-
Period: 250,000 BCE to 4000 BCE
prazgodovina
Obdobje od pojava človečnjakov (prednikov današnjih ljudi) do pojava in uveljavitve kmetijstva. Obsega 98% vse zgodovine -
Period: 4000 BCE to 476
stari vek
od nastanka in vzpona prvih civilizacij, za katere je bilo znacilno, da so imela mesta, bila so vodena iz sredisca, pojavili so sr razlicni poklici, razvile so se pisave in zac se je razvoj tehnologije. cas prvih civilizavij, koz so bile egipcandka, babilonska ter kasneje starogrska, rimska in druge. -
3500 BCE
nastanek prvih civilizacij
Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se v sredini 4. tisočletja pr. Kr. razvile v južnem delu Mezopotamije. Povezovali so jih trgovski stiki, ki so omogočali prenos znanja. -
Period: 2200 BCE to 1120 BCE
PREDHOMERSKA DOBA (minojska in mikenska civilizacija)
Minojci so cveteli na Kreti. Imela je napredno kulturo, trgovino in arhitekturo. Poznana je po palačah, ki so bile velike in kompleksne stavbe. Imeli so trgovske odnose z drugimi državami, kot so Egipt in Mesopotamija.
Mikenska civilizacija je sledila minojski in se razvila na Peloponezu. Znana je po svojih utrjenih mestih, kot je Mikene, ter po vojaški moči. Mikenci so bili spretni kovači in izdelovalci orožja. Imeli so tudi obsežno trgovino z drugimi državami, kot sta Egipt in Ciper. -
Period: 1120 BCE to 776 BCE
GRŠKA TEMNA DOBA
Grška temna doba je bilo obdobje v zgodovini Grčije. V tem obdobju je bilo malo pisnih zapisov in zgodovina je manj znana. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil ta čas obdobje politične, socialne in gospodarske nestabilnosti. Kljub temu so nekateri arheološki dokazi pokazali, da so se v tem obdobju še vedno razvijali umetnost, obrti in trgovina. -
Period: 776 BCE to 500 BCE
ARHAIČNA GRČIJA
Arhaična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije. V tem obdobju so se pojavljali polisi, osnovna enota grške družbe, ki je vključevala mesto in podeželje, ter se razvila demokracija. Grški kolonisti so ustanovili mesta po vsej Sredozemlju in Črnem morju, kar je prispevalo k širjenju grške kulture. Med arhaično Grčijo so se pojavile pomembne literarne in umetniške oblike, kot sta homerjevski ep in kiparstvo. Arhaična Grčija se je končala z zmagami nad Perzijci v grško-perzijskih vojnah. -
753 BCE
USTANOVITEV RIMA
Rim je bil ustanovljen v zgodnji italijanski zgodovini. Po legendi sta brata Romul in Rem izvirala iz mitskega kraljestva Alba Longa. Po njunem sporu je Romul ubil Rema in ustanovil mesto Rim. Rim je bil prvotno majhno mesto na reki Tibera, vendar se je sčasoma razširil in postal močna sila v Sredozemlju. Rim je bil v začetku monarhija, nato pa se je razvil v republiko, ki je trajala več stoletij, dokler ni Rim postal cesarstvo. -
Period: 509 BCE to 27 BCE
RIMSKA REPUBLIKA
Rimska republika je bila oblika rimske vlade. Rimsko republiko sta vodila dva letno izvoljena konsula, ki sta imela skupaj s senatom in ljudskimi skupščinami oblast. Republika se je razširila po Italiji in osvojila območja na Siciliji in v Sredozemlju. Kljub temu so se pojavile notranje napetosti, kot so vojne med patriciji in plebejci, in politične krize, ki so nazadnje privedle do konca republike in ustanovitve cesarstva. -
Period: 500 BCE to 323 BCE
KLASIČNA GRČIJA
Klasična Grčija je obdobje v zgodovini Grčije, ki je zaznamovalo politično, kulturno in umetniško razcvetje, zlasti v mestnih državah Atenah in Sparti. Klasična Grčija je bila tudi obdobje grško-perzijskih vojn in ustanovitve atenske demokracije. To obdobje je znano po velikih filozofih, kot sta Sokrat in Platon, ter po pomembnih umetniških dosežkih, kot so kiparska dela Fidija in Praksitelja. Klasična Grčija se je končala z osvajanjem Aleksandra Velikega. -
Period: 499 BCE to 479 BCE
GRŠKO-PERZIJSKE VOJNE
Grško-perzijske vojne so bile serija vojn med Grčijo in Perzijo. Osrednji konflikt se je začel leta 490 pr. n. št., ko je perzijski kralj Darij Veliki napadel Grčijo, vendar so ga Grki v bitki pri Maratonu premagali. V drugi perzijski invaziji leta 480 pr. n. št. je perzijski kralj Kserks I. vodil veliko vojsko in floto, ki pa so ju Grki na morju in kopnem porazili. Grško-perzijske vojne so imele dolgoročne posledice za Grčijo in Perzijo ter vplivale na nadaljnji razvoj zgodovine. -
Period: 356 BCE to 323 BCE
ALEKSANDER VELIKI
Aleksander Veliki je bil makedonski kralj. Po smrti svojega očeta Filipa II. je leta 336 pr. n. št. prevzel prestol in se odločil, da bo nadaljeval njegovo delo s širjenjem makedonskega kraljestva. V samo desetih letih je osvojil velik del Azije in ustanovil obsežno cesarstvo. Bil je eden največjih vojskovodij v zgodovini. Aleksander Veliki je umrl leta 323 pr. n. št., ko je bil star samo 33 let, vendar je pustil trajen vpliv na svetovno zgodovino in kulturo. -
Period: 323 BCE to 146 BCE
HELENISTIČNA GRČIJA
