-
Period: 200,000 BCE to 3500 BCE
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te. Začne se pred približno dvema milijonoma let oz. s pojavom človeka in se konča okoli leta 0, ko se začne naše štetje, s čimer se začne stari vek. Ljudje so živeli v jamah in so po stenah slikali (npr.: živali, ljudi...). -
3500 BCE
Nastanek prvih civilizacij
Razvile v južnem delu Mezopotamije v osrednji in južni Turčiji in Egiptu. Prve civilizacije so bile Feničanska, Egipčanska, Judovska civilizacija in civilizacije v Mezopotamiji, Indiji in na Kitajskem. Nastale ob rekah (zelo pomembne - rodovitna prst, sveža voda, prevoz in hrana (ribištvo)). Rodovitni polmesec (Nil, Evfrat, Tigris). Namakalno poljedelstvo. Družba se razdeli na vladarja, plemstvo, nižje uradnike, obrtnike, trgovce, kmete in sužnje.
Video:
https://video.arnes.si/watch/DMacljaYhE -
Period: 3500 BCE to 476
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija. -
2200 BCE
Predhomerska doba
Indoevropski predniki Grkov so na območje današnje Grčije prišli v bronasti dobi, in sicer v obdobju med letoma 2200 in 1120 pr. n. št. z območja Panonske nižine.
Minojska kultura: razvije na Kreti in traja skozi celotno obdobje bronaste dobe, v minojskem slikarstvu ima ključno vlogo stensko slikarstvo, ki izvira še iz neolitika. Verovali so v mite in legende, vzrok za propad ni znan. Mikenska kultura (Ahajci): Razvije se po celinski Grčiji in obstaja hkrati z minojsko kulturo. Vpliv minojske. -
1120 BCE
Grška temna doba
je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1120 pr. n. št. do prvih znakov grških polisov v 8. stoletju pr. n. št. (do 776 pr. n. št.). Ozemlje Grčije je iz visoko organizirane in razvite civilizacije v tej dobi prešlo v obdobje upadanja. -
800 BCE
Nastanek Grških polisov
Najmočnejša polisa sta bila Šparta, državo je vodila skupina plemičev (vojaško organizirana), vojaško so bili močnejši na kopnem in posebnost je bila Špartanska vzgoja (naporna telesna vzgoja dečkov s ciljem vzgojiti pogumne vojake) in Atene, imeli so atensko demokracijo (volilno pravico imeli vsi atenski državljani razen sužnji, tujci in ženske), vojaško močnejši na morju, Črepinjska sodba (prebivalci so glasovali za izgon politika tako, zlata doba aten (vsesplošen razcvet aten). -
776 BCE
Arhaična Grčija
Trajalo je do leta 500 pr. n. št. Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8. stoletja pr. n. št. do grške zmage nad Perzijo leta 479 pr. n. št. Polis (mestna državica) je bila v antični Grčiji tipična oblika mestne organizacije. Proces oblikovanja mestne državice so Grki imenovali sinojkizem (zaživeti skupaj). Sestavljena je bila iz središča- akropola, okoli katere je bila agora, spodaj pa sta bila mesto in podeželje. -
753 BCE
Ustanovitev Rima
Ko so Grški polisi tekmovali za premoč, so na Apeninskem polotoku živela številna ljudstva. Eno izmed njih so Latini, ki so ustanovili mesto Rim. Rim je nastala mestna država, ki so jo vodili kralji. Leta 509 pr. n. št. so Rimljani izgnali kralja.
