Slovenska zgodovina

By Pinoh
  • 1335

    Personalna unija Štajerske, Koroške in Kranjske

  • 1338

    Privilegij kranjskega plemstva

    Izda ga vojvoda Albreht III. Deželni knez postane najvišji sodni gospod, plemstvo pa se pravno izenači. V glavnem je privilegij zapis pravic deželnega plemstva, hkrati pa tudi uzakoni že obstoječe običajno deželno pravo. V raznih zadevah se privilegij sklicuje po štajerskem, ki plemstvu zagotavlja določene svoboščine - vzpostavi se monarhično stanovski dualizem.
  • 1408

    Prvi turški vpad

    požigi in poboji v Metliki
  • 1414

    Začetek potrjevanja deželnih ročinov

    Ernest železni začne s prakso potrjevanja skupkov stanovskih privilegijev ob prevzemanju oblasti tako, da potrdi privilegije za plemstvo v Marki in Metliki ter privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338.
  • 1415

    Turki pridejo do Ljubljane

  • Period: 1424 to 1493

    Vlada: Friderik III.

  • 1445

    Reorganizacija deželne vojske

    Na meddeželnem zboru Štajerske, Koroške in Kranjske v Gradcu. Sistem zadeva vse, ki imajo v deželah poseti, torej tudi tisti, ki niso v deželi živeli. Glede na stopnjo nevarnosti so določili udeležbo podložnikov v vojski (vkljuučijo se kmetje), dežele so pa razdelili na četrti s četrtnimi stotniki na čelu. Mesta so morala za obrambo skrbeti sama. Določeno število konjenikov je moral prispevati tudi deželni knez.
  • 1457

    Matija Korvin postane ogrski kralj

  • 1460

    Celjske in goriške posesti pripadajo Habsburžanom

  • 1461

    Ustanovitev Ljubljanske škofije

  • Period: 1461 to 1463

    Vojna Friderik-Albreht

  • 1463

    Vojna z Benečani

    Piran, Koper, Milje in Trst prestregajo beneško trgovanje. V vojni zmagajo Benetke in si zagotovijo svobodno izbiro trgovske poti za trgovce ter dve strateški točki in tržaške soline. Razvije se kmečko tihotapstvo.
  • Period: 1469 to 1483

    Najštevilčnejši turški vpadi

    Štajerska, Koroška, Kranjska, Istra, Furlanija. Namen je izčrpati ozemlje in ga pripraviti na osvajanje. Napadi na zahodu sodijo v sklop bojevanja proti Benetkam. mir zagotovi Matija Korvin.
  • Period: 1477 to 1488

    Avstro-Madžarska vojna

    Matija Korvin dejansko zavzame salzburške posesti, Spodnjo Avstrijo, velik del Štajerske in Kranjske z Reko. Šele ko leta 1490 umre lahko Habsburžani hitro pridobijo nazaj vse izgubljene posesti.
  • 1478

    Koroški kmečki upor

    Že prej so kmetje opozarjali, da ne bodo plačevali dajatev, če jih stanovi ne bodo zaščitili. Ob nominalni spremembi denarnih dajatev iz oglejske vrednosti v dunajsko je izbruhnil upor. Kmetje niso plačevali dajatev gospodom ampak so jih samostojno zbirali za namen delovanja kmečke zveze in postavljali svoje sodnike ter župnike. Porazili so jih Turki, preostanke upornih kmetov so pa po njihovem odhodu polovile avstrijske oblasti.
  • Period: 1493 to 1519

    Vlada: Maksimilijan I.

  • 1496

    Izgon judov iz Štajerske in Koroške

    To so zahtevali stanovi zaradi verske nestrposti in ker so bili zadolženi pri judih. Kljub izbrisanim dolgovom je to slabo vplivalo na gospodarstvo, trgovina je močno upadla. Izgnani judi so se naselili na Kranjskem.
  • Period: 1508 to 1516

    Vojna Kambrejske lige

    Po prvotni Beneški zasedbi ozemelj je do konca vojne Maksimilijan dosegel status kvo iz leta 1508 + nekaj beneških ozemelj.
  • 1515

    Slovenski kmečki upor

    Čas avstrijsko-beneške vojne pomeni vključenost kmetov v vojsko in ogromne davke. Zahtevajo staro pravdo. V maju in juniju zmagujejo in plemstvo se umakne v mestna središča. Do konca julija pa jih porazi stanovska najemniška vojska. Hude kazni.
  • 1515

    Izgon judov iz Kranjske

  • 1518

    Splošni obrambni red (Innsbruck)

  • Period: 1519 to 1521

    Vlada: Karel I.