Helenistična Grčija je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od smrti Aleksandra Velikega leta do zavzetja Grčije s strani rimskega imperija. To obdobje je zaznamovala kultura mešanja grškega in orientalskega ter politična razdrobljenost po Aleksandrovi smrti, kar je pripeljalo do nastanka novih političnih tvorb in kraljestev na območju Grčije. -
Period: 264 BCE to 146 BCE
PUNSKE VOJNE
Punske vojne so bile tri vojne med Rimsko republiko in Kartagini. Vojne so izbruhnile zaradi tekmovalnosti med obema državama za nadzor nad Sredozemljem, trgovskimi potmi in kolonijami na obali Afrike. Vojne so bile zelo krvave in so prizadele obe strani, vendar je Rim na koncu zmagal in uničil Kartagino ter postal dominantna sila v Sredozemlju. -
Period: 146 BCE to 324
RIMSKA GRČIJA
Rimska Grčija je obdobje zgodovine, ko je Rimski imperij prevzel nadzor nad Grčijo in njenimi kolonijami. To obdobje je bilo zaznamovano s pomembnim kulturnim vplivom Grčije na Rim, zlasti na področju umetnosti, filozofije in književnosti. Rimski vladarji so veliko vlagali v gradnjo javnih zgradb, kot so amfiteatri, templji in gledališča, ki so bili zgrajeni v grškem slogu. Rimljani so tudi sprejeli grško mitologijo in filozofijo ter jo prilagodili svojim potrebam in kulturi. -
Period: 63 BCE to 44 BCE
GAJ JULIJ CEZAR
Gaj Julij Cezar je bil rimski vojskovodja, državnik in pisatelj, ki je bil rojen leta 100 pr. n. št. Postal je eden najpomembnejših političnih in vojaških voditeljev v rimski zgodovini, zaslovel pa je zlasti po osvojitvi Galije, uveljavljanju diktature in reformah, ki so utrjevale oblast rimskega imperija. Njegova vladavina se je končala z njegovo smrtjo leta 44 pr. n. št., ko so ga ubili zaradi strahu pred preveliko močjo in avtoriteto. -
Period: 63 BCE to 14 BCE
GAJ OKTAVIJAN AVGUST
Gaj Oktavijan Avgust je bil rimskega porekla vojskovodja in politik, ki je bil rojen leta 63 pr. n. št. Postal je eden najvplivnejših rimskih cesarjev v zgodovini, saj je bil ustanovitelj rimskega imperija in prvi cesar. Avgust je uvedel številne reforme, ki so stabilizirale politično in ekonomsko stanje v Rimu, gradil nove zgradbe in spodbujal kulturo in umetnost. Njegovo obdobje je bilo znan kot "pax romana", obdobje relativnega miru in stabilnosti v Rimu. -
Period: 27 BCE to 476
RIMSKO CESARSTVO
Rimsko cesarstvo je bilo obdobje rimske zgodovine, ki se je končalo leta 476 n. št., ko je padel Zahodni rimski imperij. Cesarstvo je bilo zgrajeno na vojaški moči, spretni upravi in razvejani infrastrukturi. Rimski imperij je bil razdeljen na več provinc, ki so jih upravljali guvernerji, cesarji pa so vladali z absolutno oblastjo. Rimsko cesarstvo je zapustilo trajno zapuščino v zgodovini zahodne civilizacije, ki je vključevala pravo, arhitekturo, literaturo, filozofijo in umetnost. -
1 CE
ZAČETEK KRŠČANSTVA
Začetek krščanstva sega v 1. stoletje n. št., ko je Jezus Kristus v Judeji začel poučevati o svojem nauku. Jezusova smrt in vstajenje sta postala temeljna dogodka krščanske vere, ki jo je začel širiti Jezusovih 12 apostolov in drugi sledilci. Krščanstvo je preraslo iz judovske skupnosti v lastno religijo in kmalu pritegnilo veliko privržencev po vsem rimskem imperiju. -
324
RIMSKI IMPERIJ SE RAZDELI NA Z IN V DEL
Rimsko cesarstvo se je razdelilo na Vzhodni in Zahodni del po smrti cesarja Teodozija I. Zahodno cesarstvo je obsegalo ozemlja v Evropi in Severni Afriki, Vzhodno cesarstvo (Bizantinsko cesarstvo) pa je obsegalo ozemlja v Aziji in Evropi. Ločitev se je zgodila zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik med obema deloma, pa tudi zaradi pritiskov zunanjih invazij. -
Period: 324 to Jan 1, 1453
BIZANTINSKO CESARSTVO
Bizantinsko cesarstvo je bilo vzhodni del rimskega imperija. Središče cesarstva je bilo Konstantinopel, ki je bil ustanovljen leta 324 n. št. kot nova prestolnica Rimskega imperija. Cesarji so imeli absolutno oblast in so se zanašali na vojsko in birokracijo, da so ohranili oblast nad velikim ozemljem. Med njihovimi dosežki so bili razvoj prava, literarnih in umetniških del ter gradbenih projektov, vključno z znamenitim Hagia Sofio, ki je bil nekoč cerkev in zdaj muzej. -
380
KRŠČANSTVO POSTANE DRŽAVNA VERA V RIMSKEM CESARSTVU
Krščanstvo je postalo uradna državna vera rimskega cesarstva pod vladavino cesarja Konstantina Velikega. Konstantin je sprejel krščanstvo in ga razglasil za dovoljeno vero, leta 313 n. Leta 380 n. št. je cesar Teodozij I. z dekretom obvezal vse državljane, da sprejmejo krščanstvo in ga razglasil za edino dovoljeno vero v Rimskem cesarstvu. To je pripeljalo do pomembnega preobrata v zgodovini krščanstva in ima pomembno vlogo v širjenju krščanstva po vsem svetu. -
476
PROPAD ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA CESARSTVA
-
Period: 476 to Jan 1, 1462
srednji vek
zacelo se je s preseljevanjem ljudstev in propadom rimske drzave. nastale so nove drzave, prebivalstvo se je prezivljajo predvsem s kmetijstvom. v gradovih so ziveli vitezi. cas vzpona krscanstva, razvoja mest in obrti. -
Period: 527 to 565
CESAR JUSTIJAN I.