Video:
https://www.youtube.com/watch?v=Z9l7zCOdNNQ&ab_channel=Zgodovinanakratko -
509 BCE
Rimska republika
Vsi svobodni moški rimski državljani os sodelovali pri vladanju tako, da so svoje voditelje volili (republika). Rimski državljani so se glede na premoženje delili na PATRICIJE, ki so pripadniki bogatih rimskih plemiških družin, lastniki velikih posesti (obdelovali sužnji), so edinim ki so lahko volili in bili izvoljeni in PLEBEJCI, ki so predstavljali večino prebivalstva, mnogi so bili revni, imeli volilno pravico. Tri veje oblasti - sodna, izvršilna in zakonodajna oblast. -
500 BCE
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). -
499 BCE
Grško-perzijske vojne
Trajale od 499 pr. n. št. do 479 pr. n. št. Grški polisi povezali v boj proti skupnemu sovražniku - Perzijcem. Odvilo se je več spopadov: spopad na Maratonskem polju, pri Termopilah, pri Salamini in Platajah. Vzroki za grško zmago so: bojevali so se za svojo svobodo in domovino, dobro oboroženi in fizično pripravljeni, dobi vojaški poveljniki in načrt, poznali domač teren, povezanost polisov in boljše ladje. Po koncu sledilo obdobje miru in stabilnosti na grških tleh -
356 BCE
Aleksander veliki
On je vodil vojaški pohod proti Perziji in jo premagal. Ob koncu pohoda je umrl. 21. 7. 356 pr. n. št.–11. 6. 323 pr. n. št. Živel v Makedoniji
Video:
https://www.youtube.com/watch?v=Lgm7P6TWVaY&ab_channel=SimonPurger -
323 BCE
Helenistična Grčija
ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in priključitvijo klasičnega grškega prostora Rimski republiki. -
264 BCE
Punske vojne
Punska vojna je naziv treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala:
prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je potekala predvsem z mornariškimi silami in se vodila na Siciliji;
druga punska vojna (218-202 pr. n. št.) je postala znana po Hannibalovem prehodu čez Alpe. Tu so Rimljani trpeli v bitki pri Kanah leta 216 pr. n. št. in njen najhujši poraz doslej;
tretja punska vojna (149-146 pr. n. št.) se je končala s popolnim uničenjem Kartagine. -
146 BCE
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika, Rimsko cesarstvo in Bizantinsko cesarstvo. Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Konča pa leta 324. -
100 BCE
Gaj Julij Cezar
Številni vojaški uspehi so v drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. prinesli velik ugled vojaškemu poveljniku Juliju Cezarju. Po uničenju nasprotnikov je postal diktator, kar je pomenilo propad republike. Zaradi številnih reform je imel podporo vojakov in revnih množic. Njegovi samovoljni oblasti so nasprotovali senatorji, ki so ga v zaroti umorili. 13. 7. 100 pr. n. št.–15. 3. 44 pr. n. št. -
63 BCE
Gaj Oktavijan Avgust
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak Gaj Oktavijan. Leta 27 pr. n. št. je senat Oktavijanu podelil naziv Avgust, kar je pomenilo Vzvišeni. Pridobil si je vso moč v državi, nadzoroval je vojsko in državo. Rim je postal cesarstvo. Oktavijan je postal prvi rimski cesar. 63 pr. n. št.–14 n. št. -
27 BCE
Rimsko cesarstvo
Začne se leta 27 pr. n. št. V 3. stoletju se je Rimski imperij soočil z vsesplošno krizo, ki je bila posledica številnih težav: političnih spopadov, ekonomske krize in vpadov sosednjih ljudstev. Imeli so vojaške, politične, gospodarske in družbene težave. Rimsko cesarstvo se konec 4. stoletja razdeli na vzhodnorimsko in zahodnorimsko cesarstvo. Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija. -
1 CE
Začetek krščanstva
Okoli leta 4 ali 6 pr. n. št. se je v rimski provinci Judeji rodil Jezus. Ljudem je pridigal o novem verskem nauku, ki je izšel iz judovske vere (vera v enega Boga, deset božjih zapovedi). Verniki, ki so mu sledili in živeli po njegovem nauku, so se imenovali kristjani. Jezusov nauk se je v naslednjih stoletjih razvil v novo vero, imenovano krščanstvo. Po smrti Jezusa so njegovi učenci, imenovani apostoli, njegov nauk zapisali v evangelijih. -
324
Rimski imperij se razdeli na vzhodni in zahodni del
Rimsko cesarstvo se konec 4. stoletja razdeli na vzhodnorimsko in zahodnorimsko cesarstvo. -
324
Bizantinsko cesarstvo
Vzhodnorimsko cesarstvo s središčem v Konstantinoplu je po propadu Rimskega imperija nadaljnjih tisoč let ohranjalo in gojilo dediščino grško-rimske krščanske kulture. poznamo ga pod imenom Bizantinsko cesarstvo. Bizantinski cesarji so nosili naziv rimskega cesarja. Trajalo od leta 324–1453. -
380
Krščanstvo postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Apostoli so potovali po Rimskem cesarstvu, širili krčansko vero in ustanavljali krščanske skupnosti. Vedno več prebivalcev Rimskega imperija je sprejelo krščanstvo zaradi vsesplošne krize in narave krščanske vere, ki ni nikogar izključevala. -
476
Propad zahodnega dela Rimskega cesarstva
Preseljevanja germanskih plemen in Hunov so leta 476 povzročila konec zahodnega dela imperija. -
Period: 476 to 1492
Srednji vek
Srednji vek se pojavi leta 476 (propad Rimskega cesarstva) konča se pa leta 1492, deli se na tri obdobja: zgodnji (intenzivno preseljevanje ljudstev), visoki (fevdalna ureditev) in pozni srednji vek (Črna smrt – epidemija bubonske kuge). -
527
Cesar Justinijan I.