  • Period: 1520 to 1532

    Pogosti turški vpadi

    Vlada Sulejman I. ki 1521 osvoji Beograd in mejo na hrvaškem vedno bolj približuje Sloveniji. 1529-1532 je pohod na Dunaj, ki pa spodleti in pomeni konec večjih vpadov.
  • Period: 1521 to 1564

    Vlada: Ferdinand I. (Pod Karlom I.)

  • 1526

    Ogrsko in Češko dobijo Habsburžani

    S tem pridejo v neposredno soočenje s Turki, ki osvojijo dve tretjini tega ozemlja. Na Hrvaškem zraste venec trdnjav. Uveljavi se signalna organizacija (grmade na vrhovih in topovski streli), terenske ovire, utrjevanje mest in gradov.
  • 1535

    Uskoki se naselijo v Žužemberk

  • Period: 1545 to 1563

    Tridentinski koncil

    -Strožji kriterij za škofovstvo, opravljajo vizitacije in bolj skrbijo za gmotno stanje župnij
    -Zakramenti so v ljudskem jeziku
    -Načelo, da posvetni vladarji pomagajo pri protireformaciji
  • 1548

    Trubar zbeži iz Kranjske

    Takrat se dokončno odpove katolicizmu in sprejme luteranstvo.
  • 1550

    Abecednik in Katekizem

  • 1564

    Vzpostavi se enotna slovenska protestantska cerkev

    Izide Trubarjeva Cerkovna ordninga, ki opredeli poseben slovenski protestantski nauk na Kranjskem.
  • Period: 1564 to

    Vlada: Karel II.

  • 1566

    3. turški pohod na Dunaj

    Na tem Suleiman I. umre
  • 1568

    Premirje s Turki

    Cesar mora sultanu plačevati sramoten davek.
  • 1573

    Hrvaško-Slovenski kmečki upor

    Vedno večja sredstva za Vojno krajino. Mitnice so pogostejše, naraščajo carine na ogrsko-nemški meji, kmečka trgovina propada. Upor izbruhne na posesti samovoljnega gospoda Tahyja, in je po propadlih pogajanjih zadušen v dveh tednih. Obsodba tako katoliške kot protestantske cerkve pripelje do razvoja ljudskega pobožnega gibanja "novega štiftarstva".
  • 1578

    Dvorni vojni svet v Gradcu

    Odgovornost za mejni pas utrdb na Hrvaškem je prešla na NA dežele. Centralizacija vojaške uprave in počasna izgradnja Schwendijevih idej (reduciranje najemniške vojske, vojaki se naj namesto za plačilo borijo za ohranjanje vere in domovine, vojaška dolžnost in urhjenje za plemiče ter prebialce mest, rezervna vojska sestavljena iz vsakega 5. prebivalca)
  • 1578

    Bruška verska pomiritev

    V zameno za davke, potrebne za obrambo proti Turkom, deželni stanovi dobijo svobodo vesti in bogoslužja, imenovanje predikantov ter ustanavljanje šol in cerkva
  • 1579

    Začetek rekatolizacije slovenskih dežel

    Ukinitev tiskarne v Ljubljani, uveljavitev jezuitov in odstranitev vseh protestantov iz knežjega dvora.

  • Jurij Dalmatin prevede sveto pismo

  • Period: to

    Vlada: Ferdinand II.

  • Bitka pri Sisku

    Avstrijske sile zmagajo proti Turkom
  • Period: to

    Dolga vojna

  • Ferdinandov pritisk na protestante

    Prepovedal protestantsko bogoslužje ter zahteval ukinitev protestantskih šol in izgon pridigarjev. Vodilna oseba protireformacije na Kranjskem je škof Tomaž Hren.
  • Period: to

    Uskoška vojna z Benetkami

  • Period: to

    Tridesetletna vojna

  • Ultimatum protestantskim plemičem (zmaga protireformacije)

    Ferdinand II. zahteva, da se plemiči spreobrnejo ali pa odidejo. Ta poteza zaznamuje zmago protireformacije in začetek konfesionalnega absolutizma.

  • Drugi slovenski kmečki upor

  • Period: to

    Vlada: Ferdinand III.

  • Period: to

    Vlada: Leopold I.