Cesar Justinijan I. je vladal Bizantinskemu cesarstvu od leta 527 n. št. do svoje smrti leta 565 n. št. Justinijan je bil znan po svoji ambiciozni politiki, ki je vključevala vojne in obsežne gradbene projekte, vključno z gradnjo Hagia Sofie in pravoslavnih cerkva ter zgradb. Njegova najpomembnejša zapuščina pa je bila prizadevanja za obnovo rimskega imperija in ohranitev njegovega obsežnega ozemlja. -
Jan 1, 622
ZAČETEK ISLAMA
Islam se je začela v 7. stoletju na Arabskem polotoku. Islam je ustanovil prerok Mohamed, ki je bil rojen v Meki v Saudski Arabiji okoli leta 570. Mohamed je prejel Božja sporočila, ki so zapisana v sveti knjigi islama, Koranu. Mohamed je pridobil številne sledilce in njegova sporočila so postala osnova za oblikovanje islamskega nauka. -
Period: Jan 1, 623 to Jan 1, 828
KARANTANIJA
Karantanija je bila zgodnje slovanska država, ki je obstajala na ozemlju današnje Slovenije. Njeni prebivalci so bili znani kot Karantanci. Glavno mesto Karantanije je bilo Karnburg, ki je bil zgrajen na hribu nad današnjim Celovcem v Avstriji. -
Period: Jan 1, 711 to Jan 1, 1492
REKONKVISTA
Rekonkvista je bila obdobje zgodovine Iberskega polotoka v 8. in 15. stoletju, ko so se krščanske sile borile proti muslimanskim maurcem, ki so osvojili Španijo in Portugalsko v 8. stoletju. Rekonkvista je bila dolgotrajen proces, ki je vključeval vojne in sporazume med krščanskimi in muslimanskimi oblastmi.Rekonkvista se je končala leta 1492, ko je poslednje muslimansko kraljestvo Granada padlo pod krščansko oblast. -
Jan 1, 800
NASTANEK GRŠKIH POLISOV
Grški polisi so nastali v 8. stoletju pr. n. št. kot posledica širjenja trgovine in izmenjave med grškimi mestnimi državami. Polisi so bili majhne, a samostojne države, ki so imele lastne zakone, običaje in vlade. Polisi so bili pogosto v medsebojnem sporu, a so kljub temu uspeli vzpostaviti skupno kulturo in civilizacijo, ki so jo pustili za sabo kot dediščino zahodni civilizaciji. -
Jan 1, 800
KRONANJE KARLA VELIKEGA ZA RIMSKEGA CESARJA
Kronanje Karla Velikega za rimskega cesarja je bilo zgodovinsko dogajanje, ki se je zgodilo 25. decembra leta 800 v baziliki sv. Petra v Rimu. Papež Leon III. je na praznik Božiča postavil krono na glavo Karla Velikega, kralja Frankovskega kraljestva, ki je bil že pred tem vodilni v Evropi -
1054
VELIKA SHIZMA
Velika shizma je bila razcep v krščanstvu, ki se je zgodil leta 1054. Do shizme je prišlo med rimsko-katoliško cerkvijo in vzhodno-pravoslavno cerkvijo zaradi nesoglasij o oblasti papeža, uporabe leavenega kruha v obhajilu ter drugih liturgičnih, teoloških in kulturnih razlikah. Shizma je povzročila delitev krščanstva na dva ločena kraka, ki sta se začela imenovati rimsko-katoliška in pravoslavna cerkev. -
Period: Jan 1, 1095 to Jan 1, 1272
KRIŽARSKE VOJNE
Križarske vojne so bile serija oboroženih konfliktov med krščanskim Zahodom in muslimansko Vzhodno Mediteranom v 11. in 13. stoletju. Krščanski voditelji in njihovi privrženci so se podali na vojno, da bi osvojili Sveto deželo, posebej Jeruzalem, ki je bil v muslimanskih rokah. -
Period: 1300 to
HUMANIZEM IN RENESANSA
Humanizem je bil gibanje, ki se je osredotočalo na poudarjanje človeškega razuma, etike in filozofije, in je spodbujal obnovo starodavnih grških in rimskih kulturnih vrednot. Renesansa pa se je osredotočala na umetnost, literaturo, znanost in tehnologijo ter je predstavljala preporod in nov val ustvarjalnosti v tem obdobju. -
Period: 1322 to 1435
CELJSKI GROFJE
Celjski grofje so bili plemiška družina, ki je vladala nad ozemljem današnje Slovenije v 14. in 15. stoletju. Najbolj znani predstavniki družine so bili Herman II., Friderik II. in Ulrik II. Celjski grofje so bili pomembni politični akterji v svojem času, saj so se vpletali v številne vojne in politične zadeve. -
Jan 1, 1348
EPIDEMIJA KUGE
