-
-
Izda ga vojvoda Albreht III. Deželni knez postane najvišji sodni gospod, plemstvo pa se pravno izenači. V glavnem je privilegij zapis pravic deželnega plemstva, hkrati pa tudi uzakoni že obstoječe običajno deželno pravo. V raznih zadevah se privilegij sklicuje po štajerskem, ki plemstvu zagotavlja določene svoboščine - vzpostavi se monarhično stanovski dualizem.
-
požigi in poboji v Metliki
-
Ernest železni začne s prakso potrjevanja skupkov stanovskih privilegijev ob prevzemanju oblasti tako, da potrdi privilegije za plemstvo v Marki in Metliki ter privilegij kranjskega plemstva iz leta 1338.
-
-
-
Na meddeželnem zboru Štajerske, Koroške in Kranjske v Gradcu. Sistem zadeva vse, ki imajo v deželah poseti, torej tudi tisti, ki niso v deželi živeli. Glede na stopnjo nevarnosti so določili udeležbo podložnikov v vojski (vkljuučijo se kmetje), dežele so pa razdelili na četrti s četrtnimi stotniki na čelu. Mesta so morala za obrambo skrbeti sama. Določeno število konjenikov je moral prispevati tudi deželni knez.
-
-
-
-
-
Piran, Koper, Milje in Trst prestregajo beneško trgovanje. V vojni zmagajo Benetke in si zagotovijo svobodno izbiro trgovske poti za trgovce ter dve strateški točki in tržaške soline. Razvije se kmečko tihotapstvo.
-
Štajerska, Koroška, Kranjska, Istra, Furlanija. Namen je izčrpati ozemlje in ga pripraviti na osvajanje. Napadi na zahodu sodijo v sklop bojevanja proti Benetkam. mir zagotovi Matija Korvin.
-
Matija Korvin dejansko zavzame salzburške posesti, Spodnjo Avstrijo, velik del Štajerske in Kranjske z Reko. Šele ko leta 1490 umre lahko Habsburžani hitro pridobijo nazaj vse izgubljene posesti.
-
Že prej so kmetje opozarjali, da ne bodo plačevali dajatev, če jih stanovi ne bodo zaščitili. Ob nominalni spremembi denarnih dajatev iz oglejske vrednosti v dunajsko je izbruhnil upor. Kmetje niso plačevali dajatev gospodom ampak so jih samostojno zbirali za namen delovanja kmečke zveze in postavljali svoje sodnike ter župnike. Porazili so jih Turki, preostanke upornih kmetov so pa po njihovem odhodu polovile avstrijske oblasti.
-
-
To so zahtevali stanovi zaradi verske nestrposti in ker so bili zadolženi pri judih. Kljub izbrisanim dolgovom je to slabo vplivalo na gospodarstvo, trgovina je močno upadla. Izgnani judi so se naselili na Kranjskem.
-
Po prvotni Beneški zasedbi ozemelj je do konca vojne Maksimilijan dosegel status kvo iz leta 1508 + nekaj beneških ozemelj.
-
Čas avstrijsko-beneške vojne pomeni vključenost kmetov v vojsko in ogromne davke. Zahtevajo staro pravdo. V maju in juniju zmagujejo in plemstvo se umakne v mestna središča. Do konca julija pa jih porazi stanovska najemniška vojska. Hude kazni.
-
-
-
-
Vlada Sulejman I. ki 1521 osvoji Beograd in mejo na hrvaškem vedno bolj približuje Sloveniji. 1529-1532 je pohod na Dunaj, ki pa spodleti in pomeni konec večjih vpadov.
-
-
S tem pridejo v neposredno soočenje s Turki, ki osvojijo dve tretjini tega ozemlja. Na Hrvaškem zraste venec trdnjav. Uveljavi se signalna organizacija (grmade na vrhovih in topovski streli), terenske ovire, utrjevanje mest in gradov.
-
-
-Strožji kriterij za škofovstvo, opravljajo vizitacije in bolj skrbijo za gmotno stanje župnij
-Zakramenti so v ljudskem jeziku
-Načelo, da posvetni vladarji pomagajo pri protireformaciji -
Takrat se dokončno odpove katolicizmu in sprejme luteranstvo.
-
-
Izide Trubarjeva Cerkovna ordninga, ki opredeli poseben slovenski protestantski nauk na Kranjskem.
-
-
Na tem Suleiman I. umre
-
Cesar mora sultanu plačevati sramoten davek.
-
Vedno večja sredstva za Vojno krajino. Mitnice so pogostejše, naraščajo carine na ogrsko-nemški meji, kmečka trgovina propada. Upor izbruhne na posesti samovoljnega gospoda Tahyja, in je po propadlih pogajanjih zadušen v dveh tednih. Obsodba tako katoliške kot protestantske cerkve pripelje do razvoja ljudskega pobožnega gibanja "novega štiftarstva".