  • Zrinjsko-frankopanska zarota

    Propadel plemiški upor ponudi povod za večjo centralizacijo
  • Period: to

    Dunajska vojna

    Leopold zmaga proti Turkom.

  • Ustanovljeni prva javna študijska knjižnica na Kranjskem in Filharmonična družba

  • Period: to

    Španska nasledstvena vojna

    Španijo dobi Filip V. burbonski
  • Period: to

    Upor za obnovitev stanovske ureditve

  • Period: to

    Vlada: Jožef I.

  • Avstrijska monarhija postane nedeljiva ozemeljska celota

  • Period: to

    Vlada: Karel III.

  • Tolminski kmečki upor

    Upor ni več usmerjen proti fevdalcem, ampak državnim organom. Sprva upor izbruhne zaradi izrednih davkov na vino in meso, nato se zahteve razširijo še na staro pravdo.

  • Trst in Reka postaneta svobodni pristanišči

  • Ustanovljena Orientalna kompanija

  • Prve manufakture

  • Ukinjena avtonomija cehov

    Sledi z državnimi ukrepi počasno odmiranje cehov
  • Period: to

    Vojna s Turčijo

    Avstrijska izguba
  • Period: to

    Vlada: Marija Terezija

  • Potrditev ogrskih stanovskih privilegijev

    Je potrebna za zagotovitev pomoči pri nasledstveni vojni. Omogoča Ogrski bolj samostojno pot, neokrnjeno z absolutizmom
  • Period: to

    Avstrijska nasledstvena vojna

    Avstrija izgubi nekatera ozemlja v Italiji v korist Španije in Šlezijo v korist Prusije, obrani pa habsburško nasledstvo. Vzpostavi se Avstrijsko-Prusko nasprotje.

  • Vrhovno sodišče + osrednji vladni organ

    Ločena oblast na sodno in politično. Osrednji organ skrbi za upravo in finance. V istem času so ustanovljene tudi deželne vlade, ki stanovom iz rok odvzamejo sodstvo.

  • Ukinitev oglejskega patriarhata

    Nadomesti ju videmska nadškofija za beneški del in goriška za habsburški del.

  • Vojaška reforma

    Močnejše naborništvo, h kateremu sodi popis prebivalstva in oštevilčenje hiš. Vojaške obveznosti so bili oproščeni prebivalci Trsta, privilegirani sloji, obrtniki, trgovci, večji kmetje. Ker je bila vojaška obveznost dosmrtna so se pogosto ljudje pohabili ali pa zbežali.
  • Period: to

    Sedemletna vojna

    V evropi ni teritorialnih sprmemb, se pa Avstrija oslabi.

  • Davčna reforma

    Oblikuje se terezijanski kataster in oceni se dohodek glede na zemljišče. Dva davka: dominikalna in rustikalna kontribucija. Dominikalna je prinašala eno tretjino sredstev, rustikalna pa dve tretjini.
  • Period: to

    Vlada: Jožef II.

  • Razpuščen jezuitski red

  • Šolska reforma

    Obvezno obiskovanje šole za otroke od 6-12 let. Tri vrste šol: štirirazredne normalke (v glavnih deželnih mestih in Trstu), trirazredne glavne šole (v večjih mestih in trgih), enorazredne trivialke (na podeželju). Pouk je v prvih razredih potekal v maternem jeziku, nato pa v nemščini. To je sprožilo poenotenje slovenske slovnice.
    Država prevzame tudi gimnazije in liceje ter uvaja nemščino (poleg latinščine).

  • Robotni patent

    Omejuje tlako glede na dneve ali pa glede na velikost zemljišča.

  • Enotno carinsko območje

    Ne zaobsega Trsta in Ogrskega dela monarhije

  • Prekmurje v celoti v Sombotelski škofiji

  • Tolerančni patent

    Svoboda veroizpovedi za protestante, pravoslavce in jude.

  • Odprava nejevolništva

    Dopusti svobodno gibanje in izbiro poklica. Ne velja le za kmete, ki niso imeli nadomestitve za upravljanje zapuščene posesti.

  • Ukinjeni "nekoristni" samostani

    Ostanejo predvsem tisti, ki se posvečajo šolanju in negi bolnikov

  • Jožefinski kataster

    Kmet je dolžen poravnati svoje obveznosti le v denarju, zemljiški gospod postane rentnik. Ukrep je preklican skoraj takoj po Jožefovi smrti.

