-
Ukinitev Svetega rimskega cesarstva
-
Period: to
Dunajski kongres
Prvi kongres moderne dobe, na katerem so se državni voditelji želeli sporazumeti o novi politični ureditvi Evrope. Po francoski revoluciji so želeli obnoviti svet. -
Napoleon Bonaparte se vrača v Francijo
Napoleon Bonaparte je bil po bitki pri Leipzigu izgnan na Italiji bližnji otok Elbo, s katerega se je z vojsko približno stotih mož 1. marca 1815 začel včratai v Fnracijo. Po vrnitvi v Cannes je Fnraciji ponovno zavladal. -
Objava sklepov Dunajskega kongrea
Napoleonov povratek v Fnracijo je vzpodbudil pogajanja zavezniških sil na Dunajskem kongresu o restoraciji oziroma obnovitvi stanja v Evropi, kot je bilo pred francosko revolucijo. Kongres je lahko z grožnjo, kot je bil Napoleon, učinkovito sprejel kompromisni predlog in ga 9. junija predstavil. -
Bitka pri Waterlooju in poraz Napoleona
Združena britansko-pruska vojska na ozemlju današnje Belgije, pri Waterlooju, premaga Napoleona. -
Ustanovitev Svete alianse
Zveza Avstrij,e Rusije in Prusije, ki je bila ustanovljena na poubdo ruskega cesarja Aleksandra I., je bila politični manifest, s katerim so vključene države priznavale božjo oblast in legitimnost monarhičnih vladarjev. Z njo je bila urejena politična in vojaška pomoč med državami podpisnicami, če bi ponovno prišlo do nacionalnih nemirov, kakršna je bila francoska reovlucija. Sveta aliansa je delovala kot sinonim represije proti lastnim državljanom in narodu. -
Ustanovitev četverne zveze
Politično pomembnejša zveza je bila tvorjena med Avstrijo, Prusijo, rusijoin Veliko Britanijo in naj bi preprečevala izbruhe nasilja, kot je bilo to v francoski revoluciji. Zveza je pripravljala in se sestajala na t. i. "evropskih kongresih". Po tem, ko so leta 1818 zvezi priključili Francijo, je postala peterna zveza. -
Velika Britanija zatre zborovanje tkalcev na polju Sv. Petra, Manchester
Zaradi "blišča in bede" indusrijske revolucije, zahtevah po reformi volilnega sistema, ki so prihajale iz nižjega sloaj in razprij med državno (anglikansko) in drugimi verami (predvsem katoliško, ki ni bila enakovredna), se je na polju sv. Petra pri Manchestru zbralo okrog 60.000 tkalcev, ki je zahtevalo reforme. Birtanska oblast je zborovanje nasilno zatrla in kasneje sprejela "ix Acts", zakone za zapiranje ust. -
Nemška zveza sprejme karlovarske sklepe
S karlovarskimi sklepi (1819) so na celotnem ozemlju Nemške zveze uvedli strogo cenzuro, univerzam odvzeli avtonomijo, prepovedali študentska združenja ter oblikovali centralno preiskovalno komisijo s sedežem v Mainzu. Namenjena je bila boju zoper »revolucionarno početje« in »demagoške združbe«. S tem sta Prusija in Avstrija Nemško zvezo izločili iz procesa političnih sprememb, kakršne so se po mirni ali revolucionarni poti že zgodile na zahodu Evrope. -
Velika Britanija sprejme Six of Acts
Po ljudskih zahtevah po radikalnih reformah in zatrju zborovanja na polju Sv. Petra britanska vlada sprejme "zakone za zaprtje ust", s katerimi poostri cenzuro, onemogoči delovanje radikalnejših časopisov in označi vsako masovno zborovanje kot poskus zarote proti vladi. -
Velika Britanija sprejme "Six Acts"
Po ljudskih zahtevah po radikalnih reformah in zatrju zborovanja na polju Sv. Petra britanska vlada sprejme "zakone za zaprtje ust", s katerimi poostri cenzuro, onemogoči delovanje radikalnejših časopisov in označi vsako masovno zborovanje kot poskus zarote proti vladi. -
