela, Zahodni in Vzhodni del. Zahodni del se je spopadel s številnimi zunanjimi napadi in notranjimi pretresi, kar je vodilo do njegovega propada, medtem ko je Vzhodni del, znan tudi kot Bizantinsko cesarstvo, obstal še nekaj stoletij. -
Period: 324 to 1453
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodno rimsko cesarstvo, ki je obstajalo med letoma 330 in 1453. Središče cesarstva je bil Konstantinopel, ki je postal eno od najpomembnejših kulturnih, gospodarskih in političnih središč srednjega veka. Bizantinsko cesarstvo je bilo zaznamovano z močno centralizirano oblastjo, bogato kulturno dediščino, razvojem ikonografije, verskimi sporazumi, vojnami in širjenjem krščanstva. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Krščanstvo je postalo državna vera v Rimskem cesarstvu pod cesarjem Konstantinom Velikim, ki je leta 313 s tolerančnim ediktom ukinil preganjanje krščanstva in mu omogočil svobodno izvajanje vere. Sledila je postopna kristianizacija Rimskih institucij in družbe, ki je kulminirala s cesarjem Teodozijem Velikim, ki je leta 380 naredil krščanstvo za uradno državno vero. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Propad Zahodnega rimskega cesarstva se je začel v 4. in 5. stoletju s povečanjem pritiska barbarskih plemen in z notranjimi političnimi nestabilnostmi, ki so oslabile cesarstvo. Končni udarec je bil zadnji cesar Romulus Augustus, ki je bil leta 476 odstavljen s strani germanskega vojskovodje Odoakra, s čimer se je Zahodno cesarstvo formalno končalo. -
Period: 476 to 1492
SREDNJI VEK
Srednji vek je obdobje v zgodovini, ki se je začelo s padcem Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju n. št. in se končalo s prihodom renesanse v 15. stoletju. To obdobje je bilo zaznamovano s prevlado krščanstva v Evropi, razdrobljenostjo politične oblasti, vojnami in invazijami, epidemijami in družbeno-ekonomskimi spremembami. -
Period: 527 to 565
Cesar Justinijan I.
Cesar Justinijan I. je bil vladar Vzhodnega rimsko cesarstva med letoma 527 in 565. Znan je predvsem po obsežnem pravnem delu Corpus Juris Civilis, ki je močno vplival na pravne sisteme po vsem svetu. -
622
Začetek islama
Islam se je začel v 7. stoletju v Meki, ko je prerok Mohamed prejel prva razodetja od Boga preko angela Gabrijela. Mohamed je postal vodja nove skupnosti, ki se je kasneje razvila v islamsko verstvo, ki je imelo velik vpliv na zgodovino sveta. -
Period: 623 to 828
Karantanija
Karantanija je bila zgodovinska slovenska kneževina, ki se je nahajala na območju današnje Slovenije, Koroške in dela Avstrije. Ustanovljena je bila v 7. stoletju in je trajala do 9. stoletja. -
Period: 711 to 1492
Rekonkvista
Rekonkvista je bilo dolgo obdobje v srednjem veku, med katerim so krščanska kraljestva na Iberskem polotoku postopoma izpodrinjala muslimansko vladavino.
https://www.youtube.com/watch?v=A_-twk80yGc -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega Cesarja
Karel Veliki, kralj Frankovskega kraljestva, je bil leta 800 kronan za rimskega cesarja s strani papeža Leona III. s čimer se je začela obnova Rimskega cesarstva. Kronanje je bilo pomembno tudi za vzpostavitev močnega odnosa med cesarjem in papežem, ki je vplival na verske in politične razmere v Evropi. -
1054
Velika Shizma
Velika shizma je bila razkol v krščanstvu med vzhodno in zahodno cerkvijo leta 1054, ki je pripeljal do trajne razdelitve krščanske cerkve na pravoslavno in katoliško cerkev. -
Period: 1059 to 1272
Križarske vojne
Križarske vojne so bile serija oboroženih pohodov v 11. in 13. stoletju, ki so jih izvedli kristjani proti muslimanom na območju Svetega kraja. Osvojitev Jeruzalema leta 1099 je bila ključni dogodek križarskih vojn, ki je privedel do ustanovitve križarskih držav v Vzhodni Evropi.
