-
Prvi val naseljevanja Slovanov poteka iz ozemlja današnje Moravske prek Donave in po dolinah alpskih rek do Karavank in po reki Dravi proti JV. Drugi val pa okoli 590 ob Savi in Dravi v predalpski prostor. V ta prostor so se naseljevali pod oblastjo Avarov.
-
Leta 568 so se Langobardi iz Panonske nižine umaknili v Furlanijo. Eden najpomembnejših zgodnjesrednjeveških piscev, Pavel Diakon, je v delu Zgodovina Langobardov poročal o odnosih med furlanskimi Langobardi in njihovimi vzhodnimi slovanskimi sosedi v 7. in 8. stoletju.
-
Prva znana slovanska državna tvorba je bila Samova plemenska zveza, v katero so bili vključeni tudi alpski Slovani. Po letu 658 je tvorba propadla, Avari pa so obnovili nadoblast nad večino slovanskega ozemlja v Srednji Evropi. Izjema so bili Valukovi Slovani.
-
Na koroškem prostoru se je oblikovala Karantanija. Njeno jedro je bilo v porečju Drave in Mure na današnjem avstrijskem Koroškem in deloma Štajerskem. Njeno središče je bilo Gosposvetsko polje s Krnskim gradom.
-
Krščanstvo se je na današnji slovenski prostor širilo iz Ogleja in Salzburga. Že leta 796 je bilo med njima po reki Dravi razdeljeno misijonsko področje v Panoniji, leta 811 pa je bila po isti reki upravno-cerkveno razdeljena še Karantanija.
-
Ljudevit Posavski se je že leta 818 pritožil cesarju zaradi ravnanja furlanskega kneza. Pridružila so se mu sosednja ljudstva, med katerimi so bili tudi Karantanci in Karniolci. Z zadušitvijo upora je povezana izguba državnosti, Karantanija je vključena v frankovsko državo.
-
Zaradi avarske nevarnosti so okoli 743 Karantanci zaprosili za pomoč Frankom podrejene Bavarce. Bavarsko zavezništvo je imelo usodne posledice - Karantanija je postala od Frankov odvisna kneževina. Kneževina je obstajala do okoli 828, ko so Franki odstavili karantanskega kneza in na njegovo mesto postavili frankovskega grofa.
-
Frankovska Spodnja Panonija se je razprostirala med Dravo pri Ptuju in med Donavo ter Rabo. Knez Pribina je bil leta 847 povzdignjen v frankovskega grofa. Njegov sin Kocelj ni nadaljeval Frankom naklonjene politike. Leta 869 se je pridružil Moravanom v uspešnem uporu proti Frankom in zavladal kot samostojni knez.
-
Iz Velike Moravske sta leta 867 prišla v Spodnjo Panonijo Konstantin (Ciril) in Metod. V svojem kratkem delovanju sta uporabila slovansko abecedo (glagolico), prevajala mašne knjige in svetopisemska besedila v slovanski jezik, skratka uvajala slovansko bogoslužje.
-
Arnulf Koroški postane vzhodno frankovski vladar. Na slovenskem ozemlju se je začel proces fevdalizacije. Vzpostavijo se prva zemljiška gospostva. Proces je začasno prekinjen zaradi vpadov Ogrov.
-
Leta 955 je Oton I. iz Saške dinastije premagal Madžare. S tem so se njihovi napadi na slovensko ozemlje končali in nastopilo je mirnejše obdobje.
-
Najstarejša ohranjena slovenska besedila in najstarejša slovanska besedila v latinici sploh ter prvi ohranjeni dokaz nastajajoče slovenske narodne individualnosti ("rojstni list slovenske kulture").
-
Sveto rimski cesar Oton II. je ločil Karantanijo od Bavarske, z njo povezal mejne grofije in jo povzdignil v vojvodino Koroško. To je najstarejša vojvodina v tem prostoru.
-
Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu.
-
Cistercijanski samostan Stična je najstarejši slovenski samostan ter edini še delujoči.Samostan je kmalu po ustanovitvi postal pomembno versko, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Bogata samostanska knjižnica je do jožefinskih reform varovala dragocene iluminirane rokopise v latinščini iz 12. in 13. stoletja, ki so nastali v stiškem skriptoriju.