Eden najpomembnejših cesarjev v Bizantinskem cesarstvu je bil Justinijan (vladal 527 - 565). Justinijan je prevzel mnoga ozemlja (izgubljena v času preseljevanja), dal posodobiti rimske zakone in napisal nove (Justinijanov kodeks), prenovil Konstantinopel, dal zgraditi številne cerkve, najbolj veličastna je cerkev Svete Sofije (Hagia Sophia). Po smrti se je cesarstvo soočalo s številnimi pretresi. -
622
Začetek islama
V drugi polovici 6. stoletja je arabski trgovec Mohamed po Arabskem polotoku začel oznanjati novo vero v enega Boga Alaha, imenovano islam. Verniki so se imenovali muslimani. -
623
Karantanija
Karantanija je bila slovanska plemenska kneževina. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega fevdalizma pričela oblikovati klasična vojvodina Koroška. -
711
Rekonkvista
Rekonkvista je zgodovinski proces, ki se je odvijal na Iberskem polotoku približno 780 let. Potekal je po Omajadski zmagi nad Vizigotskim kraljestvom leta 711 in se zaključil s padcem Granadskega emirata leta 1492. -
800
Kronanje Karla Velikega za Rimskega cesarja
Karel Veliki ali Karel I je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814). Karel je bil najstarejši sin Pipina Malega. Na frankovski prestol je prišel po očetovi smrti leta 768. Bil je prvi cesar po padcu Rimskega cesarstva. Med svojo vladavino je združil večino Zahodne Evrope. Karel Veliki je umrl leta 814 po našem štetju. Kot cesar je vladal trinajst let. Nasledil ga je sin Ludvik Pobožni. -
1054
Velika Shizma
Velika shízma označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del. Razkol cerkve je potekal po doktrinalnih, teoloških, jezikoslovnih, političnih in geografskih ločnicah, in še do zdaj ni zaceljen. -
1095
Križarske vojne
Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka. Leta 1095 je Papež Urban II. pozval na prvo križarsko vojno, katere cilj je bil kristjanom zagotoviti dostop do svetih krajev v Jeruzalemu in njegovi bližini.
https://www.youtube.com/watch?v=w0_dyez19Xw&ab_channel=Zgodovinanakratko -
1300
Humanizem in renesansa
Sredi 14. stoletja se je v bogatih italijanskih mestih, pojavilo novo filozofsko idejno gibanje, humanizem (zanimanje za človeka, njegove sposobnosti, misli).
Humanistično zanimanje za posameznika in antična dela je pripeljalo do razcveta umetnosti, arhitekture in književnosti (renesansa, pomeni preporod (antike)). Trajalo je od 14. do 17. stoletja. V svojih upodobitvah so umetniki slavili človeško telo, slikarji so upodabljali biblijske osebe in zgodbe, zelo priljubljeni realistični kipi. -
1322
Celjski grofje
Moč in oblast Habsburžanov nad današnjim slovenskim prostorom je v 14. in 15. stoletju ogrozila družina Celjskih grofov. Med drugim so dobili tudi trg Celje in z njim novo ime - Celjski - ter plemiški naziv grofje. Leta 1436 so dobili naslov državnih knezov. Habsburžani so proti Celjskim sprožili vojno, ki se je po nekaj letih končala s sporazumom. Ko je leta 1456 Ulrik II. Celjski umrl brez zakonitih potomcev, so Habsburžani dobili posesti Celjskih grofov. -
1348
Epidemija kuge
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1348 do 1353. To je bila najbolj smrtonosna pandemije v človeški zgodovini, ki je povzročila smrt od 100 do 200 milijonov ljudi; v Evropi je dosegla vrhunec v časovnem obdobju od 1347 do 1351. -
1408
Turški vpadi
Potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele. Turški vpadi pa so se leta 1593 z veliko zmago notranjeavstrijskih in hrvaških čet nad Turki pri Sisku končali. Prvi turški vpadi v Slovenijo so bili roparski pohodi. Turki so požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante so ugrabili ter jih vzgojili v janičarje, ostale ljudi, ki so bili dovolj močni, so odpeljali v suženjstvo, kradli so živino ter pridelke, denar. -
1450
Izum tiskarskega stroja
Johannes Gutenberg je z iznajdbo tiska s premičnimi kovinskimi črkami uvedel tiskanje v Evropo. Njegova uvedba mehanskega, gibljivega in tipografskega tiskanja v Evropo je začela revolucijo tiskanja in se šteje za mejnik drugega tisočletja, ki začenja sodobno obdobje človeške zgodovine.
https://www.youtube.com/watch?v=OQSiGbxPlls&ab_channel=Hjezinac3 -
1453
Turško zavzetje konstantinopla
- maja 1453 je 21-letni sultan Mehmed II. Fatih zavzel Konstantinopel, s čimer je nehalo obstajati Bizantinsko cesarstvo. Po nekaterih podatkih so se zadnji branilci predali dan kasneje. Za številne zgodovinarje zavzetje Konstantinopla pomeni tudi konec srednjega veka.