https://www.youtube.com/watch?v=w0_dyez19Xw -
Period: 1300 to
Humanizem in Renesansa
Humanizem in renesansa sta bila gibanja v Evropi, ki sta poudarjala humanistične vrednote in spodbujala zanimanje za umetnost, kulturo in znanost ter s tem prispevala k preporodu in napredku družbe.
https://www.youtube.com/watch?v=GNj_j3kiX_s -
Period: 1322 to 1453
Celjski grofje
Celjski grofje so bili slovenska plemiška rodbina, ki je v 14. in 15. stoletju izvirala iz območja Celja. Med njihovo vladavino so dosegli vrhunec svoje moči in postali ena najvplivnejših evropskih plemiških rodbin. -
1348
Epidemija Kuge
Epidemija kuge leta 1348 je bila ena izmed največjih katastrof v zgodovini Evrope, saj je povzročila smrt milijonov ljudi. Ta dogodek je imel globok vpliv na družbeno in gospodarsko strukturo Evrope ter spodbudil tudi spremembe v medicinski znanosti. -
Period: 1408 to
Turški vpadi
Turški upadi so bili napadi Osmanov na slovenska ozemlja v 15. in 16. stoletju, ki so pustili globoke sledi v slovenski zgodovini, saj so povzročili številne vojne in spopade ter vplivali na razvoj kulture, gospodarstva in politike v tem obdobju. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Izum tiskarskega stroja s premičnimi kovinskimi črkami v 15. stoletju je revolucioniral proces tiskanja knjig in drugih tiskovin ter omogočil hitrejšo in bolj učinkovito proizvodnjo, kar je imelo pomemben vpliv na razvoj znanosti, izobraževanja in kulture po vsem svetu. -
1453
Turško zavzetje Konstantinopla
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 je bilo ključni dogodek v padcu Vzhodnega rimsko cesarstva, ki je posledično vplival na zgodovino celotne Evrope in Srednjega vzhoda. -
Period: 1478 to
Kmečki upori
Kmečki upori so bili vrsta uporov slovenskih kmetov proti gospodarski in družbeni krivici v 15. in 16. stoletju, med najbolj znanimi so bili: Kmečki upor leta 1515 in Pajkova vstaja leta 1573.
https://www.youtube.com/watch?v=8LnIF57s2TI -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Leta 1492 je Krištof Kolumb za Španijo odkril Ameriko med iskanjem nove morske poti do Indije. Ta dogodek je bil pomemben mejnik v zgodovini sveta, saj je prinesel globalizacijo in povezal staro in novo celino. -
Period: 1492 to
NOVI VEK
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918. Obdobje je bilo zaznamovano s političnimi, gospodarskimi in kulturnimi spremembami. V tem času so evropske države postale vodilne svetovne sile in ustanovile številne kolonije po vsem svetu. Novi vek je prinesel tudi razvoj znanosti, zlasti v matematiki, fiziki in astronomiji, ter kulturnih dosežkov, kot so baročna arhitektura in umetnost. -
1517
Reformacija
Reformacija je bila versko in družbeno gibanje v 16. stoletju, ki je povzročilo razcep krščanstva in nastanek novih cerkva, kot so luteranska, kalvinistična in anglikanska cerkev. -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 natisnil protestantski reformator Primož Trubar. Druga slovenska tiskana knjiga je Abecednik, ki je izšla leta 1555 in služil za učenje branja in pisave. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je bil podpisan leta 1555 in je ustvaril začasni mir med katoliki in protestanti v Nemčiji, saj so se dogovorili, da vsak knezoškof (fevdalni gospod) odloči o veroizpovedi svojih podložnikov. -
Prva Slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino
Prva slovenska slovnica je bila napisana leta 1584 s strani protestantskega duhovnika Primoža Trubarja izdal tudi prvi prevod Svetega pisma v slovenščino. Ti deli so pomembno prispevali k standardizaciji slovenskega jezika in krepitvi slovenske identitete. -
Period: to
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, je bil francoski kralj, ki je uveljavil absolutistično obliko vladanja, kjer je bila kraljeva oblast popolnoma neomejena in je prevladovala nad vsemi drugimi oblikami oblasti v državi. To je bilo doseženo z uveljavljanjem centraliziranega sistema vladanja, kreiranjem plemiške dvornega življenja in bogate kulture ter z izvedbo vojaških osvajanj.
