-
2023 BCE
3500 pr. n. št. -> PRAZGODOVINA
Prazgodovina je obdobje, ki je ključno za razumevanje človeške evolucije in razvoja civilizacij. Obdobje 3500 pr. n. št. je bilo pomembno obdobje, ko so se začele pojavljati prve zgodnje civilizacije in so se začele razvijati ključne tehnološke in kulturne inovacije. -
2023 BCE
2.000.000 pr. n. št.
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena). Tako poimenovanje izhaja iz časa, ko je bil glavni cilj arheoloških izkopavanj prav iskanje artefaktov. Uporabljali so tudi les, kosti in druge materiale, a je bil med temi najbolj primeren ravno kamen, ker je bil najbolj odporen in preprost za uporabo. Čas obdobja zaradi pomanjkanja natančnih dokazov ni natančno določen. -
2023 BCE
3500 pr. n. št.–476 -> STARI VEK
Stari vek (3500 pr. n. št. - 476) je obdobje, ki zajema razvoj zgodnjih civilizacij, kot so Sumerijci, Stari Egipčani, antika Grčija in starodavna Kitajska. To obdobje je bilo zaznamovano z velikimi kulturnimi, političnimi in družbenimi spremembami. Zahodno rimsko cesarstvo je padlo leta 476, kar je označilo konec starega veka in začetek srednjega veka. -
2023 BCE
622 -> ZAČETEK ISLAMA
Hidžra (tudi hedžra; pomeni »beg« oz. »umik«) je selitev Mohameda in njegovih privžencev v Medino leta 622. To arabsko besedo včasih zapisujejo kot hidžrah ali hegira v latinščini. V začetku prerok Mohamed, ki je naznanjal nauk boga po imenu Alah in napovedoval grožnjo sodnega dne, sprva ni imel veliko uspeha v Meki. Njegovo pleme Kurejši, ki je bilo zadolženo za kaabo, svetišče arabskih poganskih bogov, ga je neprestano preganjalo in nadlegovalo. -
476–1492 -> SREDNJI VEK
obdobje v človeški zgodovini, ki je sledilo padcu Rimskega cesarstva. Značilnosti srednjega veka vključujejo fevdalno družbo, prevlado krščanstva in močne monarhije. Rimskokatoliška cerkev je imela pomembno politično in versko vlogo. Obdobje je bilo zaznamovano z gradnjo cerkva, razvojem arhitekture in filozofije. Leta 1492 so se zgodili pomembni dogodki, kot so osvajanje Iberskega polotoka in odkritje Amerike. To je označilo konec srednjega veka in začetek novega obdobja raziskovanja. -
1492–1918 -> NOVI VEK
V tem obdobju je bilo izjemno raziskovanje in kolonizacija novega sveta, kar je prineslo pomembne spremembe v globalni geopolitiki. Evropske sile, kot so Španija, Portugalska, Anglija, Francija in Nizozemska, so ustanavljale kolonialna gospodarstva in širile svoj vpliv po vsem svetu. -
1918–2022 -> SODOBNOST
Sodobnost (1918-2022) je obdobje, ki je zajemalo 20. in 21. stoletje. Zaznamovalo ga je končanje prve in začetek druge svetovne vojne. Hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo je vplivala na geopolitično ravnotežje. Sodobnost je zaznamovalo tudi hitro napredovanje tehnologije, globalizacija, vzpon demokracije in človekovih pravic ter izzivi, kot so terorizem, podnebne spremembe in pandemije -
3500 pr. n. št. -> NASTANEK PRVIH CIVILIZACIJ
V teh civilizacijah so se razvili zgodnji obliki pisanja, kompleksne socialne in politične strukture, gradnja velikih mest, razvoj trgovine ter napredek v znanosti, matematiki, astronomiji in arhitekturi. Izum kolesa, razvoj kmetijstva, namakanja in gradnje kanalov so prispevali k razcvetu teh civilizacij. -
2200 pr. n. št.–1120 pr. n. št. -> PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