-
1478
Kmečki upori
Odvijali so se na ozemlju današnje Slovenije v razdobju dobrih 250 let. Pojavili so se predvsem zato, ker so fevdalci zahtevali vedno višje dajatve na promet iz naturalnih v denarne vire.
https://www.youtube.com/watch?v=odOoCb8hJ5o&ab_channel=SimonPurger -
Period: 1491 to
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918. V tem obdobju so Evropejci v dobi odkritij (države, ki so zaradi lege ob Atlantiku takrat odkrivale in osvajale so bile Portugalska, Španija, Anglija, Francija ter Nizozemska). Velike spremembe so se zgodile v gospodarstvu in prometu. Zelo se je razvila znanost. Iznajdbe, na primer parnega stroja, električne energije. -
1492
Kolumbovo odkritje Amerike
Leta 1492 je španska kraljica Izabela I. Kastiljska denarno podprla pomorščaka Krištofa Kolumba in njegovo pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Kolumbove ladje so se po dobrem mesecu dni plovbe zasidrale v zalivu na današnjih Bahamih. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. Razglasil ga je za špansko ozemlje, od tam pa pripeljal nekaj primerov rastlin, živali ter staroselcev.
https://enavtika.si/sl/novice/nasveti/6339-kako-je-potekala-prva-plovba-okoli-sveta -
1517
Reformacija
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve pribil liste s 95 točk (tez). Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo protestanti.
https://www.youtube.com/watch?v=FhGGjRjvq7w -
1550
Prvi slovenski tiskani knjigi
Prvi slovenski tiskani knjigi sta bili Katekizem in Abecednik. Napisal jih je Primož Trubar leta 1550. V katekizem je napisal verske nauke, z Abecednikom je pa ljudi naučil brati. -
1555
Augsburški verski mir
Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. in državni stanovi. Z njim so končali verske boje reformacije in priznali novo vero - luteranstvo. -
Prva slovenska slovnica in prevod svetega pisma v slovenščino
Adam Bohorič (1520–1598), je leta 1584 napisal prvo slovensko slovnico v latinskem jeziku (Zimske urice). Jurij Dalmatin (1547–1589) je leta 1584 v slovenščino prevedel Sveto pismo (Biblija). -
Ludvik XIV. in absolutizem
Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, je vladal kot kralj Francije in kralj Navare. do svoje smrti. Bil je najdlje vladajoči monarh suverene države v evropski zgodovini (kralj je bil 72 let). Absolutízem je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva. Vladarji so se pri izvajanju svoje oblasti naslanjali na plačane uradnike iz vrst nižjega plemstva ter na plačano vojsko.
https://video.arnes.si/watch/q1QKWcpmY9KV -
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje. Obdobje poimenujejo tudi čas razuma. Vrhunec doseže v Franciji. Razsvetljenstvo bi lahko s filozofskega vidika opisali kot miselni tok, ki je pridobival na veljavi v obdobju med 1680 in 1780, za katerega je bila značilna vera v napredek, ki bi ga bilo mogoče doseči z razumom.
https://www.youtube.com/watch?v=BUDqXLXP3m0&ab_channel=SimonPurger -
Marija Terezija
Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. -
Prva industrijska revolucija
Začeli so izumljati stroje. Njihovo vključevanje v proizvodnjo v drugi polovici 18. stoletja je povzročilo prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Ta sprememba se imenuje industrijska revolucija. Začela se je v Veliki Britaniji. Imela je surovine, delovno silo, dobro razvit promet in kapital. Politično stabilna država. Tehnične novosti in prvi stroji so se najprej uveljavili v tekstilni industriji, ki je postala najpomembnejša panoga industrijske revolucije.Ob rekah.Parni stroj, prnik, lokomotiva -
Napoleon Bonaparte
Napoleon je bil vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »razsvetljenih monarhov«. Še danes se ga drži vzdevek »mali veliki mož«. -
Nastanek ZDA
S Ameriko so odkrili in osvojili Francozi in Britanci. V kolonije je prišlo veliko priseljencev iz Velike Britanije. Do sredine 18. stoletja so Britanci ustanovili 13 kolonij. Visoki davki, omejevanje trgovine. V 70-ih letih 18. stoletja se je spor kolonistov v Veliko Britanijo razvil v vojno za neodvisnost kolonij. Med vojno so se predstavniki 13 kolonij zbrali na zborovanju in 4. julija 1776 sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti. Ob pomoči evropskih držav (Francija) so vojno zmagali. -
Francoska revolucija
Ludvik XVI. je zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi, državna blagajna pa je bila prazna zaradi dragih vojn in obdobja slabih letin. Že prvo leto revolucije so nekdanji fevdalni oblastniki - plemstvo in Cerkev - izgubili vse privilegije in večino svoje moči. Drugo fazo dogajanja so zaznamovali spori med liberalci in podporniki starega reda, ki so poskušali izničiti reforme.
