Kmečki upori

By elanaja
  • Period: 1400 to

    Kmečki upori

  • 1478

    Koroški kmečki upor

    Koroški kmečki upor
    Koroški kmečki upor je bil prvi upor v Sloveniji, kateri se je zgodil leta 1478. V njem je sodelovalo okrog 3.000 ljudi. Upor je trajal 4 mesece. Zgledovali so se po drugih uporih v Alpah. Za začetek so se začeli povezovati med seboj. Kmečka zveza je organizirala napade na gradove. Turki so se pri Kokovem v ozki soteski ob reki Ziljici spopadli s Simetingersko vojsko pod poveljstvom Matjaža Simetingerja in jo premagali.
  • 1515

    Veliki slovenski kmečki upor

    Veliki slovenski kmečki upor
    Veliki slovenski kmečki upor se je začel leta 1515 in je bil največji slovenski upor. Potekal je na območju Kranjske, Koroške in Štajerske. Upor je trajal 5 mesecev. Zajel je 80.000 prebivalcev. Začel se je zaradi novih težav poleg starih. Glavni problem je bila vojna z Beneško republiko, ki je onemogočala trgovino. Poleg tega so fevdalci ovirali kmečki trg, nasilje fevdalcev nad kmeti, previsoki davki, lakota, kuga. Organizirali so kmečko zvezo in zahtevali staro kmečko pravdo.
  • 1573

    Hrvaško-slovenski kmečki upor

    Hrvaško-slovenski kmečki upor
    Hrvaško - slovenski kmečki upor se je začel leta 1573, in je trajal 14 dni. Obsegal je Hrvaško Zagorje,Posavje in južni del Štajerske. Sodelovalo je 12000 kmetov. Vodja le tega je bil Matija Gubec. Zahteve kmetov so bile znižanje davkov, prosta trgovina,sami so želeli pobirati davke in dajatve in v Zagrebu ustvariti novo cesarjevo namestništvo. Simbol upora sta bila petelinje pero ter zimzelene za klobukom. Končal se je z Gubčevim kronanjem.
  • Drugi slovenski kmečki upor

    Drugi slovenski kmečki upor
    Drugi slovenski kmečki upor se je začel leta 1635 zaradi gospodarske krize in trajal dva meseca. Obsegal je Štajersko in Kranjsko. Spadal je med večje upore, saj je sodelovalo 15.000 ljudi. Vzroki za ta upor so bili onemogočanje trgovine, večanje tlake in povišanje deželnih davkov. Na Štajerskem so uporni kmetje požgali okoli 70 graščin, samostanov in župnišč. Mesta so se obrnila na stran podložnikov. Upor se je končal tako, da so oblasti upornike kaznovale, od smrtne kazni do prisilnega dela.
  • Tolminski kmečki upor

    Tolminski kmečki upor
    Tolminski kmečki upor je bil zadnji v nizu uporov in se je začel leta 1713 ter trajal 2 meseca. Vanj je spadalo samo območje Tolminskega. Vsega skupaj se je bojevalo 720 posesti. Vzrok za upor so bile večje dajatve na meso in vino in izsiljevalski način pobiranja davkov.