2200 pr. n. št. - 1120 pr. n. št. je bilo obdobje predhomerske dobe, ki je vključevalo minojsko in mikensko civilizacijo. Minojska civilizacija je cvetela na Kreti in je bila znana po napredni arhitekturi in trgovini. Mikenska civilizacija pa je nastala v Grčiji in je bila močno vojaško usmerjena. Obe civilizaciji sta pomembno vplivali na razvoj grške kulture. -
1120 pr. n. št.–776 pr. n. št. -> GRŠKA TEMNA DOBA
1120 pr. n. št. - 776 pr. n. št. je bila grška temna doba. Obdobje je zaznamoval padec mikenske civilizacije in nestabilnost v grških mestnih državah. Manjše naselbine, nasilje in omejena gospodarska dejavnost so bili značilni za to obdobje. Kljub temu so se pojavile nove skupnosti in priprave na vzpon grške antike. -
776 pr. n. št.–500 pr. n. št. -> ARHAIČNA GRČIJA
Trgovina in kolonizacija sta cveteli v arhaični Grčiji. Grški trgovci so razširili svoj vpliv in ustanovili kolonije v različnih delih Sredozemlja, kar je pripomoglo k razvoju trgovske mreže in izmenjavi blaga ter idej. Arhaična Grčija je prav tako doživela kulturni razcvet. V tem obdobju so nastajale velike pesniške epopeje, kot je Iliada in Odiseja, ki sta delo Homera. Razvile so se tudi olimpijske igre, ki so bile pomembno športno in kulturno središče. -
500 pr. n. št.–323 pr. n. št. -> KLASIČNA GRČIJA
Atene so se izkazale kot vodilna polis, kjer se je razvila demokracija, politični sistem, v katerem so ljudje imeli pravico glasovanja in sodelovanja v političnih odločitvah.
Klasična grška filozofija je dosegla vrhunec s slavnimi filozofi, kot so Sokrat, Platon in Aristotel. Ti filozofi so raziskovali vprašanja o naravi, etiki, politiki in znanju, kar je močno vplivalo na kasnejši razvoj filozofije v zahodni civilizaciji. -
323 pr. n. št.–146 pr. n. št. -> HELENISTIČNA GRČIJA
Med letoma 323 pr. n. št. in 146 pr. n. št. je obstajala helenistična Grčija, ki je sledila Aleksandru Velikemu in njegovem osvajanju perzijskega cesarstva. Po smrti Aleksandra Velikega se je njegovo ogromno imperij razdelilo med njegove generale, znane kot diadohi. To je privedlo do nastanka različnih helenističnih kraljestev, ki so prevladovala v različnih delih Grčije, Egipta, Sirije in drugih območij Bližnjega vzhoda. -
146 pr. n. št.–324 -> RIMSKA GRČIJA
Leta 146 pr. n. št. se je začelo obdobje Rimske Grčije, ko je Rimsko cesarstvo prevzelo nadzor nad grškimi mestnimi državami in območji v Grčiji ter drugih delih vzhodnega Sredozemlja. Rimljani so cenili grško kulturo in jo vključevali v svoje družbeno in kulturno življenje. Grška mesta so ostala pomembni kulturni centri, grški jezik pa je še naprej igral vlogo v literaturi, filozofiji in znanosti. -
324–1453 -> BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo je bilo nadaljevanje rimskega imperija in je ohranilo grško kulturo, jezik in krščanstvo kot ključne elemente. Cesarji Bizantinskega cesarstva so se videli kot nasledniki rimskih cesarjev. Cesarji Bizantinskega cesarstva so se soočali z različnimi izzivi, vključno z invazijami barbarov, verskimi razprtijami in boji za oblast. Kljub temu je cesarstvo obdržalo pomembno vlogo v Sredozemlju in se razvijalo kot politično, kulturno in gospodarsko središče. -