https://www.youtube.com/watch?v=AXGr5-4m8rk&ab_channel=SimonPurger -
Ilirske province
Ilirske province je Napoleon ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila Avstrija po porazu v bitki pri Wagramu s schönbrunnskim mirom prisiljena prepustiti Franciji. Napoleon je Province ustanovil iz strateških in gospodarskih razlogov. Province formalno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so mu bile povsem podrejene. Glavno mesto je bila Ljubljana. -
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je obdobje od 1815 do 1848. Takrat je prišel na oblast bolehni cesar Ferdinand I., ki pa ni bil zmožen vladanja. Dejansko je cesarstvo upravljala državna konferenca s knezom Metternichom. Največ pozornosti je namenil zunanji politiki. Držal se je načel, ki jih je sklenila Evropa na Dunajskem kongresu. Zavedal se je, da so spremembe nujne, odprava fevdalizma, večanje vlog meščanstva pa tudi sprostitev narodnih gibanj. Teh se je najbolj bal, zato je uvedel cenzuro. -
Kongres svete Alianse v Ljubljani
Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse. Glavno mesto Kranjske je za dobre štiri mesece spremenil v središče evropske politike. Sveta aliansa se je sestala zaradi revolucijskih nemirov, ki so sledili obdobju po Napoleonu. Poleg kronanih glav Evrope in diplomatov so na svoj račun prišli prebivalci Ljubljane. Vrstili so se plesi, gledališke predstave, ognjemeti, mimohodi, s katerimi je zaživela Ljubljana. -
Franc Jožef I.
Franc Jožef se je rodil kot najstarejši sin nadvojvodu Francu Karlu. Ker je bil njegov stric, cesar Ferdinand nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je nadvojvoda Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja. Francu Jožefu so se kmalu pridružili še trije bratje: nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, nadvojvoda Karel Ludvik, in nadvojvoda Ludvik Viktor. Pri starosti 13 let je nadvojvoda Franc začel svojo kariero kot polkovnik v avstrijski vojski. -
Pomlad narodov in zedinjena Slovenija
Zedinjena Slovénija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. -
Bachov absolutizem
Bachov absolutizem, je dobil ime po takratnem notranjem ministru Aleksandru Bachu. Državni zbor v Kromerižu leta 1848 je pripravljal osnutek ustave, ki je temeljila na liberalnih tezah. Ustava ni bila sprejeta in državni zbor je bil razpuščen. Leta 1849 je takratni cesar Franc Jožef I. razglasil, v tajnosti pripravljeno, OKTOIRANO USTAVO. Leta 1851 je cesar ukinil ustavo, ker želi zavladati le s pomočjo ministrov in birokracije. -
Druga industrijska revolucija
Izumi so se pojavili v kemiji, biologiji, avtomobilski industriji, vsakdanjem življenju, letalstvu, medicini, fiziki ... V začetku 20. stoletja se je začela doba motornega letalstva. Brata Wilbur in Orville Wright sta leta 1903 poletela s prvim motornim letalom. Posledice: rast prebivalstva, množična izdelava predmetov, poljedelstvo izgubi svoj pomen, stroji zamenjajo ljudi, vir bogastva ni več zemlja ampak trgovina in industrija. -
Ameriška državljanska vojna
Ameriška državljanska vojna je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva. Aprila 1861 je izbruhnila državljanska vojna, ki je bila zelo krvava in gospodarsko uničujoča, saj je Združene države Amerike stala več mrtvih (več kot 600.000). -
Nastanek kraljevine Italije
Leta 1847 je Karel Albert, kralj Sardinije, uradno priključil vsa posestva Savojske dinastije. Ogromno ozemlje se je imenovalo Kraljevina Sardinija. Zedinjenje Italije je v bistvu pomenilo priključitev raznih držav in državic, ki so se nahajale na Apeninskem polotoku, Kraljevini Sardiniji. Z osvojitvijo Kraljevine Dveh Sicilij in dobrega dela Papeške države in po plebiscitih, je Sardinija leta 1861 zavladala skoraj celotnemu polotoku in se preimenovala v Kraljevino Italijo. -
Nastanek Avstro-ogrske
Avstro-Ogrska je bila ustanovljena z nagodbo o preoblikovanju avstrijskega cesarstva v dvojno monarhijo, ki so jo cesar in madžarski politiki sklenili v začetku leta 1867. V skladu z njo je Ogrska že februarju 1867 dobila nov državni zbor, junija 1867 je bil Franc Jožef kronan za ogrskega kralja. Na pretežno poljedelskem Ogrskem, kjer je gospodarski razvoj precej zaostajal za razvojem v Cislajtaniji, je bila vsa politična moč v rokah madžarskega plemstva. -
Nastanek Nemškega cesarstva
Nemške dežele so bile povezane v ohlapno Nemško zvezo, najpomembnejši v njej sta bili Avstrija in Kraljevina Prusija. Dva programa: malonemškega (združitev Nemcev brez Avstrijskega cesarstva) in velikonemškega (združitev Nemcev pod vodstvom Avstrije). Prusija je najprej združila severne nemške države (1866), ki so cesarstvo v vojni s Francijo podprle južne nemške države. Januarja 1871 je bilo razglašeno združeno Nemško cesarstvo. Pruski kralj Viljem I. je postal nemški cesar. -