https://www.youtube.com/watch?v=SEjiw6ipwnU -
Period: to
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bil intelektualno in kulturno gibanje, ki je v 18. stoletju osredotočeno na kritično razmišljanje, znanost in razum, ter je zagovarjalo ideje o svobodi, enakosti in človekovih pravicah. To gibanje je imelo velik vpliv na razvoj modernega sveta in oblikovanje liberalnih demokracij.
https://www.youtube.com/watch?v=HmGtQczl4dc -
Period: to
Marija Terezija
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je zaslužna za modernizacijo in reforme v Avstriji, vključno z izboljšanjem šolstva, vojske in administracije ter uvedbo enotnega zakonika, imenovanega Pravni red. -
Period: to
Prva industrijska Revolucija
Prva industrijska revolucija, ki se je začela v 18. stoletju, je bila obdobje velikega tehnološkega in gospodarskega napredka v Združenem kraljestvu, ki je vključevalo spremembe v proizvodnih procesih, razvoj strojev in povečanje produktivnosti v proizvodnji. -
Period: to
Napoleon Bonaparte
Napoleon Bonaparte je bil francoski vojaški general in politik, ki se je vzpenjal v času francoske revolucije in postal cesar Francije. Znan je bil po svojih vojaških dosežkih, kot so osvajanje Egipta in bitke, kot je bila bitka pri Waterlooju.
https://www.youtube.com/watch?v=8aq_gRfmjgY -
Nastanek ZDA
ZDA so nastale leta 1776 z Deklaracijo neodvisnosti, s katero so se trinajst britanskih kolonij na ozemlju Severne Amerike osamosvojile in ustanovile novo državo. Glavni razlog za osamosvojitev je bilo nezadovoljstvo z britanskim kolonialnim režimom in pomanjkanjem političnih pravic kolonistov. -
Period: to
Francoska revolucija
Francoska revolucija je bila velik družbeni in politični prevzem, ki se je začel leta 1789 in se končal leta 1799. Med revolucijo so bile uvedene pomembne politične in družbene reforme, ki so vplivale na celotno Evropo in svet. Revolucija je prinesla konec absolutističnega režima in vzpostavitev francoske republike ter postavila temelje moderne demokracije in človekovih pravic.
https://www.youtube.com/watch?v=5eeg_W-1jEE -
Period: to
Ilirske province
Ilirske province so bile območje, ki ga je Napoleonova Francija okupirala med letoma 1809 in 1813 in zajemalo velik del današnje Slovenije, Hrvaške in Srbije. Imele so francosko upravo in so bile pomemben korak k uveljavitvi modernih državljanskih pravic in zmanjšanju verskih in etničnih razlik v regiji.
https://www.youtube.com/watch?v=_W7pANQfxzc -
Period: to
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem se nanaša na obdobje v Evropi med letoma 1815 in 1848, ko je bil avstrijski državnik Klemens von Metternich ena najpomembnejših oseb na politični sceni in je podpiral absolutistične vladarje po vsej celini, s ciljem preprečiti morebitne revolucije in ohraniti obstoječi red. -
Kongres svete alianse v Ljubljani
Kongres Svete alianse v Ljubljani je bil zasedanje predstavnikov večine evropskih držav leta 1821, ki so se zbrali, da bi se pogovorili o nevarnosti širjenja liberalizma in nacionalizma. Srečanje je potekalo v Ljubljani, saj je bil Kranjski deželni stanovski zbor eden od organizatorjev, srečanje pa je bilo tudi prvo mednarodno srečanje na slovenskih tleh. -
Period: to
Franc Jožef I.