  • Število trivialk upada

  • Francozi prvič zasedejo Slovenijo

  • Francozi drugič zasedejo Slovenijo

  • Period: to

    Ilirske province

  • Ustanovljeno Ilirsko kraljestvo

  • Ustanovljena Kranjska hranilnica v LJ

  • Ljubljanski kongres

  • Prvi odsek južne železnice

    Od Gradca do Celja

  • Drugi odsek južne železnice

    proti Ljubljani.

  • Niška deklaracija

  • Majniška deklaracija

  • Krfska deklaracija

  • Čudež pri Kobaridu

  • Period: to

    Prvi stavkovni val

    Višek je bila železničarska stavka leta 1920. Vlada je nad delavce poslala vojake, nekaj jih je bilo ubitih.

  • Ustanovljena država SHS

  • Nastanek kraljeine SHS

  • Padec komunistične madžarske vlade + zasedba Prekmurja

  • Požig narodnega doma v Trstu

  • Koroški plebiscit

  • Trianonska pogodba

  • Rapalska pogodba

  • Vidovdanska ustava

    Kralj lahko sklicuje in razpušča parlament, je vrhovni poveljnik vojske. Formalno ustava dopušča tudi svobodo tiska, združevanja, govora in socialne pravice.

  • Prepoved komunistične stranke

  • Puniša Račić strelja v parlamentu

  • Kralj uvede diktaturo

    Ustava je razveljavljena, parlament je ukinjen. Država je preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Uvedene so banovine.

  • Oktroirana ustava

    Dejansko ta ustava še poveča kraljeve pristojnosti.
  • Period: to

    Drug stavkovni val

    Višek 1936 s stavko tekstilih delavcev.

  • Atentat na kralja Aleksandra

    V Marseillesu ga ubijejo Ustaši in VMRO s podporo italijanske tajne policije.

  • Ustanovitev VOS

    Varnostno obveščevalna služba OF opravlja različne akcije, med drugim pa tudi množične usmrtitve kolaborantov, zaradi česar OF pride na slab glas

  • Pristop Jugoslavije k trojnemu paktu

    Sledijo velike demonstracije, ki razjezijo Hitlerja

  • Nemški napad na Jugoslavijo

  • Razglasitev NDH in slovenskega Narodnega sveta

    Medtem komunisti sklenijo, da morajo zbirati orožje in obsojajo meščanske politike, da so izdajalci.

  • Ustanovitev OF

    Najprej se imenuje protiimperialistična fronta. Pobudnik je Komunistična partija, ustanovni člani so pa tudi Sokoli, krščanski socialisti in kulturni delavci. Poudarjajo samoodločbo narodov, jugoslovanstvo, prijateljstvo s SZ in boj proti kapitalizmu.

  • Začetek upora

  • Londonske točke

    Po BBC ji posredujejo emigrantski slovenski politiki v Londonu. Zahtevajo svobodno in razširjeno Jugoslavijo z demokratično ureditvijo.

  • Upor proti OF, nastanek MVAC/Vaških straž

    To se zgodi po osvoboditvi 2/3 Ljubljanjske pokrajine in samovoljnim obračunavanjem z narodnimi izdajalci pod vlado OF.

  • Program Slovenske zaveze

    Slovensko zavezo oblikujejo meščanski politiki doma in naj bi konkurirala OF. V programu posnema Londonske točke.

  • Ponovno oživi četniško gibanje

  • Dolomitska izjava

  • Angloameriška misija, NOV mednarodno priznana

  • Kapitulacija Italije

    Partizani porazijo vaške straže na Turjaku, četnike pa pri Grčaricah.

  • Ustanovljeni domobranci

  • Sporazum Tito-Šubašič

  • Ustanovljen Narodni odbor

  • Period: to

    Agrarna reforma

  • Devinski sporazum

    Julijska krajina je razdeljena po Morganovi liniji na cono A (pod angloameriško upravo) in cono B (pod JLA). V coni B je bil Trst, Gorica, Pula in zaledje.

  • Božični proces

    Proces proti mnogim kolaborantom.

  • Prve volitve v SFRJ

    Ljudska fronta zmaga z 88,6%. Opozicija volitve bojkotira.

  • 2. proces proti kolaborantom

    Med drugimi obsojeni Leon Rupnik, Miha Krek, Gregorij Rožman.