Epidemija kuge je bila bolezen, ki je prizadela več delov sveta v različnih obdobjih zgodovine. Največje izbruhe kuge so zabeležili v srednjem veku, ko je bolezen pobila veliko število ljudi po vsem svetu. Kuga se je prenašala z bolnih živali in bolnih ljudi na zdrave ljudi in povzročala hude simptome, kot so visoka vročina, izpuščaji in otekanje bezgavk. Zdravil za kugo v preteklosti ni bilo, kar je prispevalo k smrti velikega števila ljudi. -
Period: 1408 to
TURŠKI VPADI
Turški vpadi so bili vojaški napadi Turkov na različne dele Evrope med 14. in 17. stoletjem. Turki so invazije izvajali z namenom osvojitve ozemlja in širjenja svojega vpliva. Največji napadi so se zgodili na Balkanu, kjer so se turški osvajalci spopadli s krščanskimi silami, vključno z zavezništvom med Avstrijo in Madžarsko. Turški vpadi so pustili močan pečat na evropski zgodovini, saj so vplivali na politiko, gospodarstvo in kulturo številnih držav. -
1450
IZUM TISKARSKEGA STROJA
Izum tiskarskega stroja v 15. stoletju s strani nemškega izumitelja Johanna Gutenberga je imel ogromen vpliv na širjenje informacij in znanja. Tiskarski stroj je omogočil hitrejši in učinkovitejši tiskanje knjig, kar je omogočilo večjo dostopnost znanja in idej širšemu občinstvu. -
1453
TURŠKO ZAVZETJE KONSTANTINOPLA
Turško zavzetje Konstantinopla leta 1453 je pomenilo konec vzhodnorimskega (bizantinskega) cesarstva. Mehmed II. je z osvojitvijo Konstantinopla ustvaril osmansko cesarstvo in posledično spremenil potek evropske in svetovne zgodovine. Padec Konstantinopla je imel velik vpliv na krščanski svet in sprožil val bega iz Azije v Evropo, kar je imelo pomemben vpliv na evropsko zgodovino. -
Period: 1478 to
KMEČKI UPORI
Kmečki upori so bili serija uporov, ki so se pojavili v srednjem veku in zgodnji moderni dobi. Vzroki zanje so bili različni, med drugim nezadovoljstvo s socialno in ekonomsko ureditvijo ter nepravično obdavčitvijo. -
1492
KOLUMBOVO ODKRITJE AMERIKE
Kolumbovo odkritje Amerike se je zgodilo leta 1492, ko je španski pomorščak Kristofor Kolumb s svojo ekipo prispel na otok v Karibskem morju, ki je bil kasneje poimenovan Bahami. Odkritje Amerike je imelo pomembne posledice za svetovno zgodovino, saj je bilo to eno največjih geografskih odkritij v zgodovini človeštva in je odprlo pot za nadaljnje raziskovanje in kolonizacijo novega sveta. -
Period: Jan 1, 1492 to
novi vek
Obdobje velikih geografskih odkritij,
so ziveli
razvoja znanosti in kritiénega
razmisljanja, velikih politiènih
tva,
sprememb, stevilnih izumov in
uveljavitve strojne proizvodnje. -
1500
PRVI SLOVENSKI TISKANI KNJIGI
Prva slovenska tiskana knjiga je bila Katekizem, ki jo je leta 1550 v tiskarni v Wittenbergu v Nemčiji natisnil reformator Primož Trubar. Katekizem je vseboval verska besedila in molitve ter je bil namenjen pouku Slovencev v njihovem lastnem jeziku. Ta dogodek je imel velik pomen za slovensko narodno zavedanje in kulturo, saj je omogočil širjenje znanja in vere med slovenskim prebivalstvom ter razvoj slovenskega knjižnega jezika. -
1517
REFORMACIJA
Reformacija je bilo gibanje v 16. stoletju, ki je kritiziralo in poskušalo reformirati katoliško cerkev. Osrednji liki reformacije, kot sta Martin Luther in Jean Calvin, so zagovarjali pomembnost vere v Boga in odrešenja preko Jezusa Kristusa, ki naj bi bili dosegljivi brez posredovanja cerkve in njenih duhovnikov. Reformacija je prinesla razcepitev krščanstva in nastanek novih krščanskih cerkva. Gibanje je vplivalo tudi na družbeni, kulturni in politični razvoj Evrope. -
1555
AUGSBURŠKI VERSKI MIR
Augsburški verski mir je bil dogovor med katoliškimi in protestantskimi knezi Svetega rimskega cesarstva leta 1555, ki je omogočil, da so se protestanti svobodno prakticirali svojo vero in imeli enake pravice kot katoličani. Dogovor je tudi priznal načelo "cuius regio, eius religio", kar pomeni, da je veroizpoved kneza določala veroizpoved njegovega ljudstva. -
PRVA SLOVENSKA SLOVNICA IN PREVOD SVETEGA PISMA V SLOVENSCINO