Franz Joseph I. je bil avstrijski cesar med letoma 1848 in 1916 ter je vladal v obdobju, ki ga zaznamujejo velike družbene in politične spremembe v Avstriji in Evropi, kot so liberalizacija gospodarstva, razvoj industrije, naraščanje nacionalnih gibanj in prve svetovne vojne. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih revolucij in bojev za nacionalno osvoboditev v Evropi v letih 1848 in 1849. V tem času so se tudi Slovenci začeli organizirati in zahtevati svoje politične, kulturne in jezikovne pravice, kar je vodilo k ustanovitvi Narodne garde in kasneje k ustanovitvi zedinjene Slovenije pod vodstvom Janka Kersnika. -
Period: to
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem je bil politični sistem v Avstriji med leti 1852 in 1867, ki ga je uvedel kancelar Klemens von Metternich. Ta sistem je bil znan po tem, da je omejil demokratične svoboščine in centraliziral oblast na dunajsko dvorno mesto. -
Period: to
Druga industrijska revolucija
Druga industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 19. stoletja in je prinesla številne tehnološke inovacije, kot so razvoj telegrafije, telefonije, avtomobila in letala, ki so pomembno vplivale na gospodarski in družbeni razvoj. -
Nastanek Kraljevine Italije
Kraljevina Italija je bila ustanovljena leta 1861 pod vodstvom prvega kralja Vittoria Emanuela II. in je združila večino Italije v eno državo, kar je pripomoglo k modernizaciji italijanske družbe. -
Period: to
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je trajala od leta 1861 do 1865 in je bila spopad med zveznimi državami Severne Amerike in zveznimi državami Konfederacije, ki so se borile za ohranitev suženjstva in ločitev od ZDA. Vojaška zmaga Severa je prinesla konec suženjstva in utrditev oblasti zvezne vlade.
https://www.youtube.com/watch?v=oUbsAqwjysQ -
Nastanek Avstro-ogrske
Nastanek Avstro-ogrske se je zgodil leta 1867, ko je bil sklenjen avstro-ogrska izglede. Država je bila sestavljena iz dveh delov - avstrijskega in madžarskega, ki sta imela vsak svoj parlament in vlado, skupni pa sta bila le obrambno- zunanja politika, financiranje skupnih zadev in carina. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871, po koncu Franco-pruske vojne, ko so se številne nemške države združile pod vodstvom Prusije. Cesarstvo je trajalo do konca prve svetovne vojne leta 1918. -
Period: to
Rudolf Maister
Rudolf Maister je bil slovenski general, politik in pesnik, ki je odigral ključno vlogo pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in osamosvojitvenih prizadevanjih na začetku 20. stoletja. Kot poveljnik obrambnih sil na Štajerskem je leta 1918 organiziral razorožitev nemških enot v Mariboru in ozemlje vključil v novo ustanovljeno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. -
Atentat na Avstro-ogrskega prestolonaslednika
Leta 1914 je v Sarajevu prišlo do atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je bil izvršen s strani člana bosanske revolucionarne organizacije Mlada Bosna, Gavrila Principa. Ta dogodek je bil katalizator za začetek prve svetovne vojne. -
Period: to
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna se je začela leta 1914 in trajala do leta 1918, ko so zavezniške sile premagale osrednje sile. Vojna se je odvijala na več frontah in terjala več kot 16 milijonov življenj ter povzročila obsežno razdejanje v Evropi. -
Period: to
Soška fronta