-
Odgovornost za mejni pas utrdb na Hrvaškem je prešla na NA dežele. Centralizacija vojaške uprave in počasna izgradnja Schwendijevih idej (reduciranje najemniške vojske, vojaki se naj namesto za plačilo borijo za ohranjanje vere in domovine, vojaška dolžnost in urhjenje za plemiče ter prebialce mest, rezervna vojska sestavljena iz vsakega 5. prebivalca)
-
V zameno za davke, potrebne za obrambo proti Turkom, deželni stanovi dobijo svobodo vesti in bogoslužja, imenovanje predikantov ter ustanavljanje šol in cerkva
-
Ukinitev tiskarne v Ljubljani, uveljavitev jezuitov in odstranitev vseh protestantov iz knežjega dvora.
-
-
-
Avstrijske sile zmagajo proti Turkom
-
-
Prepovedal protestantsko bogoslužje ter zahteval ukinitev protestantskih šol in izgon pridigarjev. Vodilna oseba protireformacije na Kranjskem je škof Tomaž Hren.
-
-
-
Ferdinand II. zahteva, da se plemiči spreobrnejo ali pa odidejo. Ta poteza zaznamuje zmago protireformacije in začetek konfesionalnega absolutizma.
-
-
-
-
Propadel plemiški upor ponudi povod za večjo centralizacijo
-
Leopold zmaga proti Turkom.
-
-
Španijo dobi Filip V. burbonski
-
-
-
-
-
Upor ni več usmerjen proti fevdalcem, ampak državnim organom. Sprva upor izbruhne zaradi izrednih davkov na vino in meso, nato se zahteve razširijo še na staro pravdo.
-
-
-
-
Sledi z državnimi ukrepi počasno odmiranje cehov
-
Avstrijska izguba
-
-
Je potrebna za zagotovitev pomoči pri nasledstveni vojni. Omogoča Ogrski bolj samostojno pot, neokrnjeno z absolutizmom
-
Avstrija izgubi nekatera ozemlja v Italiji v korist Španije in Šlezijo v korist Prusije, obrani pa habsburško nasledstvo. Vzpostavi se Avstrijsko-Prusko nasprotje.
-
Ločena oblast na sodno in politično. Osrednji organ skrbi za upravo in finance. V istem času so ustanovljene tudi deželne vlade, ki stanovom iz rok odvzamejo sodstvo.
-
Nadomesti ju videmska nadškofija za beneški del in goriška za habsburški del.
-
Močnejše naborništvo, h kateremu sodi popis prebivalstva in oštevilčenje hiš. Vojaške obveznosti so bili oproščeni prebivalci Trsta, privilegirani sloji, obrtniki, trgovci, večji kmetje. Ker je bila vojaška obveznost dosmrtna so se pogosto ljudje pohabili ali pa zbežali.
-
V evropi ni teritorialnih sprmemb, se pa Avstrija oslabi.
-
Oblikuje se terezijanski kataster in oceni se dohodek glede na zemljišče. Dva davka: dominikalna in rustikalna kontribucija. Dominikalna je prinašala eno tretjino sredstev, rustikalna pa dve tretjini.
-
-
-
Obvezno obiskovanje šole za otroke od 6-12 let. Tri vrste šol: štirirazredne normalke (v glavnih deželnih mestih in Trstu), trirazredne glavne šole (v večjih mestih in trgih), enorazredne trivialke (na podeželju). Pouk je v prvih razredih potekal v maternem jeziku, nato pa v nemščini. To je sprožilo poenotenje slovenske slovnice.
Država prevzame tudi gimnazije in liceje ter uvaja nemščino (poleg latinščine). -
Omejuje tlako glede na dneve ali pa glede na velikost zemljišča.
-
Ne zaobsega Trsta in Ogrskega dela monarhije
-
-
Svoboda veroizpovedi za protestante, pravoslavce in jude.
-
Dopusti svobodno gibanje in izbiro poklica. Ne velja le za kmete, ki niso imeli nadomestitve za upravljanje zapuščene posesti.
-
Ostanejo predvsem tisti, ki se posvečajo šolanju in negi bolnikov
-
Kmet je dolžen poravnati svoje obveznosti le v denarju, zemljiški gospod postane rentnik. Ukrep je preklican skoraj takoj po Jožefovi smrti.
-
-
-
-
-
-
-
-
Od Gradca do Celja
-
proti Ljubljani.
-
-
-
-
-
Višek je bila železničarska stavka leta 1920. Vlada je nad delavce poslala vojake, nekaj jih je bilo ubitih.
-
-
-
-
-
-
-
-
Kralj lahko sklicuje in razpušča parlament, je vrhovni poveljnik vojske. Formalno ustava dopušča tudi svobodo tiska, združevanja, govora in socialne pravice.
-
-
-
Ustava je razveljavljena, parlament je ukinjen. Država je preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Uvedene so banovine.
-
Dejansko ta ustava še poveča kraljeve pristojnosti.
-
Višek 1936 s stavko tekstilih delavcev.
-
V Marseillesu ga ubijejo Ustaši in VMRO s podporo italijanske tajne policije.