Prva slovenska slovnica in prevod Svetega pisma v slovenščino sta bila delo protestantskega duhovnika Primoža Trubarja in sta bila izdana leta 1550 ter 1584. Predstavljala sta pomemben mejnik v razvoju slovenskega jezika in slovenske kulture ter pomagala utrditi slovenski knjižni jezik. -
Period: to
LUDVIK XIV. IN ABSOLUTIZEM
Ludvik XIV. je bil francoski kralj, ki je uvedel absolutizem v Franciji. Absolutizem je bil politični sistem, ki je dajal kralju popolno oblast in nadzor nad državo, vojsko in cerkvijo. Ludvik XIV. je bil znan po svojem slogu vladanja, imenovanem "jaz sem država". Pod njegovo vladavino se je Francija razvila v eno najmočnejših držav v Evropi. -
Period: to
RAZSVETLJENSTVO
Razsvetljenstvo je filozofska in kulturna gibanja v Evropi v 18. stoletju, ki se je zavzemala za znanost, razum, svobodo govora, človekove pravice in napredek družbe. Središče gibanja je bilo v Franciji, kjer so se filozofi, kot so Voltaire, Rousseau in Diderot, borili proti absolutizmu in religiozni nestrpnosti. -
Period: to
MARIJA TEREZIJA
Marija Terezija je bila avstrijska cesarica, ki je vladala v 18. stoletju. Slovela je kot ena najuspešnejših vladarjev Avstrije in se zavzemala za reforme na področju gospodarstva, izobraževanja in zdravstva. Uvedla je tudi številne reforme, ki so izboljšale položaj kmetov in povečale varnost na cestah. -
Period: to
PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Prva industrijska revolucija se je začela v 18. stoletju v Angliji in je prinesla pomembne spremembe v načinu proizvodnje s prehodom iz ročne na strojno proizvodnjo. Razvili so se novi stroji in tehnologije, kot so parni stroji in tkalski stroji, kar je omogočilo masovno proizvodnjo blaga. To je imelo velik vpliv na gospodarstvo, družbo in kulturo ter je bilo pomembno za nadaljnji razvoj industrijskih družb. -
Period: to
NAPOLEON BONAPARTE
Napoleon Bonaparte je bil francoski general in politik, ki se je po francoski revoluciji vzpel na oblast ter postal cesar Francije. Znan je po svojih vojaških osvajanjih in reformah v Franciji, kot je uvedba civilnega zakonika, ki še danes velja za enega najpomembnejših zakonodajnih dosežkov v zgodovini. Njegov vpliv na evropsko zgodovino je pomemben, saj je njegovo obdobje postavilo temelje za sodobno Evropo. -
NASTANEK ZDA
Nastanek ZDA se je začel s podpisom Deklaracije neodvisnosti leta 1776, ko so se 13 britanskih kolonij odcepili in oblikovali samostojno državo. Osrednji dokument, ki je določil njihove pravice, je bila ameriška ustava leta 1787. -
Period: to
FRANCOSKA REVOLUCIJA
Francoska revolucija je bila družbeni in politični prevrat, ki se je zgodil v Franciji v letih 1789-1799. Vodil jo je revolucionarni režim, ki je odpravil absolutno monarhijo in uvedel demokracijo ter republiko. Revolucija je prinesla številne spremembe, kot so odprava privilegijev plemstva, uvedba enakosti pred zakonom, pravice do svobode in lastnine, ter razvoj novih političnih idej in filozofij. -
Period: to
ILIRSKE PROVINCE
Ilirske province so bile ozemlje, ki ga je Napoleon Bonaparte ustanovil leta 1809 na območju današnje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter dela Avstrije. Bile so del francoskega imperija in so obstajale do leta 1813. V tem času so bile uvedene številne reforme, kot so uvedba francoskega prava in uvedba izobrazbe v slovenskem jeziku. -
Period: to
METTERNICHOV ABSOLUTIZEM
Metternichov absolutizem označuje politični sistem, ki je bil uveden v Evropi po Napoleonovi vladavini, in temelji na močni centralni oblasti, cenzuri in zatiranju vsakršne oblike politične opozicije. Ime izhaja po imenu avstrijskega državnika Klemensa von Metternicha, ki je bil glavni zagovornik tega političnega sistema. -
KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI
Kongres Sveti alianse v Ljubljani je bil srečanje voditeljev Avstrije, Prusije in Rusije leta 1821, namenjeno utrjevanju absolutistične oblasti v Evropi po Napoleonovih vojnah. Na srečanju so se dogovorili tudi o skupnih ukrepih proti liberalizmu in nacionalizmu. -
Period: to
FRANC JOŽEF I.