-
Od 12. stoletja dalje so nastajala prva srednjeveška mesta. Ločimo dva tipa mest - celinska/novonastala in primorska/obalna mesta. najmlajša mesta so nastajala v 15. stoletju zaradi prihoda Osmanov.
-
Koliko let so potrebovali Habsburžani, da so od vstopa v vzhodnoalpski prostor dosegli dostop do morja?
-
Leta 1408 Osmani vpadejo na slovensko ozemlje.
-
Celjski grofje postanejo državni knezi, njihova ozemlja pa v kneževino. Friderik II. je bil povzdignjen s strani Sigismunda Luksemburškega. S tem so Celjani postali enakopravni Habsburžanom. Pridobili so pravni privilegij (lastna okrajna sodišča) in pravico do kovanja denarja.
-
S Habsburžani so Celjani sklenili dedno pogodbo, s katero v primeru izumrtja ene družine druga deduje njeno dediščino.
-
Zaradi vpletanja v ogrsko politiko (prizadevanje za skrbništvo nad Ladislavom Posmrtnim) so Ulrika II. pri Beogradu ubili. Tako je izumrla rodbina. Skladno z dedno pogodbo so celjsko dediščino podedovali Habsburžani.
-
Ljubljansko škofijo je leta 1461 ustanovil cesar Friderik III. Cesar si je zase in za naslednike pridržal pravico imenovanja ljubljanskih škofov. Noben imenovani škof pa škofije ni mogel prevzeti, dokler ni bil potrjen tudi s strani papeža. Prvi škof je bil Sigismund Lamberški. Škofija je bila pod papeževo jurisdikcijo.
-
Cilj turških vpadov je bilo izčrpati in zasesti slovenske dežele. Kratkotrajnim roparskim napadom se je pridružilo opustošenje. Vpadi so segali v vse dežele in še naprej v Furlanijo. Najbolj je bila na udaru Kranjska.
-
Kmetje so bili nezaščiteni zaradi turških vpadov, nasprotovali so proti višjim davkom. Upor je zatrla turška enota, ki je par tednov pustošila po deželi. Zdesetkana kmečka vojska je razpadla, cesarska vojska pa je nato vodje upornih kmetov polovila ter jih predala deželnim sodiščem.
-
Zajel je Štajersko, Koroško in Kranjsko. Zaradi avstrijsko-beneške vojne je bila omejena kmečka trgovina, položaj kmetov pa so poslabšala lakota, kuga in potres. Predstavniki upornikov so neuspešno posredovali pri cesarju. Prve slovenske tiskane besede "Le vkup uboga gmajna". Po petih mesecih je bil upor zatrt s strani plemiške vojske ob pomoči cesarskih enot.
-
Primož Trubar je bil leta 1530 posvečen za duhovnika. Deloval je v Laškem in Ljubljani. Zaradi obtožbe herezije je dvakrat zapustil domovino in se odpovedal katoliški veri. Dokončno je zapustil Kranjsko leta 1564, tudi zaradi izdaje Cerkvene ordinge za potrebe organiziranja protestantske cerkve.
-
Dežele Štajerska, Koroška, Kranjska in Goriška so od leta 1564, ko je dežele podedoval Karel II., tvorile samostojni državni organizem, imenovan Notranja Avstrija.
-
Začel se je kot krajevni upor proti fevdalcu Tahyju zaradi njegovega samovoljnega ravnanja s podložniki. Upor so v 14 dneh zatrle plemiške in uskoške enote. Zaključek obračuna se je zgodil z usmrtitvijo Matije Gubca v Zagrebu.
-
Leta 1572 je štajersko plemstvo v zameno za visoke davke dobilo svobodo vesti in bogoslužja, imenovanje predikantov ter ustanavljanje šol in cerkva, medtem ko so meščani dobili svobodo vesti. Leta 1578 so enake pravice dobili še plemiči drugih notranjeavstrijskih dežel.
-
Adam Bohorič je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice (Articae horulae). Istega leta je Jurij Dalmatin prevedel Sveto pismo.