-
Varnostno obveščevalna služba OF opravlja različne akcije, med drugim pa tudi množične usmrtitve kolaborantov, zaradi česar OF pride na slab glas
-
Sledijo velike demonstracije, ki razjezijo Hitlerja
-
-
Medtem komunisti sklenijo, da morajo zbirati orožje in obsojajo meščanske politike, da so izdajalci.
-
Najprej se imenuje protiimperialistična fronta. Pobudnik je Komunistična partija, ustanovni člani so pa tudi Sokoli, krščanski socialisti in kulturni delavci. Poudarjajo samoodločbo narodov, jugoslovanstvo, prijateljstvo s SZ in boj proti kapitalizmu.
-
-
Po BBC ji posredujejo emigrantski slovenski politiki v Londonu. Zahtevajo svobodno in razširjeno Jugoslavijo z demokratično ureditvijo.
-
To se zgodi po osvoboditvi 2/3 Ljubljanjske pokrajine in samovoljnim obračunavanjem z narodnimi izdajalci pod vlado OF.
-
Slovensko zavezo oblikujejo meščanski politiki doma in naj bi konkurirala OF. V programu posnema Londonske točke.
-
-
-
-
Partizani porazijo vaške straže na Turjaku, četnike pa pri Grčaricah.
-
-
-
-
-
Julijska krajina je razdeljena po Morganovi liniji na cono A (pod angloameriško upravo) in cono B (pod JLA). V coni B je bil Trst, Gorica, Pula in zaledje.
-
Proces proti mnogim kolaborantom.
-
Ljudska fronta zmaga z 88,6%. Opozicija volitve bojkotira.
-
Med drugimi obsojeni Leon Rupnik, Miha Krek, Gregorij Rožman.
-
Lastnina razdeljena na državno, zadružno in privatno. Za državno lastnino so razglašena najpomembenjša produkcijska sredstva. Ljudska skupščina ima dva zbora: zveznega in zbor narodov. V prvega se voli neposredno, v drugega pa vsaka republika pošlje 30 poslancev.
-
-
Načrt je bil industrializacija in elektrifikacija celotne države. Podaljšala se je v drugo petletko.
-
Obsojen dr. Friedrich Rainer in sodelavci
-
Nastane Svobodno Tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A in B.
-
-
-
-
-
Zvezni zbor je bil združen z zborom republik - neposredne volitve. Uveden je bil nov zbor, zbor proizvajalcev, v katerega je vsaka republika volila 10 predstavnikov iz proizvodnje, transporta in trgovine.
-
Začne se s kopičenjem italijanskih vojakov na mejah cone A s podporo VB in ZDA. Konča se s podpisom drugega londonskega memoranduma, s katerim cona A pripade Italiji, cona B pa Jugoslaviji.
-
Predčasno se je končala, država je prešla na štiriletne in znotraj njih enoletne načrte.
-
Razlog je bila centralizirana uprava v Beogradu. Stavko so v Jugoslovanskem vodstvu označili za slovenski nacionalizem in nastal je spor centralizem-avtonomizem.
-
Na izredni seji CK ZKJ se dokončno oblikujeta centralistična in decentralistična struja.
-
Poleg spremembe imena je poudarjala samoupravljanje in decentralizacijo oblasti. Zvezna skupščina se je razširila, funkcije predsednika republike in predsednika vlade pa ločeni. Uvedena je bila funkcija podpredsednika republike in posvetovalni Svet federacije.
-
Ukinjen je bil davek na izredni dohodek podjetij. Kapital se je iz investicijskih fondov prenesel na banke, ki so zdaj dobile veliko moč. Skrb za družbene dejavnosti je padla na lokalne skupnosti. Spodbujal se je mednarodni trg. Uveljavil se je liberalistični koncept gospodarstva.
-
Sprava s katoliško cerkvijo. To je posledica tako drugega vatikanskega koncila kot liberalizacije Jugoslavije.
-
Prevlada Kardeljeva reformistična struja in obračuna se s strujo Aleksandra Rankovića. To je omogočalo večjo decentralizacijo in liberalizacijo države.
-
Študentje so se upirali večjemu razslojevanju, ki ga je prinesla liberalna politika, zahtevali so uresničevanje samoupravljanja in pa tudi reformo univerze. Ustanovil se je Radio Študent.
-
Avtonomni pokrajini dobita status konstitutivnih elementov, Zbor narodov ponovno postane samostojen, povečane so samoupravljalske pristojnosti v proizvodnji
-
-
-
Ustanovljeno predsedstvo SFRJ kot samostojni organ federacije.
-
Zagotavlja vsaki republiki pravico do samoodločbe in odcepitve.
-
Potrjena meja med Italijo in Jugoslavijo.
-
Uvede se "dogovorna ekonomija". Podjetja se preimenujejo v TOZD (temeljne organizacije združenega dela) in namesto tekmovanja se med seboj dogovarjajo. V politiki so namesto poslancev zdaj delegacije.
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-