Franc Jožef I. je bil avstrijski cesar od leta 1848 do svoje smrti leta 1916. Med njegovim vladanjem so bile Avstro-Ogrska monarhija vpletene v številne zgodovinske dogodke, kot so nemška združitev, prva svetovna vojna in propad Avstro-Ogrske monarhije. -
POMLAD NARODOV IN ZEDINJENA SLOVENIJA
Pomlad narodov je bilo obdobje političnih revolucij in nacionalnih bojev v Evropi v 19. stoletju. V tem obdobju so se Slovenci tudi borili za samostojnost in združitev v eno državo - Zedinjeno Slovenijo. Sicer pa je to obdobje vplivalo na velike spremembe in boje za demokracijo in narodne pravice v številnih državah po Evropi. -
Period: to
BACHOV ABSOLUTIZEM
Bachov absolutizem se nanaša na obdobje v zgodovini Avstrije (1848-1859), ko je bil vladar cesar Franc Jožef I. pod vplivom svojega svetovalca, avstrijskega kanclerja Klemensa von Metternicha. Ta je zagovarjal absolutistične vrednote in se boril proti liberalizmu in nacionalizmu, kar je privedlo do omejevanja svoboščin in zatiranja narodnih gibanj v Avstriji in drugod v Evropi. -
Period: to
DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
Druga industrijska revolucija je bila obdobje obsežnega gospodarskega in tehnološkega napredka, ki se je začelo v drugi polovici 19. stoletja in je prineslo nove izume, kot so električna energija, telegraf, telefon in avtomobil. -
NASTANEK KRALJEVINE ITALIJE
Kraljevina Italija je nastala leta 1861 kot rezultat združitve italijanskih držav pod vodstvom Viktorja Emanuela II. -
Period: to
AMERIŠKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Ameriška državljanska vojna je bila oboroženi spopad med severnimi in južnimi državami ZDA, ki se je odvijal med letoma 1861 in 1865. Vojna se je končala s porazom Konfederacije in s sprejetjem treh pomembnih ustavnih sprememb, ki so odpravile suženjstvo in razširile državljanske pravice afroameriških državljanov. -
NASTANEK AVSTRO-OGRSKE
Avstro-Ogrska je bila nastala leta 1867, ko je bil sklenjen izglede Med Avstrijo in Madžarsko, ki sta tvorili dve ločeni polovici države z različnimi notranjimi političnimi ureditvami. -
NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA
Nemško cesarstvo je bilo ustanovljeno leta 1871 po zmagi Prusije nad Francijo v vojni za združitev Nemčije. -
Period: to
RUDOLF MAISTER
Rudolf Maister je bil slovenski general, ki je vodil osamosvojitveno akcijo na Štajerskem in tako omogočil združitev severovzhodnega dela slovenskega ozemlja z matično domovino po koncu prve svetovne vojne. -
ATENTAT NA AVSTRO-OGRSKEGA PREOSTOLONASLEDNIKA
Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je zgodil 28. junija 1914 v Sarajevu in je bil eden od dogodkov, ki so sprožili izbruh prve svetovne vojne. -
Period: to
PRVA SVETOVNA VOJNA
Prva svetovna vojna je bila globalni oboroženi spopad med državami, ki je trajal od leta 1914 do 1918. Sprožil jo je atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914. Vojskovanje je prizadelo velik del sveta in povzročilo več milijonov smrtnih žrtev ter veliko gospodarsko in družbeno škodo. -
Period: to
SOŠKA FRONTA
Soška fronta je bila edina večja fronta, na kateri so se med prvo svetovno vojno spopadli italijanski in avstro-ogrski vojaki na ozemlju današnje Slovenije, in je trajala od maja 1915 do novembra 1917. -
RUSKA REVOLUCIJA
Ruska revolucija je bila družbeno-politični preobrat v Rusiji leta 1917, ki je pripeljal do padca carističnega režima in nastanka komunistične Sovjetske zveze. -
Period: to
sodobnost
Obdobje po prvi svetovni vojni, ogrozenosti in zatem
vzpona demokracije, varovanja človekovih
pravic, mednarodnega povezovanja, tudi
razvoja tehnologij in uveljavitve avtomatizirane
proizvodnje. -
DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena leta 1918 kot jugoslovanska država, v kateri so bili združeni narodi južnoslovanskega jezika. -
Period: to
KRALJEVINA SHS IN JUGOSLAVIJA
Kraljevina SHS je nastala po koncu prve svetovne vojne in združila Srbe, Hrvate in Slovence v eno državo. Leta 1929 je bila preimenovana v Jugoslavijo. -
Period: to
PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA
Pariška mirovna konferenca je bila zasedanje več držav zaveznic po koncu prve svetovne vojne, ki je potekala v Parizu leta 1919. Na konferenci so oblikovali mirovne pogodbe z zmagovitimi državami, kar je vplivalo na politično in gospodarsko ureditev Evrope v 20. stoletju. -
Period: to
ZLATA DVAJSETA LETA
Zlata dvajseta leta so obdobje gospodarskega in kulturnega razcveta v Združenih državah Amerike v dvajsetih letih 20. stoletja. Zaznamujejo ga masovna proizvodnja, industrializacija, urbanizacija, tehnološki napredek, kulturne in družbene spremembe ter ekonomski razcvet. -
TRIANONSKA POGODBA- MEJA V PREKMURJU