Rudolf Maister
slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Družinske korenine generala Maistra segajo po materini strani na Dolenjsko, po očetovi pa na Ptuj. Leta 1894 je Rudolf Maister na Dunaju končal častniški študij v domobranski kadetnici in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo čete. Po opravljeni kadetnici so ga vključili v domobranski bataljon v Ljubljani. Kot častnik je služboval in spoznaval različne kraje ter dežele habsburške monarhije. -
Atentat na Avstro-ogrskega prestolonaslednika
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo Hohnberško se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu potem, ko ju je srbski študent Gavrilo Princip pri streljanju smrtno ranil. Politični cilj atentata je bil odstraniti južnoslovanske pokrajine od Avstro-Ogrske, da bi jih lahko združili v Jugoslavijo. -
Prva svetovna vojna
Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki. Antanta (Francija, Rusko cesarstvo in Združeno kraljestvo, kasneje pa še Romunija, Japonska, Italija in ZDA) in centralne sile (Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska in Kraljevina Italija, kasneje pa še Osmansko cesarstvo in Bolgarija), ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado.
https://www.youtube.com/watch?v=7962PFxv3vU&ab_channel=TVInfodrom -
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne. Potekala je od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu, v skupni dolžini preko 90 kilometrov. Bilo je eno najbolj razgibanih bojišč 1. svetovne vojne, saj so boji potekali vse od visokogorja, sredogorja do furlanske ravnine na jugu fronte.
https://www.youtube.com/watch?v=LMWzUCPKXpc&ab_channel=Zgodovinanakratko -
Ruska revolucija
Privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike. Po prvi februarski revoluciji je bil cesar Nikolaj II. prisiljen odstopiti, stari režim pa je zamenjala začasna ruska vlada. V drugi oktobrski revoluciji je bila začasna vlada odstranjena in nadomeščena s komunistično vlado boljševikov.
https://www.youtube.com/watch?v=loLpuOVHZk4&ab_channel=Socialnaakademija -
Period: to
Sodobnost
Je obdobje svetovnih vojn, ogroženosti in za tem vzpona demokracije, varovanje človeških pravic, mednarodnega povezovanja, razvoja tehnologij. -
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918. -
Kraljevina SHS in Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Formalno je bila ukinjena po drugi svetovni vojni, ko je ustavodajna skupščina 29. novembra 1945 razglasila ustanovitev Federativne ljudske republike Jugoslavije.
https://www.youtube.com/watch?v=ZB22xs5GJJk&ab_channel=BostjanKernc -
Pariška mirovna konferenca
potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu. Mirovne konference so se udeležili predstavniki 32 držav, vendar so glavne odločitve sprejemali veliki štirje: Woodrow Wilson (predsednik ZDA), David Lloyd George (ministrski predsednik Združenega kraljestva), Georges Clemenceau (ministrski predsednik Francije) in Vittorio Emmanuel Orlando (ministrski predsednik Italije). Rusija in države centralnih sil na konferenco niso bile povabljene. -
Zlata dvajseta leta
ZDA na Japonskem v vojni nista bili močno prizadeti. ZDA so v 20-ih letih 20. stoletja doživele močno gospodarsko rast, ki so jo omogočili svobodni trg, bogata nahajališča surovin, uvajanje novih proizvodnih procesov, vlaganje v raziskave, množico priseljenih delavcev. -
Trianonska pogodba - meja v Prekmurju
Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko na drugi strani. Z mirovno pogodbo so največ ozemlja po razpadli Avstro-Ogrski pridobile Romunija, Češkoslovaška in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Podpisana 4. junija 1920 v palači Grand Trianon, v Versaju, pri Parizu, v Franciji. Eno od glavnih določil pogodbe je omejilo število vojakov na 35.000. -
Koroški plebiscit
Koroški plebiscit, ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni.
https://www.youtube.com/watch?v=HtO_aNRDWRQ&ab_channel=MuzejnarodneosvoboditveMaribor -
Stalinizem v Sovjetski zvezi
Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi izvajal Josif Stalin. Vključevala je oblikovanje enopartijske totalitarne policijske države; hitra industrializacija; teorija socializma v eni državi; kolektivizacija kmetijstva; zaostritev razrednega boja v socializmu; kult osebnosti in podrejanje interesov tujih komunističnih strank interesom Komunistične partije Sovjetske zveze.