Soška fronta, imenovana tudi Isonzo fronta, je bila eden najpomembnejših bojišč med prvo svetovno vojno, kjer so se borile avstro-ogrske in italijanske enote. Fronta se je raztezala ob reki Soči na meji med Italijo in Avstro-Ogrsko ter se odvijala v 12 bitkah. Kljub obsežnemu vojaškemu angažmaju na obeh straneh je fronta končala brez zmagovalca. -
Ruska revolucija
Ruska revolucija se je odvila leta 1917 in je bila serija političnih in družbenih sprememb v Rusiji, ki so vodile do padca ruskega carstva ter ustanovitve Sovjetske zveze. Revolucija se je začela z februarsko revolucijo, ki je odstavila carja Nikolaja II., in se nadaljevala z oktobrsko revolucijo, ko je boljševiška stranka voditelja Vladimira Lenina prevzela oblast. Revolucija je imela dolgoročne posledice za Rusijo in svetovno zgodovino. -
Period: to
SODOBNOST
Sodobnost je zgodovinsko obdobje, ki sega od konca 18. stoletja do danes. Sodobnost je zaznamovala industrijska revolucija, ki je prinesla nove tehnologije in spremenila način proizvodnje ter pripomogla k razvoju modernega kapitalizma. Poleg tega so se zgodile številne svetovne vojne, ki so imele velik vpliv na svetovno politiko in gospodarstvo. Danes se s sodobnostjo povezuje digitalna doba in informacijska tehnologija, ki sta povzročila velike spremembe v načinu komunikacije in izobraževanja. -
Period: to
Kraljevina SHS in JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS je bila ustanovljena po razpadu Avstro-Ogrske in je vključevala večino južnoslovanskih ozemelj. Leta 1929 je bila preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, ki se je med drugo svetovno vojno razdelila med okupatorje, po vojni pa je postala socialistična federativna republika. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena po koncu Prve svetovne vojne in razpada Avstro-Ogrske monarhije. Vključevala je večino južnoslovanskih ozemelj in je bila zasnovana kot združena država, vendar je kmalu propadla zaradi medetničnih trenj in vojne z Italijo. Po njenem razpadu je nastala Kraljevina SHS, kasneje preimenovana v Jugoslavijo. -
Period: to
Pariška mirovna konferenca
Pariška mirovna konferenca je bila mednarodna konferenca, ki se je odvijala med leti 1919 in 1920 v Parizu, s ciljem, da bi se po koncu prve svetovne vojne oblikovali pogoji za mir in obnovitev Evrope. Na konferenci so bile sprejete ključne odločitve, kot so Versajska pogodba, ki je določila pogoje za mir z Nemčijo, in ustanovitev Mednarodne zveze narodov, ki je bila predhodnica Organizacije združenih narodov. -
Period: to
Zlata dvajseta leta
Zlata dvajseta leta (tudi Roaring Twenties) so bila obdobje gospodarske in kulturne rasti v Združenih državah Amerike po koncu prve svetovne vojne. Obdobje je zaznamovalo hitro rastočo industrijo, nove tehnologije, širjenje mest, urbanizacija in družbene spremembe, kot so družbeni liberalizem, jazz, fliperji, praznovanje pitne vode in prepoved alkohola. Obdobje se je končalo z začetkom velike krize leta 1929. -
Trianonska pogodba
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba, ki je bila podpisana po koncu Prve svetovne vojne med zmagovalci (predvsem med Združenim kraljestvom, Francijo in ZDA) in poraženo Avstro-Ogrsko. Pogodba je močno zmanjšala ozemlje Avstro-Ogrske in prisilila državo k sprejetju omejitev na vojaškem, gospodarskem in političnem področju. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo na avstrijskem Koroškem leta 1920, da bi se odločilo, ali se naj ta regija pridruži Avstriji ali Kraljevini SHS. Večina volilnega telesa se je izrekla za Avstrijo, vendar so bili deli z večinskim slovenskim prebivalstvom priključeni Jugoslaviji. -
Period: to