Trianonska pogodba je bila mirovna pogodba med zavezniki in Madžarsko po prvi svetovni vojni, ki je Madžarsko primorala, da je izgubila 2/3 svojega ozemlja, vključno s Prekmurjem, ki je pripadlo Kraljevini SHS. -
KOROŠKI PLEBISCIT
Koroški plebiscit je bil glasovanje, ki je potekalo leta 1920 v spornih ozemljih Koroške regije na jugu Avstrije, da bi določili, ali se bo regija pridružila Nemčiji ali Jugoslaviji. Večina prebivalcev se je odločila za ostajanje v Avstriji, medtem ko je manjšina izrazila željo po pridružitvi Jugoslaviji. -
Period: to
STALINIZEM V SOVJETSKI ZVEZI
Stalinizem v Sovjetski zvezi je označeval obdobje, ko je J. V. Stalin vladal s totalitarnim režimom in uvedel številne represivne ukrepe, ki so se kažejo v nasilju, preganjanju in pobojih političnih nasprotnikov. -
Period: to
FAŠIZEM V ITALIJI
Fašizem je bila avtoritarna oblika vladavine, ki se je pojavila v Italiji v dvajsetih letih 20. stoletja. Vodil jo je Benito Mussolini, ki je postavil državni aparat pod svoj nadzor in uvedel fašistično ideologijo, ki je poudarjala nacionalizem, militarizem, korporativizem in avtoritarno vladavino. Fašistična stranka je bila glavni nosilec oblasti in nadzirala vse vidike družbenega življenja v Italiji. -
VELIKA GOSPODARSKA KRIZA
Velika gospodarska kriza je bila obdobje gospodarske recesije in brezposelnosti v 30. letih 20. stoletja, ki je prizadela skoraj vso svetovno gospodarstvo. -
Period: to
NACIZEM V NEMČIJI
Nacizem je politični sistem, ki se je razvil v Nemčiji v 20. stoletju pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Značilnosti nacizma so bile totalitarizem, rasizem, antisemitizem in imperializem. Nacisti so bili odgovorni za holokavst in druga grozodejstva med drugo svetovno vojno. -
Period: to
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
Španska državljanska vojna je trajala med letoma 1936 in 1939. Bila je spopad med republikanci in nacionalisti pod vodstvom generala Francisca Franca. Nacionalisti so na koncu zmagali, Franco pa je postal španski diktator. -
Period: to
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Druga svetovna vojna je globalni vojni konflikt, ki je trajal od leta 1939 do 1945. Vojno so sprožili nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja in njegovi zavezniki proti zavezništvu, ki so ga tvorile Velika Britanija, ZDA, Sovjetska zveza in druge države. Vojna se je končala z zmago zavezniških sil in kapitulacijo Nemčije in Japonske. -
NAPAD NA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO
Nemčija napade Jugoslavijo aprila 1941 v okviru vojaške kampanje na Balkanu med drugo svetovno vojno. Zasedla je Jugoslavijo in jo razdelila med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bulgarijo. -
Period: to
JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je bila zvezna država na Balkanu, ustanovljena leta 1918 kot Kraljevina SHS in po drugi svetovni vojni preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Sestavljale so jo šest republik: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija ter dve pokrajini: Kosovo in Vojvodina. Država je prenehala obstajati leta 1992. -
NASTANEK OZN
OZN (Ozna) je bila ustanovljena leta 1944 kot tajna politična policija v okviru partizanskega gibanja v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno. Namenjena je bila izvajanju nadzora in boja proti domnevnim političnim nasprotnikom in izdajalcem. -
Period: to
HLADNA VOJNA
Hladna vojna je obdobje napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo po drugi svetovni vojni, ki je trajalo med letoma 1947 in 1991. Bila je vojna brez streljanja, v kateri so se obe sili trudili prevladati drugo z gospodarskim, političnim in vojaškim pritiskom. -
Period: to
KOREJSKA VOJNA
Korejska vojna je trajala med letoma 1950 in 1953 in je bila konflikt med komunistično Severno Korejo in kapitalističnim Južno Korejo, podprto z ZDA in Združenim kraljestvom. Konflikt se je končal s podpisom premirja in ločitvijo Severne in Južne Koreje na današnji dan. -
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO
Evropska skupnost za premog in jeklo je bila ustanovljena leta 1951 in je bila prva institucija Evropske unije. Njen cilj je bil povezati industrijo premoga in jekla med državami članicami ter s tem prispevati k miru in gospodarskemu razvoju v Evropi. -
LONDONSKI MEMORANDUM
Londonski memorandum je bil mednarodni sporazum, ki so ga podpisale ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza leta 1945. Določal je, da se bodo države zavezale demilitarizaciji in denacifikaciji Nemčije po koncu druge svetovne vojne. -
GIBANJE NEUVRŠČENIH