  • Prva ustava FLRJ

    Lastnina razdeljena na državno, zadružno in privatno. Za državno lastnino so razglašena najpomembenjša produkcijska sredstva. Ljudska skupščina ima dva zbora: zveznega in zbor narodov. V prvega se voli neposredno, v drugega pa vsaka republika pošlje 30 poslancev.

  • Začetek dachauskih procesov

  • Period: to

    1. petletka

    Načrt je bil industrializacija in elektrifikacija celotne države. Podaljšala se je v drugo petletko.

  • Sodni proces proti okupatorjem

    Obsojen dr. Friedrich Rainer in sodelavci

  • Mirovni sporazum z Italijo

    Nastane Svobodno Tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A in B.
  • Period: to

    Informbirojevski spor

  • Začetek samoupravljanja

  • Period: to

    2. petletka

  • Prekinitev odnosov z Vatikanom

  • Upravna reforma

    Zvezni zbor je bil združen z zborom republik - neposredne volitve. Uveden je bil nov zbor, zbor proizvajalcev, v katerega je vsaka republika volila 10 predstavnikov iz proizvodnje, transporta in trgovine.
  • Period: to

    Tržaška kriza

    Začne se s kopičenjem italijanskih vojakov na mejah cone A s podporo VB in ZDA. Konča se s podpisom drugega londonskega memoranduma, s katerim cona A pripade Italiji, cona B pa Jugoslaviji.
  • Period: to

    3. petletka

    Predčasno se je končala, država je prešla na štiriletne in znotraj njih enoletne načrte.

  • Rudarska stavka v Sloveniji

    Razlog je bila centralizirana uprava v Beogradu. Stavko so v Jugoslovanskem vodstvu označili za slovenski nacionalizem in nastal je spor centralizem-avtonomizem.

  • Oblikovanje dveh struj

    Na izredni seji CK ZKJ se dokončno oblikujeta centralistična in decentralistična struja.

  • Nova ustava SFRJ

    Poleg spremembe imena je poudarjala samoupravljanje in decentralizacijo oblasti. Zvezna skupščina se je razširila, funkcije predsednika republike in predsednika vlade pa ločeni. Uvedena je bila funkcija podpredsednika republike in posvetovalni Svet federacije.

  • Gospodarska reforma

    Ukinjen je bil davek na izredni dohodek podjetij. Kapital se je iz investicijskih fondov prenesel na banke, ki so zdaj dobile veliko moč. Skrb za družbene dejavnosti je padla na lokalne skupnosti. Spodbujal se je mednarodni trg. Uveljavil se je liberalistični koncept gospodarstva.

  • Beograjski protokol

    Sprava s katoliško cerkvijo. To je posledica tako drugega vatikanskega koncila kot liberalizacije Jugoslavije.

  • Brionski plenum

    Prevlada Kardeljeva reformistična struja in obračuna se s strujo Aleksandra Rankovića. To je omogočalo večjo decentralizacijo in liberalizacijo države.

  • Študentsko gibanje

    Študentje so se upirali večjemu razslojevanju, ki ga je prinesla liberalna politika, zahtevali so uresničevanje samoupravljanja in pa tudi reformo univerze. Ustanovil se je Radio Študent.

  • 1. ustavni amandma

    Avtonomni pokrajini dobita status konstitutivnih elementov, Zbor narodov ponovno postane samostojen, povečane so samoupravljalske pristojnosti v proizvodnji

  • Cestna afera

  • Afera 25. poslancev - Obračun z liberalci

  • 2. ustavni amandma

    Ustanovljeno predsedstvo SFRJ kot samostojni organ federacije.

  • 3. ustava

    Zagotavlja vsaki republiki pravico do samoodločbe in odcepitve.

  • Osimski sporazumi

    Potrjena meja med Italijo in Jugoslavijo.

  • Zakon o združenem delu

    Uvede se "dogovorna ekonomija". Podjetja se preimenujejo v TOZD (temeljne organizacije združenega dela) in namesto tekmovanja se med seboj dogovarjajo. V politiki so namesto poslancev zdaj delegacije.

  • Titova smrt

  • Proces proti četverici

  • Majniška deklaracija

  • Ustanovljen DEMOS

  • Markovićeva gospodarska reforma

  • DEMOS zmaga na volitvah

  • Slovenski komunisti zapustijo sejo ZKJ

  • Plebiscit za samostojno Slovenijo

  • Razglasitev neodvisnosti Slovenije

  • Period: to

    Osamosvojitvena vojna

  • Sprejeta slovenska ustava