https://www.youtube.com/watch?v=6V2DLmzfnbo&ab_channel=SimonPurger -
Fašizem v Italiji
Fašízem je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945. V republiki je fašizem prepovedan, zato se izraz fašizem v Italiji omejuje na dobo Mussolinijeve vlade, torej vsega 22 let. Ideologija fašizma se je pozneje obnavljala v raznih drugih državah. -
Velika gospodarska kriza
To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja zaradi padca cen. V ZDA je depresija sovpadala s serijo peščenih viharjev, ki so dodatno prizadeli kmetijstvo osrednjega dela države.
https://www.youtube.com/watch?v=T_33mHNg4LI&ab_channel=i-nastava -
Nacizem v Nemčiji
Nacizem, nacionalsocializem ali nacionalni socializem, je politični sistem vladanja, ki je v času po prvi svetovni vojni predvsem značilen za Nemčijo. Stoji na prepričanju o več vrednosti določenega naroda. Zanj je značilen rasizem, antisemitizem, geslo, Kdor ni z nami je proti nam (blut und boden ideologija), propaganda in ekspanzionizem. Nacističnem voditelju pravimo diktator.
https://www.youtube.com/watch?v=hiQc2jaUBJk&ab_channel=SimonPurger -
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco. -
Druga svetovna vojna
Potekal je v letih od 1939 do 1945, v njem pa je sodelovala večina svetovnih držav z več kot 100 milijonov pripadnikov oboroženih sil. Boj je potekal večinoma med Združenim Kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike proti Nemčiji, Italiji in Japonski, oziroma med zavezniki in silami osi. Odvijal se je hkrati po celem svetu, zahteval pa je približno 60 milijonov človeških življenj
https://youtu.be/WOVEy1tC7nk -
Napad na kraljevino Jugoslavijo
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. -
Jugoslavija
Po porazu Avstro-Ogrske in Centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (s kratico Država SHS) z glavnim mestom v Zagrebu. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. -
Nastanek OZN
je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta. Ustanovljena je bila 25. oktobra 1945 v San Franciscu (ZDA), med ustanovnimi članicami pa je bila tudi Demokratična federativna Jugoslavija. Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992.
https://www.youtube.com/watch?v=qcQEFCSjdF8&ab_channel=TVInfodrom -
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne. Vojna je temeljila na ideološkem in geopolitičnem boju za globalni vpliv obeh velesil, ki je sledil njunemu začasnemu zavezništvu in zmagi nad nacistično Nemčijo leta 1945.
https://www.youtube.com/watch?v=K8-HcirKN60&ab_channel=TVInfodrom -
Korejska vojna
Korejska vojna je bil oborožen konflikt med Severno Korejo s podporo Kitajske in Sovjetske zveze ter Južno Korejo s podporo Združenih Narodov. Vojna se je začela z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo. Južnokorejska vojska na napad ni bila pripravljena, zato se je umaknila na skrajni jug Korejskega polotoka. Tam je ostala vse dokler ji na pomoč niso priskočile ameriške enote iz bližnje Japonske in ZDA.
https://www.youtube.com/watch?v=iX_4B3FXwaI&ab_channel=TVInfodrom -
Evropska skupnost za premog in jeklo
je bila mednarodna organizacija, katere cilj je bilo poenotenje določenih držav celinske Evrope po drugi svetovni vojni. Formalno je bila ustanovljena leta 1951 s Pariško Pogodbo, podpisnice pa so bile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. ESPJ je bila prva mednarodna organizacija, ki temelji na načelih nadnacionalizma in je postopno vodila k oblikovanju in ustanovitvi Evropske Unije. -
Londonski memorandum
je mednarodni dogovor, ki so ga v Londonu zastopniki Italije, Jugoslavije, Združenega kraljestva in ZDA podpisali 5. oktobra 1954. Začasno je uredil do tedaj v resnici neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij 2. svetovne vojne v Istri in okolici Trsta. -
Gibanje neuvrščenih
je gibanje, v katerega je včlanjeno več kot sto predvsem nekoč koloniziranih držav. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice deklerativno niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija. -
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957. Besedo ekonomska so odstranili z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, hkrati pa je Evropska skupnost takrat efektivno postala prvi izmed treh stebrov Evropske unije, imenovan steber skupnosti. -
Kubanska kriza
je naziv za politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962. Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na Kubi skrivaj nameščajo sovjetske rakete z jedrskimi konicami, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. -
Vietnamska vojna
je bil vojaški spopad med Severnim Vietnamom na eni strani ter ZDA in Južnim Vietnamom na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega Vietnama, Laosa in Kambodže. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med hladno vojno, v kateri si je komunistični Severni Vietnam želel priključiti kapitalistični Južni Vietnam, ki je bil pod političnim in vojaškim vplivom ZDA.