Gibanje neuvrščenih je bilo mednarodno gibanje držav, ki niso bile članice ne ZDA ne Sovjetske zveze in se niso pridružile nobeni vojaški ali politični blok. Gibanje je bilo ustanovljeno leta 1961 in je vključevalo več kot 100 držav, večinoma iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. Namen gibanja je bil spodbujati neodvisnost, suverenost in razvoj držav tretjega sveta. Gibanje je prenehalo delovati v 90. letih 20. stoletja. -
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
Evropska gospodarska skupnost (EGS) je bila ustanovljena leta 1957 kot predhodnica Evropske unije (EU). Namenjena je bila vzpostavitvi gospodarskega območja brez carin med ustanovnimi državami: Belgijo, Francijo, Italijo, Luksemburgom, Nizozemsko in Nemčijo. -
KUBANSKA KRIZA
Kubanska kriza je bila politična kriza med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1962, ki je nastala zaradi sovjetske namestitve jedrskih raket na Kubi. Po napeti vojaški konfrontaciji so se ZDA in Sovjetska zveza dogovorile za umik raket in preprečitev jedrske vojne. -
Period: to
VIETNAMSKA VOJNA
Vietnamska vojna je trajala od leta 1955 do 1975 in je bila boj za nadzor nad Vietnamom med komunističnimi silami pod vodstvom Vietkonga in Južnim Vietnamom, ki ga je podpirala ZDA in drugi zavezniki. Vojna je bila izjemno krvava in se je končala z zmagoslavjem komunistov. -
AMERIŠKI PRISTANEK NA LUNI
Ameriški pristanek na Luni se je zgodil leta 1969 in je bil prvi pristanek človeka na drugem nebesnem telesu v zgodovini. Na Luno sta pristala astronavta Neil Armstrong in Edwin "Buzz" Aldrin s plovilom Apollo 11. -
JEDRSKA NESREČA V ČERNOBILU
Jedrska nesreča v Černobilu se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni v Ukrajini. Gre za eno najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, ki je imela številne posledice za ljudi in okolje. -
PRVE VEČSTRANKARSKE VOLITVE
Prve večstrankarske volitve v Sloveniji so potekale leta 1990, kjer so se prvič po 45 letih lahko volili več kot eno politično stranko. To je bil pomemben dogodek v procesu demokratizacije Slovenije po osamosvojitvi od Jugoslavije. -
DEKLARACIJA O SUVERENOSTI DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991 in je razglasila neodvisnost Slovenije od Jugoslavije. -
RAZGLASITEV SAMOSTOJNOSTI
Razglasitev samostojnosti Slovenije je bila sprejeta 25. junija 1991, s čimer se je Slovenija uradno osamosvojila od nekdanje Jugoslavije. -
PLEBISCIT O OSAMOSVOJITVI
Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije je bil izveden leta 1990, ko je 95 % udeležencev glasovalo za samostojnost države. S tem je Slovenija formalno razglasila neodvisnost od Jugoslavije. -
Period: to
DENACIONALIZACIJA IN PRIVITIZACIJA
Denacionalizacija in privatizacija sta bila procesa v Sloveniji v 90. letih, ki sta sledila osamosvojitvi. Denacionalizacija je pomenila vrnitev premoženja, ki so ga nacionalizirale komunistične oblasti, nazaj prvotnim lastnikom ali njihovim dedičem. Privatizacija pa je bila prodaja državnega premoženja v zasebne roke, kar je vodilo do oblikovanja tržne ekonomije in gospodarske rasti. -
Period: to
VOJNA ZA SLOVENIJO
Vojna za Slovenijo je bila oborožen konflikt med Slovensko teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado leta 1991, ki se je končal z zmago slovenskih sil in mednarodnim priznanjem neodvisnosti Slovenije. -
SPREJETJE SLOVENSKE USTAVE
Sprejetje slovenske ustave se je zgodilo 23. decembra 1991 in je predstavljalo osnovo za demokratično urejanje slovenske družbe po osamosvojitvi. -
EVROPSKA UNIJA
Evropska unija je politična in gospodarska zveza 27 evropskih držav, ki si prizadevajo za tesnejše sodelovanje in usklajevanje na številnih področjih. Ustanovljena je bila leta 1993 na podlagi Maastrichtske pogodbe. -
VKLJUČITEV V NATO
Slovenija se je leta 2004 vključila v zvezo NATO. -
PRIKLJUČITEV EVROPSKI UNIJI
Priključitev Evropski uniji je bila za Slovenijo pomembna politična in gospodarska odločitev, saj ji je omogočila polno vključenost v evropski prostor ter sodelovanje v skupnih evropskih politikah in programih. Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja 2004. -
VSTOP V EUROOBMOČJE
Slovenija je vstopila v euroobmočje 1. januarja 2007. -
Period: to
GOSPODARSKA KRIZA
Gospodarska kriza 2009 je bila globalna kriza, ki se je začela v ZDA in se nato razširila po svetu. Bila je posledica finančne krize, ki je prizadela bančni sektor in se nato razširila na realno gospodarstvo. Povzročila je zmanjšanje gospodarske rasti, visoko stopnjo brezposelnosti in velike izgube premoženja za številne ljudi. -
EPIDEMIJA COVID-19
Epidemija COVID-19 je pandemija virusne bolezni, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Prvi primeri so se pojavili na Kitajskem decembra 2019, nato pa se je virus razširil po vsem svetu. Bolezen ima različne simptome, od blagih do smrtno nevarnih, ter je imela pomemben vpliv na zdravstveni, gospodarski in socialni vidik življenja.