800 pr. n. št. -> NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Okoli 800 pr. n. št. je prišlo do nastanka grških polisov, ki so bila samostojna mestna državna območja s svojo politično in družbeno strukturo. Polisi so se razvili kot posledica prehoda iz predhodnih oblik organizacije, kot so plemenska združenja, v bolj kompleksne in urbane oblike. Grški polisi so bili značilni po tem, da so imeli svoje zakone, politične institucije, vojaške sile in družbeno hierarhijo. -
499–479 pr. n. št. -> GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne (499-479 pr. n. št.) so bile vojaški spopadi med grškimi mestnimi državicami in Perzijskim cesarstvom. Vzrok za vojne je bila perzijska ambicija po podjarmitvi grških mestnih državic v Malii Aziji. Pomembne bitke, kot so bitka pri Maratonu, bitka pri Salamini in bitka pri Platajah, so prispevale k grški zmagi. Vojne so okrepile grški nacionalni ponos, utrdile položaj Aten in vpliv grške kulture na vzhodu. -
753 pr. n. št. -> USTANOVITEV RIMA
Po legendi je bila ustanovitev Rima leta 753 pr. n. št. pripisana dvojčkoma Romulu in Remu. Po mitološki zgodbi sta bila Romul in Remus napuščena na reki Tibera in sta ju nato rešila volkulja, ki ju je dojila. Ko sta zrasla, sta se odločila ustanoviti svoje mesto. Vendar sta se prepirala glede pravega mesta za ustanovitev. -
509 pr. n. št.–27. pr. n. št. -> RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je obsegala obdobje v zgodovini Rima od leta 509 pr. n. št. do leta 27 pr. n. št. Bila je oblika vladavine, kjer so oblast delili različni politični organi in funkcije, namesto da bi vladal en sam vladar. Ta oblika vladavine je sledila padcu rimske monarhije. -
21. 7. 356 pr. n. št.–11. 6. 323 pr. n. št. -> ALEKSANDER VELIKI
A.V je bil eden najslavnejših voditeljev v zgodovini. Rodil se je 21. julija 356 pr. n. št. v Peli, mestu v Makedoniji. Bil je sin makedonskega kralja Filipa II. in se je že zgodaj izkazal kot izjemno nadarjen vojaški strateg in voditelj. Leta 336 pr. n. št. je Filip II. umrl, Aleksander pa je prevzel prestol in postal kralj Makedonije pri zgolj 20 letih. Njegova prva naloga je bila ukrotiti notranje nemire in se soočiti z nasprotniki, ki so skušali izkoristiti njegovo mladost in neizkušenost. -
13. 7. 100 pr. n. št.–15. 3. 44 pr. n. št. -> GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil pomemben rimski politik, vojaški strateg in državnik, ki je živel med 13. julijem 100 pr. n. št. in 15. marcem 44 pr. n. št. Postal je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini Rimskega cesarstva. Cezar je v zgodnjem obdobju svoje kariere uspel pridobiti politično moč in vpliv. Sodeloval je v rimski politiki, kjer se je povezal z drugimi pomembnimi političnimi figurami, kot je pompejski general Pompej in rimski senator Ciceron. -
63 pr. n. št.–14 n. št. -> GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimski politik, vojskovodja in prvi rimski cesar. Rojen je bil 23. septembra 63 pr. n. št. in umrl 19. avgusta 14 n. št. Oktavijan je postal znan kot Avgust po tem, ko je prevzel naslov cesarja in bil razglašen za "prvega med enakimi" (princeps) s strani rimskega senata.Oktavijan je bil posvojeni sin Gaja Julija Cezarja, znanega rimskega politika in vojskovodje. -
0 -> ZAČETEK KRŠČANSTVA