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem je bil totalitarni politični sistem v Sovjetski zvezi pod vodstvom Josefa Stalina, zaznamovan z represijo, kontroliranjem družbe ter razvojem industrije in kmetijstva s pomočjo petletnih načrtov. Stalin je bil odgovoren za milijone smrti med Veliko čistko. Stalinizem je vplival na svetovno zgodovino in postal model totalitarnih režimov v drugih državah, kot so Kitajska in Severna Koreja. -
Period: to
Fašizem v Italiji
Fašizem je bila avtoritarna politična ideologija, ki se je pojavila v Italiji v začetku 20. stoletja. Vodja stranke fašistov, Benito Mussolini, je leta 1922 prevzel oblast in ustanovil fašistično diktaturo v Italiji, ki se je odlikovala po nacionalizmu, militarizmu in totalitarni kontroli nad družbo. -
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza 1929 je bila najhujša gospodarska kriza v zgodovini, ki se je začela leta 1929 in trajala do konca tridesetih let. Kriza se je začela z zlomom borznega trga na Wall Streetu in se je hitro razširila po svetu, kar je privedlo do množičnega brezposelnosti, revščine in širjenja fašizma v Evropi. Kriza se je končala šele z začetkom druge svetovne vojne in gospodarsko rastjo po njej. -
Period: to
Nacizem v Nemčiji
Nacizem je bila politična ideologija, ki se je pojavila v Nemčiji v 20. stoletju. Vodja nacistične stranke, Adolf Hitler, je leta 1933 prevzel oblast in ustanovil nacistično diktaturo v Nemčiji, ki se je odlikovala po totalitarni kontroli nad družbo, rasizmu, antisemitizmu in militarizmu. Nacistični režim je bil odgovoren za grozote druge svetovne vojne, vključno z genocidom nad šest milijoni Judi ter drugimi skupinami, ki so jih nacisti označili za "podljudi". -
Period: to
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila oborožen konflikt, ki se je odvijal v Španiji med letoma 1936 in 1939. Na eni strani so bili nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca, na drugi strani pa republikanci, ki so bili podprti s strani Sovjetske zveze in mednarodnih brigad. Vojska Franca je zmagala in vzpostavila diktaturo, ki je trajala do njegove smrti leta 1975. -
Period: to
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila globalni vojni konflikt, ki se je odvijal med letoma 1939 in 1945. Vojna je prizadela skoraj vse države sveta in je pripeljala do smrti več kot 50 milijonov ljudi, vključno z vojaškimi in civilnimi žrtvami. Med glavnimi udeleženci vojne so bili osi (Nemčija, Italija, Japonska) in zavezniki (ZDA, ZSSR, Velika Britanija, Francija), ki so se borili na več frontah po vsem svetu. -
Period: to
Jugoslavija
Jugoslavija je bila država, ki je nastala po prvi svetovni vojni in je obstajala do razpada leta 1991. Ustanovljena je bila na pobudo srbskega politika Svetozarja Pribićevića z združitvijo več različnih etničnih skupin, med katerimi so bile najštevilčnejše Srbi, Hrvati in Slovenci. -
Nstanek OZN
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena po koncu druge svetovne vojne leta 1945, kot nadomestek za razpuščeno Mednarodno zvezo narodov. OZN se je ustanovila z namenom spodbujanja mednarodnega miru in varnosti ter sodelovanja med državami na različnih področjih, kot so človekove pravice, gospodarstvo, izobraževanje, znanost in kultura. -
Period: to
Hladna vojna
Hladna vojna je bila obdobje med ZDA in Sovjetsko zvezo od konca druge svetovne vojne leta 1945 do padca Sovjetske zveze leta 1991. Čeprav ni prišlo do neposrednega spopada med obema državama, so se v tem obdobju odvijale napete politične, gospodarske in vojaške aktivnosti med blokoma Zahoda in Vzhoda. To obdobje je vplivalo na številna področja, od vojaških tehnologij in vesoljskih programov do kulture in ideologije. -