Kongres v Opavi: peterna zveza si dodeli pravico do vojaškega ukrepanja ob revoluciji v vsaki deželi
Na kongresu v Opavi (1820) po izbruhu revolucije v Španiji so se na pobudo Aleksandra I. Rusija, Prusija in Avstrija izrekle za pravico in dolžnost zaveznic, da v imenu stabilnosti v Evropi politično in vojaško ukrepajo proti revoluciji v vsaki deželi. -
Veronski kongres: Velika Britanija izstopi iz peterne zveze
Velika Britanija začne z novim zuanjim ministrom Georgeom Canningom nasprotovati politiki, ki je peterici dovoljevala vojaško posredovanje v primeru revolucij v vsaki državi. Velika Britanija močno bsodi Francijo, ki je želela posreedovati v Španiji in izstopi iz zveze. -
Period: to
Velika Britanija: modernizacija političnega sistema
- ukinitev zakonodaje o združevanju delavcev je omogočilo nastajanje sidnikatov (1824)
- emancipacija katolikov je dovoljevala njihovo udeležbo v javni upravi in politiki (1929)
- volilna reforma (1832)
- prepoved tovarniškega dela otrok, mlajših od 9 let (1833)
- reforma lokalne samouprave (1835)
- uveljavitev 10-urnega delavnika (1847)
-
Rusija: upor dekabristov
Po vstaji dekabristov (decembra 1825), skupine gardnih častnikov, ki so si prizadevali za politično in družbeno preobrazbo Rusije, je zaostril cenzuro, okrepil nadzor nad učitelji in šolami ter omejil možnosti šolanja za nižje sloje. -
Francija sprejme štiri ordonanse
Karel X. je ob večanju podpore opozicije, ki je zahtevala uveljavitev splošne volilne pravice in drugih refomr, uvidel, da je njegova moč vladanja s parlametnom močno okrnjena.
Francija takrat sprejme štiri ordonanse, s katerimi je omejena svoboda tiska, razpuščena poslanska zbornica, zmanjšano število poslancev, volilna pravica pa jevezana le na plačnike davkov od veleposesti. -
Francija: revolucija odpravi absolutizem
Ko je Karel X. uvidel, da se s parlamentarnimi sredstvi ne da več vladati, je 25. julija 1830 razglasil »štiri ordonanse«, s katerimi je ukinil svobodo tiska, razpustil poslansko zbornico, zmanjšal število poslancev in vezal volilno pravico le na davke od veleposesti. Ti ukrepi so v Parizu privedli do revolucije, ki je v treh dneh (27.–29. julij 1830) pometla z bourbonskodinastijo ter onemogočila obnovitev absolutizma. Parlament je ukinil cenzuro in katoliško cerkev kot državno cerkev ter razši -
Period: to
Francija: revolucija v Parizu konča absolutizem
Po sprejetju konervativne zakonodaje Karla X., štirih ordinans, v Parizu izbruhe revolucija, ki s prestola pomete bourbonsko dinastijo in onemogoči ponovno vzpostavitev absolutističnega vladanja. Parlament takrat ukini cenzuro tiska, razširi volilno pravico in umakne katoliško vero kot državno vero. Z revizijo ustave in spremembo dinastije (kralj je postal Ludvik Filip iz orléanske dinastije) niso vzpostavili trajne politične stabilnosti. Julijski revoluciji so zaradi nezadovoljstva nižjih s -
Period: to
Francija: revolucija konča absolutizem
Ko je Karel X. uvidel, da se s parlamentarnimi sredstvi ne da več vladati, je 25. julija 1830 razglasil »štiri ordonanse«, s katerimi je ukinil svobodo tiska, razpustil poslansko zbornico, zmanjšal število poslancev in vezal volilno pravico le na davke od veleposesti. Ti ukrepi so v Parizu privedli do revolucije, ki je v treh dneh (27.–29. julij 1830) pometla z bourbonskodinastijo ter onemogočila obnovitev absolutizma. Parlament je ukinil cenzuro in katoliško cerkev kot državno cerkev ter razši