-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 0, ko se začne naše štetje, s čimer se začne stari vek. Ljudje so živeli v jamah in so po stenah slikali (npr.: živali, ljudi...). -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Razvile v južnem delu Mezopotamije v osrednji in južni Turčiji in Egiptu. Prve civilizacije so bile Feničanska, Egipčanska, Judovska civilizacija in civilizacije v Mezopotamiji, Indiji in na Kitajskem. Nastale ob rekah (zelo pomembne - rodovitna prst, sveža voda, prevoz in hrana (ribištvo)). Rodovitni polmesec (Nil, Evfrat, Tigris). Namakalno poljedelstvo. Družba se razdeli na vladarja, plemstvo, nižje uradnike, obrtnike, trgovce, kmete in sužnje.
Video:
https://video.arnes.si/watch/DMacljaYhE -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija. -
2200 BCE
Predhomerska doba
Indoevropski predniki Grkov so na območje današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letoma 2200 in 1120 pr. n. št. z območja Panonske nižine.
Minojska kultura: razvije na Kreti in traja skozi celotno obdobje bronaste dobe, v minojskem slikarstvu ima ključno vlogo stensko slikarstvo, ki izvira še iz neolitika. Verovali so v mite in legende, vzrok za propad ni znan. Mikenska kultura (Ahajci): Razvije se po celinski Grčiji in obstaja hkrati z minojsko kulturo. Vpliv minojske. -
1120 BCE
Grška temna doba
je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1120 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 8. stoletju pr. n. št. (do 776 pr. n. št.). Ozemlje Grčije je iz visoko organizirane in razvite civilizacije v tej dobi prešlo v obdobje upadanja. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Najmočnejša polisa sta bila Šparta, državo je vodila skupina plemičev (vojaško organizirana), vojaško so bili močnejši na kopnem in posebnost je bila Špartanska vzgoja (naporna telesna vzgoja dečkov s ciljem vzgojiti pogumne vojake) in Atene, imeli so atensko demokracijo (volilno pravico imeli vsi atenski državljani razen sužnji, tujci in ženske), vojaško močnejši na morju, Črepinjska sodba (prebivalci so glasovali za izgon politika tako, zlata doba aten (vsesplošen razcvet aten). -
776 BCE
Arhaična Grčija
Trajalo je do leta 500 pr. n. št. Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Polis (mestna državica) je bila v antični Grčiji tipična oblika mestne organizacije. Proces oblikovanja mestne državice so Grki imenovali sinojkizem (zaživeti skupaj). Sestavljena je bila iz središča- akropola, okoli katere je bila agora, spodaj pa sta bila mesto in podeželje. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Ko so Grški polisi tekmovali za premoč, so na Apeninskem polotoku živela številna ljudstva. Eno izmed njih so Latini, ki so ustanovili mesto Rim. Rim je nastala mestna država, ki so jo vodili kralji. Leta 509 pr. n. št. so Rimljani izgnali kralja.
Video:
https://www.youtube.com/watch?v=Z9l7zCOdNNQ&ab_channel=Zgodovinanakratko -
509 BCE
Rimska republika
Vsi svobodni moški rimski državljani os sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili (republika). Rimski državljani so se glede na premoženje delili na PATRICIJE, ki so pripadniki bogatih rimskih plemiških družin, lastniki velikih posesti (obdelovali sužnji), so edinim ki so lahko volili in bili izvoljeni in PLEBEJCI, ki so predstavljali večino prebivalstva, mnogi so bili revni, imeli volilno pravico. Tri veje oblasti - sodna, izvršilna in zakonodajna oblast. -
500 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). -
499 BCE
Grško-perzijske vojne
Trajale od 499 pr. n. št. do 479 pr. n. št. Grški polisi povezali v boj proti skupnemu sovražniku - Perzijcem. Odvilo se je več spopadov: spopad na Maratonskem polju, pri Termopilah, pri Salamini in Platajah. Vzroki za grško zmago so: bojevali so se za svojo svobodo in domovino, dobro oboroženi in fizično pripravljeni, dobi vojaški poveljniki in načrt, poznali domač teren, povezanost polisov in boljše ladje. Po koncu sledilo obdobje miru in stabilnosti na grških tleh -
356 BCE
Aleksander veliki
On je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Ob koncu pohoda je umrl. 21. 7. 356 pr. n. št.–11. 6. 323 pr. n. št. Živel v Makedoniji
Video:
https://www.youtube.com/watch?v=Lgm7P6TWVaY&ab_channel=SimonPurger -
323 BCE
Helenistična Grčija
ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. -
264 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala:
prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej;
tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
146 BCE
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Konča pa leta 324. -
100 BCE
Gaj Julij Cezar
Številni vojaški uspehi so v drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju. Po uničenju nasprotnikov je postal diktator, kar je pomenilo propad republike. Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili. 13. 7. 100 pr. n. št.–15. 3. 44 pr. n. št. -
63 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak Gaj Oktavijan. Leta 27 pr. n. št. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Pridobil si je vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postal cesarstvo. Oktavijan je postal prvi rimski cesar. 63 pr. n. št.–14 n. št. -
27 BCE
Rimsko cesarstvo
Začne se leta 27 pr. n. št. V 3. stoletju se je Rimski imperij soočil z vsesplošno krizo, ki je bila posledica številnih težav: političnih spopadov, ekonomske krize in vpadov sosednjih ljudstev. Imeli so vojaške, politične, gospodarske in družbene težave. Rimsko cesarstvo se konec 4. stoletja razdeli na vzhodnorimsko in zahodnorimsko cesarstvo. Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija. -
1 CE
Začetek krščanstva
Okoli leta 4 ali 6 pr. n. št. se je v rimski provinci Judeji rodil Jezus. Ljudem je pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere (vera v enega Boga, deset božjih zapovedi). Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani. Jezusov nauk se je v naslednjih stoletjih razvil v novo vero, imenovano krščanstvo. Po smrti Jezusa so njegovi učenci, imenovani apostoli, njegov nauk zapisali v evangelijih. -
324
Rimski imperij se razdeli na vzhodni in zahodni del
Rimsko cesarstvo se konec 4. stoletja razdeli na vzhodnorimsko in zahodnorimsko cesarstvo. -
324
Bizantinsko cesarstvo
Vzhodnorimsko cesarstvo s središčem v Konstantinoplu je po propadu Rimskega imperija nadaljnjih tisoč let ohranjalo in gojilo dediščino grško-rimske krščanske kulture. poznamo ga pod imenom Bizantinsko cesarstvo. Bizantinski cesarji so nosili naziv rimskega cesarja. Trajalo od leta 324–1453. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Apostoli so potovali po Rimskem cesarstvu, širili krčansko vero in ustanavljali krščanske skupnosti. Vedno več prebivalcev Rimskega imperija je sprejelo krščanstvo zaradi vsesplošne krize in narave krščanske vere, ki ni nikogar izključevala. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Srednji vek se pojavi leta 476 (propad Rimskega cesarstva) konča se pa leta 1492, deli se na tri obdobja: zgodnji (intenzivno preseljevanje ljudstev), visoki (fevdalna ureditev) in pozni srednji vek (Črna smrt – epidemija bubonske kuge). -
527
Cesar Justinijan I.
Eden najpomembnejših cesarjev v Bizantinskem cesarstvu je bil Justinijan (vladal 527 - 565). Justinijan je prevzel mnoga ozemlja (izgubljena v času preseljevanja), dal posodobiti rimske zakone in napisal nove (Justinijanov kodeks), prenovil Konstantinopel, dal zgraditi številne cerkve, najbolj veličastna je cerkev Svete Sofije (Hagia Sophia). Po smrti se je cesarstvo soočalo s številnimi pretresi. -
622
Začetek islama
V drugi polovici 6. stoletja je arabski trgovec Mohamed po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega Boga Alaha, imenovano islam. Verniki so se imenovali muslimani. -
623
Karantanija
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega fevdalizma pričela oblikovati klasična vojvodina Koroška. -
711
Rekonkvista
Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
-
1054
Velika Shizma
-
1095
Križarske vojne
-
1300
Humanizem in renesansa
-
1322
Celjski grofje
-
1348
Epidemija kuge
-
1408
Turški vpadi
-
1450
Izum tiskarskega stroja
-
1453
Turško zavzetje konstantinopla
-
1478
Kmečki upori
-
Period: 1491 to
Novi vek
-
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
-
1517
Reformacija
-
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
-
1555
Augsburški verski mir
-
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
-
Ludvik XIV. in absolutizem
-
Razsvetljenstvo
-
Marija Terezija
-
Prva industrijska revolucija
-
Napoleon Bonaparte
-
Nastanek ZDA
-
Francoska revolucija
-
Ilirske province
-
Metternichov absolutizem
-
Kongres svete Alianse v Ljubljani
-
Franc Jožef I.
-
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
-
Bachov absolutizem
-
Druga industrijska revolucija
-
Ameriška državljanska vojna
-
Nastanek kraljevine Italije
-
Nastanek Avstro-ogrske
-
Nastanek Nemškega cesarstva
-
Period: to
Sodobnost