Period: to
Korejska vojna
Korejska vojna je trajala od leta 1950 do 1953 in je bila posledica delitve Koreje na severni in južni del. Severna Koreja, ki je bila pod komunistično vodstvom, je napadla Južno Korejo, ki je bila pod demokratičnim režimom, in sprožila vojno, v kateri so se vmešale tudi tuje sile. Po treh letih spopadov se je konflikt končal z razdelitvijo Koreje na severni in južni del, ki je trajala do danes. -
Londonski Memorandum
Londonski memorandum je bil podpisan leta 1954 med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Sovjetsko zvezo ter se nanaša na status Avstrije. Z memorandumom so se sile zavezale k odpravi okupacije in ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Prav tako so se dogovorili, da Avstrija ne bo pristopila k nobeni vojaški aliansi. -
Gibanje neuvrščenih držav
Gibanje neuvrščenih držav je nastalo leta 1955 na konferenci v Bandungu v Indoneziji. Osnovni cilj gibanja je bila ohranitev mednarodnega miru in nevtralnost držav glede vojaških blokov med hladno vojno. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 z Rimskimi pogodbami med Nemčijo, Francijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom. Cilj EGS je bil spodbujati gospodarsko rast in povečati blaginjo med članicami z odpravo carinskih ovir in uvedbo skupnega trga. Pozneje se je EGS preoblikovala v Evropsko skupnost. -
Kubanska kriza
Kubanska kriza je bila politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki se je začela, ko so ameriški obveščevalci odkrili sovjetske jedrske rakete na Kubi. Kriza je privedla do napetosti med državama in skoraj do jedrske vojne, vendar sta si državi na koncu uspeli dogovoriti za mirno rešitev krize. -
Period: to
Vietnamska vojna
Vietnamska vojna (1955-1975) je bila oboroženi konflikt med komunistično Severno Vietnamom in južnim delom, ki ga je podpirala ZDA. Vojna se je končala s kapitulacijo Južnega Vietnama in združitvijo države pod komunistično vodstvo. Vojna je imela velike posledice za državljane Vietnama in vplivala na politično podnebje v ZDA ter drugod po svetu. -
Ameriški pristanek na luni
Ameriški program Apollo je leta 1969 dosegel svoj vrhunec, ko je Neil Armstrong postal prvi človek, ki je stopil na Luno. Ameriška vesoljska agencija NASA je s tem uspehom dosegla zgodovinski dosežek, ki je presegel vsa pričakovanja in predstavljal mejnik v razvoju vesoljske tehnologije. Luno je skupno obiskalo 12 astronavtov, program Apollo pa je trajal do leta 1972. -
Jedrska nesreča v črnobilu
Jedrska nesreča v Černobilu je bila ena najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Do nje je prišlo aprila 1986 v jedrski elektrarni v Ukrajini, ko je eksplodiral reaktor številka 4. Nesreča je imela dolgoročne posledice za okolje in zdravje ljudi v regiji, ter povzročila tudi precejšnjo evakuacijo. -
Prve večstrankaste volitve
V začetku 1990. let so izbruhnile večstranske vojne na območju nekdanje Jugoslavije, ki so trajale več let in terjale na tisoče življenj. V vojnah so sodelovale številne etnične skupine, med njimi Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Albanci in drugi, in se borile za prevlado na območju nekdanje Jugoslavije. -
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije
Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991, kot prvi korak Slovenije k osamosvojitvi od Jugoslavije. Deklaracija je izpostavila, da je slovenski narod suveren in ima pravico do samoodločbe ter da slovenska ustava in zakoni predstavljajo najvišji pravni red. -