Začetek krščanstva sega v 1. stoletje našega štetja, posebej v čas življenja in delovanja Jezusa Kristusa. Tradicionalno se šteje, da se je krščanstvo začelo po Jezusovem rojstvu, zato je leto 0 (ali bolje rečeno 1) pogosto povezano s tem dogodkom. Jezus Kristus je bil judovski duhovnik in učitelj, ki je oznanjal sporočilo o božji ljubezni, odrešenju in ustanovil novo versko gibanje. Njegova javna služba je trajala približno tri leta, v katerih je izvajal čudeže, ozdravljal ljudi . -
324 -> RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Leta 324 ni prišlo do razdelitve rimskega imperija na "Z" in "V" del. V tem obdobju je bil Rimski imperij še vedno enoten pod vodstvom cesarja Konstantina Velikega. Leta 324 je Konstantin Veliki premagal svojega političnega nasprotnika Licinija v bitki pri Chrysopolisu in postal edini vladar rimskega imperija. -
27. pr. n. št.–476 -> RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je zajemalo obdobje v zgodovini, ki sega od leta 27 pr. n. št. do leta 476. Po koncu Rimske republike je Oktavijan, kasneje znan kot cesar Avgust, vzpostavil svojo oblast in začel vladati kot prvi rimski cesar.Cesarstvo je prineslo spremembe v politični in družbeni strukturi rimske države. Cezarji so imeli koncentrirano oblast in so bili tudi vrhovni poveljniki vojske. Ustanovili so imperialno administracijo, uvedli različne politične institucije -
264 pr. n. št.–146 pr. n št. -> PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile dolgotrajni spopadi med starodavnim Rimskim cesarstvom in Kartaginskim imperijem, ki so potekali med letoma 264 pr. n. št. in 146 pr. n. št. Imenovane so po Kartagini, pomorskem mestu v današnji Tuniziji. Prva punska vojna (264-241 pr. n. št.) je izbruhnila zaradi ozemeljskih sporov med Rimom in Kartagino na Siciliji. Konflikt je bil predvsem vojna za nadzor nad otokom, ki je bil pomemben za trgovanje in pomorsko prevlado v Sredozemlju -
380 –>KRŠČANSTVO postane državna vera v Rimskem cesarstvu
Leta 380 je bil izdan edikt, znan kot Edikt iz Thessalonicke, s katerim je cesar Teodozij I. uradno priznal krščanstvo kot državno vero v Rimskem cesarstvu. Ta edikt je bil pomemben mejnik v zgodovini krščanstva.Edikt iz Thessalonicke je postavil temelje za nadaljnjo krščansko prevlado v Rimskem cesarstvu. V naslednjih desetletjih so bili sprejeti drugi zakoni in uredbi, ki so krščanstvu dajali prednostno mesto in omejevali druge religije. -
527–565 -> CESAR JUSTINIJAN I.
Cesar Justinijan I. je bil vladar Bizantinskega cesarstva med letoma 527 in 565. Justinijan je bil znan po svoji vladavini, ki je bila zaznamovana s številnimi vojaškimi, pravnimi in kulturnimi dosežki
Pod Justinijanovo vladavino je Bizantinsko cesarstvo doseglo svoj vrhunec glede ozemeljskega obsega. S pomočjo svojega sposobnega generala Belizarja je Justinijan izvedel vojaške kampanje za ponovno osvajanje zahodnih ozemelj, ki so bila izgubljena med padcem Zahodnega rimskega cesarstva. -
476 -> PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA476 -> PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
Leta 476 se pogosto uporablja kot simboličen datum za propad Zahodnega dela Rimskega cesarstva. V tem letu je bil odstavljen zadnji zahodnorimski cesar Romulus Augustulus, ki je bil v resnici le marioneta v rokah vojaških voditeljev. Zahodni del Rimsko cesarstvo je že pred letom 476 doživljal dolgotrajno krizo, ki je vključevala politične nestabilnosti, gospodarske težave, upade ozemeljskega obsega, invazije barbarov in notranje boje za oblast.