https://www.youtube.com/watch?v=SmqrowT4Yvc&ab_channel=Zgodovinanakratko -
Ameriški pristanek na Luni
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo. -
Jedrska nesreča v Černobilu
zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini ob eksploziji jedrskega reaktorja. To je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in vzhodnega dela ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300.000 ljudi. -
Deklaracija o suverenosti države republike Slovenije
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. Volilno pravico je imelo 1.491471 volivcev. Volilna udeležba je bila 83,5%. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS. -
Prve večstranske volitve
Volitve v tridomno Skupščino Socialistične republike Slovenije so potekale v več delih 8. aprila 1990 so bile obenem z volitvami za predsednika in člane predsedstva še volitve za 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin. Volitve za 80 delegatov zbora združenega dela so potekale 12. aprila, ko so bile tudi občinske volitve. Volilno pravico je imelo 1.491471 volivcev. Volilna udeležba je bila 83,5%. Na volitvah so večino glasov prejele stranke, združene v koalicijo DEMOS. -
Plebiscit o osamosvojitvi
Plebiscit o samostojnosti Slovenije je potekal 23. decembra 1990, na njem so se slovenski volivci odločali o vprašanju »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Po Zakonu o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki ga je 6. decembra 1990 sprejela Skupščina Republike Slovenije, se je morala za uspeh plebiscita o vprašanju pozitivno opredeliti več kot polovica vseh volivnih upravičencev. -
Denacionalizacija in privatizacija
Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz. državnega v privatni (komercialni) sektor. Izraz se lahko nanaša na popoln prenos kakršnekoli državne lastnine. Obratni postopek je nacionalizacija. Večji denacionalizacijski postopki v Sloveniji kakor tudi drugod v bivših republikah Jugoslavije so bili izvedeni po osamosvojitvi oz. razpadu takratne Jugoslavije. -
Razglasitev samostojnosti
Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo 26. decembra in je dela prost dan. Ta dan obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990, na katerem je na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
https://www.youtube.com/watch?v=NdHAmOoL_lQ&ab_channel=Muzejnovej%C5%A1ezgodovineSlovenije -
Vojna za Slovenijo
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je bila vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 odbila napad Jugoslavije, s tem pa dosegla svojo neodvisnost od SFRJ. To je bil prvi vojni spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
https://youtu.be/no-mJpJtoM4 -
Sprejetje Slovenske ustave
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991. Vsebuje 176 členov (številčeni do 174, vendar poleg 3. člena obstaja tudi 3. a-člen, leta 2016 pa je bil 70. členu dodan tudi 70. a- člen), ki so razdeljeni v deset sklopov. -
Evropska unija
je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov, skupne kmetijske politike, ribolovstva ter regionalnega razvoja. Znotraj Schengenskega območja nadzor potnih listov ne poteka več. Valuta evro. -
Vključitev v NATO
Na referendumu so volivci odločali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija postane članica Evropske unije in pa ali naj Slovenija postane članica zveze NATO. Za vstop v EU je glasovalo 89,61 % volilcev, za vstop v zvezo NATO pa 66,05 % volilcev. Izida obeh referendumov sta bila zavezujoča in neponovljiva. -
Priključitev EU
Od 1. maja 2004 je Slovenija polnopravna članica EU. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva v EU so se slovenskim državljanom si odprle možnosti za zaposlovanje v drugih državah članicah, izredno poenostavljeno je tudi potovanje znotraj EU po vstopu Slovenije v Schengensko območje. -
Vstop v evroobmočje
je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. -
Gospodarska kriza
je dolgotrajna finančna kriza v Evropi, ki je najbolj izrazita v deželah evroobmočja in je v akutno fazo prešla sočasno s finančno krizo v ZDA in nekaterih drugih državah po letu 2008. Finančna kriza je povzročila gospodarski zastoj v svetovnih razsežnosti, z zmanjševanjem proizvodnje in zaposlenosti, ter je prerasla v globoko družbeno-politično krizo. Svetovno gospodarsko krizo z začetkom leta 2008 po globini in obsegu lahko primerjamo le z veliko gospodarsko krizo v 1930. letih. -
Epidemija COVID 19
Pandemija covida-19, ki je izbruhnila decembra 2019 na Kitajskem, se je v Slovenijo prvič potrjeno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. Novico je sporočil takratni predsednik vlade v odstopu Marjan Šarec. Okužena oseba je v Slovenijo prišla iz Maroka preko Italije.[4] Prvi okuženi slovenski državljan pa je bil pozitiven dan prej, 3. marca, v stik s koronavirusom je prišel v letališču v Italiji.