Vojna za slovenijo
Vojna za Slovenijo leta 1991 je bila oborožen konflikt med Jugoslovansko ljudsko armado (JLA) in Teritorialno obrambo Republike Slovenije (TO RS) ter slovenskimi policijskimi enotami, ki se je začel po razglasitvi samostojnosti Slovenije. Konflikt je trajal deset dni in se končal z mednarodno posredovanjem in sporazumom Brioni, ki je priznal neodvisnost Slovenije in umaknil JLA iz ozemlja Slovenije. -
Period: to
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija in privatizacija sta bila ključni gospodarski reformi v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991. Z denacionalizacijo so se vrnile nekdanje državne lastnine v zasebno last, medtem ko je privatizacija omogočila preoblikovanje družbenih podjetij v zasebna podjetja in spodbudila razvoj podjetništva ter konkurenčnosti. -
Razglasitev samostojnosti
Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije je bila izvedena 25. junija 1991, ko je slovenski parlament sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti. To je bil ključni dogodek v procesu osamosvajanja Slovenije iz Jugoslavije, ki se je končal po 10-dnevni vojni z JLA. Samostojnost Slovenije je bila priznana 26. decembra 1991. -
Sprejetje slovenske ustave
Ustava Republike Slovenije je bila sprejeta leta 1991. Gre za temeljni pravni akt države, ki ureja njeno organizacijo, delovanje ter pravice in dolžnosti njenih državljanov. Ustava RS je bila sprejeta na plebiscitu, kjer jo je podprlo več kot 88 % volivcev. -
Evropska unija
Evropska unija je gospodarska in politična zveza 27 evropskih držav, ki si prizadeva za gospodarsko rast, varnost, svobodo gibanja in okoljsko trajnost. Ustanovljena je bila leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo in je od takrat napredovala na področjih skupne valute (evro), zunanje in notranje varnosti ter skupne zunanje politike. -
Priključitev evropski uniji
Slovenija je postala članica Evropske unije (EU) 1. maja 2004, potem ko je uspešno izpolnila pogoje članstva, ki vključujejo politične, gospodarske in pravne reforme ter sprejem pravnega reda EU. Vstop v EU je bil za Slovenijo pomemben korak naprej na poti k stabilnosti, razvoju in krepljenju mednarodne povezanosti. -
Vključitev v Nato
Slovenija je postala članica NATO-a leta 2004 skupaj z drugimi sedmimi državami vzhodne in srednje Evrope. Vstop v zavezništvo je bil del širjenja organizacije na vzhod, kar je sledilo koncu hladne vojne in želji po utrjevanju varnosti in stabilnosti v Evropi. -
Vstop v evroobmočje
Slovenija je vstopila v evroobmočje in sprejela evro kot uradno valuto 1. januarja 2007, kar je pomenilo končni korak v procesu evropeizacije slovenskega gospodarstva in družbe. S tem je Slovenija postala del enotne valutne politike Evropske centralne banke in se pridružila drugim državam EU, ki so že sprejele evro. -
Period: to
Gospodarska kriza
Gospodarska kriza leta 2008 je močno prizadela tudi Slovenijo. Padec gospodarske aktivnosti in rast brezposelnosti sta povzročila težave za mnoge družine in podjetja. Slovenija se je iz krize postopoma pobirala z ukrepi, kot so fiskalna konsolidacija, reforme trga dela in spodbujanje investicij. -
COVID 19
COVID-19, ali koronavirusna bolezen 2019, je bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2. Pojavila se je decembra 2019 v Wuhanu na Kitajskem in se nato hitro razširila po svetu, kar je privedlo do pandemije, ki še vedno poteka. Bolezen se prenaša z zrakom in preko stika z okuženo osebo ter lahko povzroči različne simptome, od blagih do hujših, vključno s smrtjo.